Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 24, 1911, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 24, 1911, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-24/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-24/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-24/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1911-10-24/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 24, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 24 Oct. 1911. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1911-10-24/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

t»ROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in ijdaJatxlJ:
jMfoslovanitka dela»ska tiskovna dru/ba
* Chicago. III.
Naročnina: Za Anurico $1 SO <a celo leto, 7Sc xa
Vol leta. Za Evropo ti /a telo leto, $1 /a pol leta.
Oftaii po doQotoryt. /Vi $pršin*mbi hirali
m voltg moi «yo r»<j;nani.'i tudi &TARI netior.
PROLETARIAN
Owned and published Evert Tuesday by
SoBth Slavic Workmen's Publishing Compaa)
Chicago, MinoU.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
rrmuk rodllpe?, I'rrntit^iit;
Frank 1'oillioj. Secretary ;
K run k JanrflC, Treasurer.
Frank Petrič i ......
Jor. Hratkovič i ' ^
» DESCRIPTION RATES: United States and Canada.
,4.50 a year. 75c lor half Tear. Foreign countries
$2 a year, $t for half year.
.^tertising BATES on agreement.
NASLOV t ADDRESS):
"PROLETiREC"
*M(> HI ne I ■slan«! nve. Chicago, 111.
Zdravniški humbug
v Ameriki.
Sleparstvo nikjer na sveti, ta
ko krasno ne cvete kot v \me
riki. Am,-rika jo dežela, v kateri
je kapitalizem skoraj skrajno do
Nrspn. Kjer j«; pa kapitalizem —
največje sleparstvo dvajsetega
stoleIja skrajno dovršeno, tam
tudi bujno v spe v a sleparija vseh
vrst.
^ Ameriki imamo poleg dobrih i
jn izvrstnih zdravnikov tudi naj
. J namenite zdravnike slepar
•1°' XekaJ zdravniških sle
parjev .so vprnv v tem letu zapr
li v New Yorku.
y*i zdravniški sleparji se kaj
null poslužijo te Ir metode. Kna
ah ve.' oseh. ki imajo denar in
niso nikdar študirali medicine, ti
sta novijo takozvani zdravniški
zavod. I)a jih pa vlada ne more
takoj prijeti zaradi sleparije na
"ajanieio ?a majhno mesečno pla-j
co kakšnega zdravnika-pijanca.
ki je prišel na psa in kateremu
»i pameten človek, ne zaupal niti I
mačke, da hi jo zdravil, da podpi
huje zdravniške recepte K«vt,ir i. I
majo tako zdravniško ničlo v j
službi, pa izdajo knjigo o zdrav
ju. ki jo razpošilja jo brezplačno I
.' pa l>roti z«'l° nizki odškodni
ni. \ časnikih pa oglašajo zaliva
le ljudi, ki niso nikdar živeli, ali
pa katere so podkupili, da dajo
take izjave v svet.
Neveden človek, ki čita tak o
^ as ^ iz radovodnosti naroči I
zdravniško knjigo, ki ni nič dru
z< «■«» kot umazan pornografičen I
spis brez najmanjše literarne
zdravstvene i„ znanstvene podla
Ta kni>ffn > vada. katero vr
z.-jo premeteni sleparji med ljud
stvo, — kakor ribič vrže trnek z|
x ,u,° v vodo. da ujame ribico.
Uovck, ki ne pozna zdravni
sk:h sleparjev, prične čitati knji
cro Rolj ko čita knjigo, tolikor
"r',J J" »verjen. da je bolan. Vsa
vprašanja v knjiiri so tako zasu
kana in zavita, da slednjič zdrav
lil neuk človek verjame, da je bo
lan in da bo v najkrajši dobi že
umrl., ako pri vsegavednemu sle
parju ne naroči „ekaj zdravil
»""I* se napiše list zdravniš
kemu sleparju o svoji bolezni.
