Proletarec. [volume], October 24, 1911, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Dopisi.
Frontenac, Kans.
Cenjeno uredništvo!
Od kar sem vam poslal zadnjo
porooilo, je minulo že precej časa.
»to se spet oglasim.
Kakor poročajo časniki, se po
vseh delih sveta nekaj giblje, re
volucija je v zraku. Ljudstvo s«*
• je naveličalo trpeti in gledati
svojo bedo brez ugovora. Star
pregovor pravi: kadar je struna
prenapeta- poči.
Kar se dela tiče v tukajšuih na
selbinah. moram reči, da je prav
slaho. kakor povsod. Premogarji
morajo zelo skrbno gospodariti.
ie hočejo, da se prežive. Dela ««'
po 2—•'{ dni v tednu. Življenske
potrebščine so šle zadnje dve leti
kvišku in še vedno vjreilo. plače so
pa nepremične. Vbogi delavec
se danes že ne more več pošteno
preživeti v tej "obljubljeni de
želi".
Ce človek prisluškuje semintje.
pač sliši pritožbe in /dibovauja od
stran: delavcev, ampak to je pa
tadi vse. Kili modrujejo: "mora
ie tako biti": drugi se duša češ:
"v stari kraj jo pobrišem, pa se
umaknem tem razmeram"; tretji
pa kaže korajžo kolikor je še ima.
"da ho počakal še volitev", ki
baje prinesejo v deželi povoljen
preobrat, da se obrne na bolje.
Dragi proletarci! To vse je ze
lo piškavo modrovanje in le kaže
delavsko onemoglost in nesposob
nost doseči te stvari, o k t «• rili se
sanjn, da bodo prišle same od se
be. če se spremeni predsednik
Zed. držav ali če se človek umak
ne v stari kraj. -laz pa pravim:
nikamor "inut'atikajti razmere
so v današnji družbi povsod enake
za delavca; ostati na enem kraju
in se boriti tamkaj, da se predru*
gačijo. To mtifanje je samo pre
kladanje bremena z ene rame na
drugo, odpomoči pa ni nohemc.
Nikomur ni treba scagati. pri
jatelji: denarja iti pridelkov je v
Ameriki dovolj. Tisto tarnanje,
da je bilo vedno tako in da mora
tako biti je od muli: kajti ni res.
da bi moralo tako biti. Žalostna
resnica je le. da l>o >e tako dolgo
tako, dokler bo« I o to trpeli delavci
sami.
Drajri rojak: Tebi tii potre
ba hoditi v staro domovino stra
dat in polit se za blagor nenasit
nih škrieev in popovi in ti prija
telj. ki želiš počakati prihodnjih
volitev, premišljuj sedaj /a koira
boš oddal svoj glas. ako ga imaš.
Obudi spomine izza ("asa. ko so
vladali demokrat je in študiraj,
kako trpiš danes, pa hoš mogoče
prišel do kakega i/hoda. kje j«'
prava stranka.
('e hočeš t«• stvari študirati um
ni pa za trenutek pozabiti, kar
ti'ntepali v glavo kot otroku,
da dobimo za trplenje na zemlji
povračilo onkraj groba. Prijatelj,
to je prevara, velikanska prevara,
ki se strašno maščuje nad tistimi,
ki jo ne pogriintajn, vedno hodi
pa prav tistim, ki jo imajo za o
N rodje. da imajo raj na zemlji na
stroške tistih, ki si dotnišljujejo.
da pa bodo imeli po smrti. To
liell s tako humbugarijo !
Tukaj v Kansas je. kakor sem
že preje nekrat poročal, tako/.va
na prohihicija. ali po domače
ara^rikansko hinavstvo, ki se dela
moralnega stem, da prepoveduje
i prodajanje opojnih pijač. Da so
1 pri tem najbolj prizadeti delavci.
[ je lahko uinljivo. Ampak tudi
I tukaj hi se dalo mnogo spremeni
ti, če bi to delavei hoteli; kratko
malo. oilglasovali bi. da se s temi
humhujrurji pomete.
Tudi ' tem ozirn naj torej de
lavci pazijo, kako bodo irlasovidi.
kadar bi prišla stvar na glaso
vanje.