Zdravniški slepar mu pošlje po
pod vzet j ii malo pobarvane vode.
•»: ie vredna komaj en cent zar*
J""".' "'i. pa od šest d, trideset do
mrjev. Ako pa talca zdravila trre
<lo v inozemstvo, mu pa Še v listu
priporočajo, da naj pove. da ie
manj plačal za zdravila, da mu ne
ho treba plačevati visoke ennn,..
lore j goljufajo bolnika in drža
vo !
\*i zdraviliški slepariji pa naj-■'
'•ajse oglašajo svoje sleparsko
podjetje V slovanskih listih. Se
veda plačajo mastno tudi za ogla
se j s»j vsako leto ostri žejo na ti
soče in tisoče slovanskih dolavorv
za njih krvavo prislužene pri
hranke.
Slovenski delavci ne verjemite,
da vas kdo zamore zdraviti odda
. Kdor pravi, da lahko diagno
zira vsakovrstne notranje bolez
ni. ne da bi videl bolnika, je na
vaden slepar. Pri diagnozi se če
stokrat zmotijo še dobri zdravni
ki. ce prav imajo bolnika pred
seboj. Kako naj pa diatrnozira bo
ozon dovek. ki ima o zdravilstvu
toiiko pojma kot zajec o bobna
nju ali citranju, pa še od daleč,
ne iiu hi videl bolnika?
Slovenski delavci. Takim pre
kanjenim ptičkom pišite, da naj
sami izpijejo tisto malo vredno in
pobarvano vodo, ki jo imajo na
prodaj; se bodo ljudje vsaj toli
ko preje znebili sleparjev, ki sku
šajo zdravniško vedo izrabljati
za sleparske namene.
Kdor je bolan, naj gre k zdrav
niku, ki oglaša ordinaeijske ure,
nikar nuj se pa ne da zdraviti pi
smenim potom, ker je denar vr
žen v vodo. A ko mil pa lokalni
zdravnik ne more pomagati, naj
se pa zglasi, v katerem večjem
m« stn. kjer so meiUeinske univer
ze ali klinike. S tem si bo prihra
nil denar, sebi pa ohranil zdravje.
Knjige, ki jih vam pošiljajo sle
parski zdravniški zavodi, pa vrzi
te v ogenj. k<> jih dobite v roke.
Taka knjiga je prava kuga za vas.
V mnogih slučajih očinkuje še
hujše, ker vam prinese počasno hi
ranje. zaetio vam pa sprazni tudi
žepe. Mesto poduka vživate
strup, ki ga vam sugestirajo navi
hani sleparji, katerim je toliko za
vaše zdravje kot za lanski sneg.
V Canadi so zopet opeharili
zdravniški lutnpje slovenskega
delavca za težko prisluženi denar.
Sedel je na limanice. ker je v dru
gih listih čital zdravniške slepar
ske oglase. V svojem listu se bri
tko pritožuje in iši*e od pomoči
proti zdravniškim sleparjem.
V tem oziru ne moremo storiti
dru/ega kot ponovno priobčiti
svarilo proti sleparskim z< jravni
škim zavodom. ki kradejo takore
koč slovenskim delavcem denar
iz žepa .da ne postane še več slov.
delavcev žrtev teh sleparjev.
Sploh je pa dolžnost vseh slov.
časnikarjev v Ameriki, da svarijo
ameriške Slovence pred sleparski
mi zdravniškimi zavodi, ki zdra
vijo bolnike na dištaneo — od
1 daleč! Le tem potom je mogoče
obvarovati ameriške Slovence
pred zdravniškimi sleparji, ki le
to za letom izžemejo iz njih lepo
število tisočakov.
ATENTAT V AVSTRIJSKEM
DRŽAVNEM ZBORU.
Ko je pred štirinajstimi dnevi
.sporočil brzojav, da j«- mlad člo
vi k. rodom Dalmatinec streljal v
avsrijski državni zbornici proti
sedježem, na katerih navadno wili
.io ministri. so ameriški časniki
poročali tako malo <> stvari, kot
l>i so ne /{rodilo nič, ;ili pa nekaj
vsakdanjega.
Fantii/ija ameriških časnikarjev
je navadno zelo bujna. ked:ir je
treha izkoristiti in obdelati kak
atentat, da vleče pri čitatoljih. Ali
hnjna fantazija ameriških časni
karjev je mirovala, kot hi se ne
zgodilo nič.
Zdaj smo dohiti časnike iz stare
domovine. Naj .jih čitamo in ob
račamo. kakor hočemo, nazadnje
tudi mi pridemo d»r> zaključka, da
se td zgodilo nič.
Napadalec se imenuje Nikola
Njejruš T a v rak. (Njoguši so Črno
gorci. Starejšina Njogušov je čr
nogorski kralj Nikoli.) Po pokli
cu .je mizar in doma iz Sihenika v
Dalma'-iji. Dno oktobra je pri
šel napadalec v zbornico in je z
drugo galerijo med govorom so.
druga Adlerjn izstrelil pot strelov
proti ministorskim sedežem. Za
del Je ograjo in delal lnknje v
zrak. Napadtalea so prijeli, odpe
ljali so tra najprvo v ječo. oil tam
pa v bolnico.
Kdorkoli pozna razmere v avst
rijski zbornici, je bil takoj na ja
snem. da ima opraviti s človekom,
ki jo bolan na nmn. Z drnge gide
rije bi si niti ameriški "cowboy"
ne upal pogoditi s samokresom
svoj cilj. dasi so ameriški "cow
boy - i" znani kot najboljši strel
ci s samokresom na svetu. "Cow
boy" pogodi dolar, če mn ga vr
žeš v zrak. Z druge galerije pa do
ministrskih sedežev, bi pa tudi
njemu odpovofVila strelska izurje
nost.
Kdor pa v Avstriji hoče postre
liti ministre, mn ni treha hoditi v
zbornico zvrševat ta zločin. Postro
li jih lahko vsaki dan na ulici,
ako jih hoče. V prav to zadnje
dejstvo govori, da 2tilotni nnpa
dalec ni normalen, ni pri zdravi
pameti.
atentatu po vsem drugače so
dijo slovenski klerikalci in nemški
naeionalci — demagogi najnižje
vrsto Ta nečedna sodrg.i iz
meček dveh narodov podtika
atentat socialistom, ker jo napa
dale«' po izstreljen ju nabojev ba- j
j« zaklic&l: "Iloch die Sociali-j
sten!"
Ako gremo Se dalje iu razini-'
Si jamo, kuj je mladega fanta pri
gnalo do tega. da se mu je omračil
duh, tedaj zaključimo; protiljud- j
ska politika izmečka dveh naro
dov slovenskih klerikalcev in i
nemških naeionalcev. Za atentat
so odgovorni slovenski klerikalci
in nemški nacionalci.
Ako je kilo Imjskal narode v
Avstriji. tedia j so to zvrnili sloven- ,
ski klerikalci in nemški nacional
ei. ki so s svojo protiljudsko go
spodarsko politiko priznali državo
oli rop propada, narode pa tako |
daleč, da vživajo pse in mačke,
ki so poerkali za steklino.
In zdaj ta šovinistična iu liinav-'
ska sodrga t »sli proti socialistom,
ker misli, da bo škodovalo tulenje
šovinističnih barab ugledu socia
listične stranke.
Socializma na svojem zmago
slavnem potu ne l>o vstavil nihče.
Socializmi inaršira, jemlje po
stojanko za postojanko! Vi kleri
k:dno narodne — slovensko nem
ške barabe pa le tulite! Vaše tu
ljenje bo imelo tak vspeh. kot če
!>i pes lajal v luno.
Mi gremo naprej naprej do
zmage!
POBESNELOST KAPITALI
STIČNIH TROBENT
I'« čudovitih potih so plazi in
rije ameriška takozvnna "rmcnii
žurnalistikaKilo še tii slišal ver
nih stori j o "('rili roki"? Ce je
kdp za piotoin — ne bodi grdo re
čeno — bolj plašno i/pustil nad
ležno sapo. že je bila — bomba
in že je bila — I .a Mano Nora!
Malone vsak zahrbtni zločin in
zločinček v Chieapu. New Yorku
itd. — »ko ni bil obešen na vrat
iWavskim unijam — je šel na ro
vaš "pošastne" Črne roke. Italija
ni so bili vsega krivi! Italijani so
bili vse: črnorokarji. podivjanei,
eapini. tolovaji, nekulturniki —
sploh "lieželjeni državljani", kte
rini je treba. <V že ne zabraniti
priho.l v Ameriko. pa v Naj stopiti
na prste tako. <la bodo pomnili
kaj se pravi rokovnjačiti po "svo
bo«lni" deželi! Kapitalistični listi
so s«- kar kosali med sobr.i v div
jih storijah <» "italijanski kidtu
ri". Mafiji. Kamori itd.
Sedaj pa je naenkrat drugače.
Kar čez noč — odkar namreč tra
ja vojna med Italijo in Turčijo —
so kapitalistični listi presedlali
na drugega konja. Italijani so se
ila.j junaki! Italijani «o prvi
narod na svetu! X«' narod sam.
italijanski proletarijat v Ameriki
ali Kvropi —■ za tepa dajo ameriš
ki /ingoti lipo' — temveč ofiei
jelna Italija. Živela Italija! l>ol s
Turki! — To vam pokajo kationi,
žvižgajo šrapneli. bombard
ment za bonibardinentom —Turki
padajo kot trava pod k<-s«» .
Tripoli s je že stokrat okupiran
. . turške Indije od prve do za«'«
nje so že davno na morskem dnu
. . . turška mesta padajo Italija
nom v roke kot zrele hruške
vse na papirju ameriškega nm1
nega časopisja '
Najbolj >e odlikujejo Ilenrstovi
listi, tisti listi. ki so do zadnjepa |
znali največ povedati o l.a Mano
Nori. Samo Ilearstovi listi so. od
kar traja vojna, poklali desetkrat
več Turkov kolikor jih je v eelein ,
Tripolisu. <e pomislimo, da pre
koinorske brzojavke i/ Italije /e
same vsebujejo polovieo laži. ko j
liko jim .je šele potem verjeti, ko
pridejo v pre<Vilo tukajsnih listov.
Ako bi bilo vse to resniea. kar po
ročajo ti listi, potem ni v Tripoli
su nobenega Turka več živega,
turške Indije so vse potopljene,
italijanska eskadra je pred Cari
gradom Italijani so osvojili vsi'
turško ozemlje v Afriki in sedaj
so na potu v — Palestino, ktero
mislijo okupirati in podariti "sv.
očetu"!! TTearstov "Cliieago
Amerioan" je tudi pi»al: "Ame
rika je na strani Italije. k«r leta
predstavlja eiviliza-ijo (eivdiza
eija v znamenju puške in bajone
ta !V Italija je med vsemi evrop
skimi državami prva, ki se je to
liko ojunačila (!V da kaznuje
barbarskega, nečloveškega in 110
kristj an skesa (!"* Turka s popum
nini močem (vzvišeno, oivilizira
no!) za vso grobe storjeno nad
kristjani v Tripolisu. Pri njenem
velikem (ropuM delu naj-jo spre
mlja diiih velikega Cezarja (\) in
(laribaldija (!1." In "Examiner"
dostavlja: "Tripolis je bila nek
daj lastnina rimskega eosarstva
iti Italija, ktora ji- nnslodniea Uin<
ljaiiov, sme po vsi pravici vzeti
Tripolis nazaj kot svojo nekdanjo
lastnino." Potemtakem imajo tu
di Indijanci vso pravico vzeti v
svojo posest eelo ameriško repub
liko, ktero so jim ukradli belo
kožni naseljenci!
Nedoslednost, pobesnelost in
nedosežni humbug kapitalističnih
trobent presega že vse meje.
SOCIALISTIČNI PREGLED.
— Sodr. F. Soukup, ki se mudi
v ( liieniru. za češke socialiste,
obdr/avai vsak večer javna pre
davanja. Povabile so tfa razne
češke in nemške Unije in razna
društva čeških podpornih Jednot.
V ('liieauu se bo mudil do 5. no
vembra. nakar odpotuje v Ne
brasko. kjor je druga velika češka
naselbina. Obiskal bo tudi St.
Louis. Buffalo. Philadclphijo in
sploh naselbine, kjer so nastanje
ni Cehi. Mrezdvoinno bo sodr.
Soupuk ojačil organizacijo čeških
socialistov, ki je preti leti štela
že nad :tO(M> članov, ji je vsled p<>
inankanja a«ritat ičnih moči zopet
padla na polovico gori omenjenega
števila Sodr. Soukup je eden
najbolšili čeških socialističnih go
vornikov. Na vseh shodili in
predavanjih, ki jih ima Soukup.
so dvorane natlačeno polne. Taj
nik češke socialistične organizaci
je pravi, da bodo potom Soukupo
vih sliotlov in predavanj pridobili
organizaciji nad ."HMMI novih čla
nov.
— \ M .-inchest ru se .je pravkar
končala konferenca socialističnih
1 Tgani/ycij na Angleškem. Namen
konference je 1 »iI, tla se na kak
način doseže združitev vseli hrat
skih organizacij v enotno politič
no stranko. In ta namen jo delo
ma tiiili dosežen / ustanovitvijo
hritiške socialistične stranke. K
novi stranki pristopijo v kratkem
neodvisna delavska stranka .fabi
jansko društvo. socialdcmokr&tič
na stranka, klarijska orpanizacija
in mnoge ostale socialistične sku
pine. Na konterenci je hilo navzo
čih 210 delegatov.
-— Državnozhorske volitve v
Nemčiji se vrše v januarju in
nemški kronani hntelj je sedaj v
silnili skrbeh kako 1»i odvrnil pre
tečo socialistično nevihto, i; t era
ne obeta nič dobrega zanj in nje
govo vladno kliko (Jjavni par- lu
v volilnem boju bo socializem.
\ bula se po vsi pravici boji. da
bodo socialisti pomnožili število
svojili poslancev od -VJ do 10(1 ali
do i:»0. Od zadnjih volitev pred
petimi leti je socialistična stranka
pr.('»hila devet sedežev v parla
mentu \ i/.vanrcdnih volitvah. Te
/mape sn očitno znamenje velike
ga trinmfa kterega (oživi stran
ka pri bližajočih se <rcneralnili vo
litvah.
Izvrševalni odbor socialistič
ne stranke — zborujoč v Bridge
port. Conn.. je sprejel .sledečo
resolucijo v prilosr štrajkajočiin
delavcem Illinois Central in llnr
ritnanovih železnic;
"Narodni (osrednji odbor so
cialistične stranke, zborujoč, po
šilja bratske pozdrave vsem delav
cem v tem \elikcm boju. Z vesel
jem nas navdaja lep izraz solidar
nosti ki jo manifestirajo unije
raznih železniških strok. Sodne
prepovedi in >lični tlačilna sred
stva kapitalističnega razreda do
kazujejo jasno. 1 i je potrebna
med delavci tudi politična soli
darnost. Socialistična stranke vam
/ad-'vol jiio poklanja vsako po
moč, i«.>.i;si pot on. tiska : !i ka
korkoli. kar je v : i ioni moči."
Obenem je izvrševalni odbor
poslal porko čestitko "Ženski na
rodni /vezi za žensko volilno pra
vo" Woman's National Suffra
ge Association pripodiom prido
bitve ženske volilne pravice v Ca -
liforni ji.
— Avstrijski državni zbor se je
minuli tcilen jeden celi dan havil
samo /, drapiniskimi '/.predi, ki
so se vršili 1!l. sept. na Dunaju
Steiner (krščanski socialec) je
napadel socialiste, češ. da so oni
zakrivili nemire, na kar je socia
list Sschnmeier odpovoril. da so
cialisti niso zažpali šol niti zgra
dili barikad; izvršili so to napol
odrasli dečki. Socialistični poslan
ci so obtožili vladio. da je ona
kriva vseh izpredov. kar so tudi
dokazali, ker je provzročila dra
pin jo. Delavce 1'rotzelberper. ne
dolžna žrtev krvavega 10. sept.,
kteri j«* umrl za rano. je bil poko
pan ob udeležbi U0.000 delavcev,
dasi je bil popreh na delavni dan.
Skoro vse tovarne na Dunaju so
poslale deputacije. Sprevodu je
načclovala ottakrinška socialistič
na organizacija. Pokopališče so
stražile vojaške pehotne čete in
š kad roti konjiče. Ob gomili so
govorili soclrugi Pernersdurfer,
Toinašek in Sclinmeier.
POČASI SE DANI . ..
Rev. .1 .1 l{eit/. luteranski
pastor v AUentownii, I*:i., je zad
njo nedeljo izjavil pred svojimi
farani i/pred oltarja, da obeša du
hovništvo na kol. Pri slovesu jim
je povedal tudi tole: " \e maram
več biti hinavcem za hlapca! Vi
bogatini, ki ste člani cerkve, ste
največji hinavci, tatovi ii> ropar
ji!"
— Rev. M. P. Dowling, katoliš
ki duhoven in predsednik liock
hnrst - kolegija, je v Kansas City.
Mo., v svojem '.rovom rekel sledi
če: "Celim naj delavci rešpekti
rajo socialni sistem, kteri u*'iablja
produkt njih žuljev in truda in
ga poklanja v zabavo ter v profit
par ljudi? Zakaj hi eni vedno sa
mo iLrlali in delali, a drugi pa ve
dno samo zapravljali, kar prvi
naredijo? Kontrasti matcrielne
nejednakosti, ki *e nam kanejo v
našem inoderiicu življenju, no na
ravnost pretresajoči."
Pa da se ne dani tudi v "po
svečenih" glavah. Svita se. N\i
ta !
BLAZNI SISTEM
7"»letna Mrs. d. lian. hrez
doma, brez služhe in brez. vsakih
sredstev za življenje, je zadnje
dni obležala napol mrtva v cest
nem grabnu v New Vorku. Zdrav
niki so izjavili, da zanjo ni več
pomoči.
V llartsdale - pokopališču v
\ew Vorku je hi I pred kratkem
postavljen nov nagrobni kamen z
napisom "Willie, moj prisrčno
ljubljeni 'pet' l * m rl lM. sept. l!'ll
v starosti l'{ let. Anna U. Howen."
Willie je bil — maček, kteri je
crknil v naročaju svoje napol
blazne gospodinje - milionarke.
— Casniška nota iz McllitiKha
in«. \Yash., se glasi: . . . "Požar
uničil hišo in troje otrok. Oče in
mati sta šla zjutraj na delo v
usnjarno iu prepustila dom kakor
po navadi najstarejšemu otroku.
Otrok pa je zaspal in razgreta
kuhinjska peč je pro vzrojila
ogenj, v kterem so končali v>i tri
je inalički predno so jih zamegli
rešiti." (Suhoparna nota! Ce hi
bila oče in mati iLuna. Iti vsi gladu
pomrli. Ker sta pa šla mati in oče
na delo za kruhom, so pa otroci
/goreli. 1 »lažni sistem ! i
Druga časniška nota iz Pasa
dena, Ca!.: . . . "Freeman Ford
je preložil potovanje v Kvropo sa
mo zato. ker še ni izgotovljena
slika njegovega bostonskega
"bullpupa" Arroyo Aviatora.
Proslavljeni slikat <!. Murr Ar
t ...
uold iz New Vorka se je pripel jal
semkaj v privatni kari nalašč za
t<< tlelo .Naslikal bo psa z oljnato
barvo na platno, za kar bo dobil
jjstOOO. Delo pa je težavno, ker
"hullpup" neče biti pri miru med
slikanjem. Ford je nato prevzel
veselo nalogo, da drži kos čoko
lade psu pred gobcem in ira s tem
zamoti. da bo poza lepša."
(Well ??!)
— V Hamburgu so socialistični
občinski zastopniki vt.ivili v ob
činskem zastopa predlojr. da naj
meščani pošljejo peticijo senatu,
v kateri zahtevajo. da naj st enri
ua /a najnujnejšo življonske po
trebo ne odstrani vsaj začasno.
Nadalje so preillairali. i!«.i se vsem
mestnim delavcem vsled drapinje
zviša plača za tri marko na teden.
• •
— Na Turškem so moiroče /do
>lal»o družabne razmere. Tla pa
Italija nima pravico nositi diugiiu
narodom civilizacijo pa dokazu
jejo naslednja dejstva, ki iili pri
naša "Avanti". dnevnik v liiinu.
V Italiji /ivi še danes iV> 'J"!1
tisoč osel> \ slamnatih hišah ali
pa v podzemeljskih jamah, ker so
tako revni, da si no morejo pri
voščiti stanovanja v hišah. Stoti
sočo Italijanov umrje vsako leto
za raznimi bolezni, ker sc hranijo
nezadostno. ."»(M) sto tisoč Italija
nov jo prisiljenih vsako loto za
pustiti svojo domovino, ker v nji
ni dela za nje. Tisoč in tri tisoč
občin jo brez pitne vode in pet
tisoč šest sto pa nima kanalizaci
je. Skoraj pol miliona Italijanov
pa živi še v pokrajinah, v katerih
razsaja malarija. Skoraj šestdeset
odstotkov vsetra prebivalstva pa
ne zna čitati in pisati.
McNainara pred so
diščem.
Obravnava traja brez mali
j;ii dva tedna, a «lo danes se ni j^S
deti porotnik ni bil sprejet. D«.)
bata med zagovornik vom in tožj.
teljst voni radi Z. I. Nelson®, p®.'
rotniškega kandidata, kteri je bil
prvi izpniševan, je trajala "malo
ne tri <1 ni. Ne! on je na vprašanji
1 )arro\va i /.Ju vil. da po njojjovi
misli je bila tiskarna lista "Lo*
Angeles Times ' razdejana z dj.
nainitoni. na kar gn je zagovorni
štvo odklonilo.
Zagovorništvo je vsega skupaj
do sedaj sprejelo tri kandidate T
\Y. Ailamsa, A. I>' MeTntosha in
Robert Bainn. I'rvi jo bivši rndarB
iz .Maske in pri/nal je. d: dela v-M
stvo po vseiii svetu ima popolno 8
pravieo, da se organiz.uje. Rekel I
je tudi. da po njegovem mnenju I
je plin prov/roeil razstrelbo. Pri- B
hližno istega mnenja sta tudi Me.M
Intosh in Itain. T«>žiteljstvo je ni-H
ravno vse tri odklonilo. Nasprot-S
no je pa hotelo tožiteljstvo po vsifl.
sili vriniti na porotniško klop O.B
W. MeKeeja, <>tto Jessena in H. I
.1 (juuckenhusha, ki so izjavili, ds I
verujejo v diuamitni atentat na B
tiskarno "Times"; za Quacken-fl
buslia ima zagovorništ vo tudi pri-1
čo, pred ktero je rekel, da Me B
Namara sta kriva "kot sam vrag" B
in da morata takoj na \islice. MedB
Darrowom in okrožnim pravdni-1
kom se je radi teli kandidatov B
vnela vroča debata nakar je pose- B
gel vmes sodnik Bordwell rekoč. B
da bo pozneje izrekel razsodbo. S
ktera bo merodajua za vse slučaje I
glede predsodkov od strani porot B
niškili kandidatov. Ko ji- prišel B
.lessen na vrsto, izvlekel jo T)ar- B
row iz njega, da misli on. da soB
unionisti razdjali tiskarno. Dalje I
je rekel, da je čital Burnsove B
članke v časopisu, kterim vse do ■
pičiee verjame. ZagovornUtvo je B
J esse na takoj zavrnilo, čemur pa I
se je prosekueija upirala. "Ali I
mislite Vi" - vprašal je Harrow I
tožnika Krederieksona — "da hi I
bil ta človek pravičen porotnik!" B
"(Jotovo bi bil", odvrnil je prav- B
dnik. "Potem >i lahko mislim. B
kakšno pravieo zastopate Vi", o(V ■
vrnil je ironično l)arro\v. *
V petek (20. okt.> je pa sodnik B
Bordwell razsodil, da porotniški I
kandidat, kteri že ima svoje I
mnenje, bodisi glede dinamita ali I
plina, ne mope pravično soditi in I
radi tega ne sodi na porotniško I
klop. S to razsodi.o st;i zadovoljni I
obe stranki in izbiranje porotni- I
kov bo sedaj šlo menda hitrejše I
od r>d;. ■
I
.Mr v K. m inn McManigul. /cni> I
Oiehardn si. -J v McNamarinciu
procesu, ktera stanuje v Chieagu,
je pred pjir dnevi vložila tožbo za
ločitev /akona. V obtožnici nava
ja. dn je Orlit / njo kruto posto
pni. tla jo je s pomočjo Burnsovih
detektivov minulo poletje zvabil
v Los Angeles, kjer jo pretrpel*
veliko muke in eelo zbolela vsled
neprestanega zvijanja in nadlego
vanja odt strani policajev. Ona
sploh trdi, da je Ortie MoManipd
navadna baraba in da ni pri zdra
vi pameti. Po njenem zatrdilu je
detektiv Burns kupil Ortie-a;
obljubil mu je. da bo delil z njim
nagrad«) $200.000. ktera ,je bila
razpisana za "dinamitarde".
KNJIŽEVNOST.
"Nati zapiski. Socialna revija.
Št !l li» isept. okt. ima slede
čo vsebino:
I '\ o(!<nik. Ur. I i. Tunin Srk
- ne I n i problem. Inž. A. Stebi:
Tehnika in na rodno gospodarst
vo. Abdilus: Ni iša socialna in I
narodna v zgoja. Inž. Drag. <lu
st inf-ič: Doneski k nirrarnenui
\prai:jiju na Kranjskem Vla
dimir Knnflič; Mnr\ in T\rš. —
•I. Kopač; Strokovna or-_ran'/aei
im železničarjev na Slovenskem.
Pregled.
"Naši zapiski bi morali ' iti v
hiši vsakega delaven, kteri so z«
nima za socialna, kulturna ' i?rt*
spodarskn vprašanja in /a • ' • iraz
bo obče. V. Ameriko s'nrejo o
kron 4<» vin. Naslov; Naši 'Zapis
ki. (Joriea. Primorsko. Austria.
Kje je? John l\raš. \ alia*
i John Moren, doma iz v > • ikov ^
i pri Metliki. Pred tremi leti je bi
val v Cornucopia. Wis /a nje
gov sedanji naslov bi ra '\ejel
I John Molek. 2G]f> So. 40» h Ave..
Chicago, Tli.

Proletarec. [volume], October 24, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 24, 1911, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 24, 1911, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??