. Pozdrav na vse čitatelje l'ro
letarea' -I K.
Detroit, Mich
Cenj.
uredništvo 1'roletarca: -
Kakor je bilo eenjenim čitatel
jcnt listu razvidno že i7. imenika
Jngosl. socialistične zveze, se je
tukaj osnoval nov socialistični
Muh, ki v zadovoljstvo vseh prav
'M>ro vspevn.
Zaxhnra zato gre brez lvomno
'Wrednozavednim delavcem na
■m v Detroitu, ki jim je bil ta
?fak pri srcu. Seme. ki je bilo
T»jano (Liie 'Jo. augusta. že ro<li
'l> »ad,
Takoj na ustanovnem shodu, na
N"Hn je govoril sodr. B. K- ^;1"
iz Chieajfe, z dnevnim redom :
*»*voj socializma, je pristopilo
precej Hodrugov v klub. Na teni
shodu je govoril tudi sodr. Bahn,
na kar se je shod oh gromovitih
živioklicih ruzšel /. najboljšim vti
som. Odslej je sledila tiha a živah
na in delavna agitacija.
Dne 8. oktobra smo priredili zo
pet javni shod, in sicer s preda
vanjem. Dnevni red predavanju
je bil: "Temelji ljudske svobo
de". Predaval je sodr. Teodor
t v i't kov, ki je prišel iz Chicage.
Kakor na prvem shodu. tako je
bilo tudi na temu opažati tisto
globoko zanimanje za socialistič
ne nauke, katere je v lahko umlji
vi bese ('ji razlagal sodr. Cvetkov.
Na koncu tega duševnega vžitka.
si je marsikdo želel, da bi se taka
predavanja vršila kar najbolj po
gostoma.
Predavanju je pri«u«tovalo nad
-00 ljudi, moških in ženskih. So
drug Cvetkov je v dveurnem go
voru natančno označil krivce, ki
provzroeajo, da ni ljudske svobo
de. Dokazal je nespodbito, dn vse
zlo izhaja iz kapitalističnega si
stema. ki dovoljuje postavno rop
stvo. Svoboda in sreča ljudstva
fo odvisne od ljudske svobode.
kater> je kapitalizem zasužnil.
Vsled prepričevalnih besed je žel
Cvetkov živahno odobravanje iti
aplii v/.
i'oieg so<lr. Cvetkova je govo
ril t i«Li \ angleškem jc.ika član
centralnega o.li»ora za Detroit:
pa tudi v madžarskem jeziku je
govoril eden od madžarskih so
drugov. nakar se je lepi shod raz
Sel v na'boljših nadah, da so sto
rili govorniki m poslušalci vsak
svoje < olžnost na ('čin za pojačr.n
je i aših vrst in '..trdili socialistič
no ndscl giob :.c > v šic:t "'stih. ki
so :nn>,; o toni še kakšne dvome
l'ri »f-iij pre !.i vnn'i: >r.-e prido
bili 1 : novih ' umov v klub. Več
pa se | i Me.
Živeli socialisti!
Oglarjev France!;.
Elly, Minn.
Cenjeno uredništvo:—
Priloženo Vam pošiljam dva
nova naročnika in tudi novce. Po
lep prilagam tudi par vrstic, da
jih uvrstite.
Prod kratkem sem šol po mojih
opravkih v bližnjo naselbino, kjer
sem pri neki hiši ponudil Prolc
taroa. Kojak. ki mu jo šla ponud
l>a mar me je nekako nezaupljivo
pogledal in uprašal: kakšen list
pa je to? Povem mu. «1 a je delav
ski. .1 tn stvar mu je bila tako tu
ja. kakor cipanu pisalni stroj. Mi
slil si je pa<*: kaj bodo neki de
lavci. oni so ustvarjeni, da irara
jo. tla jih kapitalisti molzejo in
izkoriščajo. Da bi mo«;el biti de
I avee izobražen, topa ne: sodijo
pač po sebi. ker so preloni, «la bi
čitali. pa se raje zadovoljijo s kis
mitom: naj bo kakor hoče; naj
po smrti raste trava ali ne. kakor
je rekel baje osel. ko se je psi^el
na bodičevju.
Žalostno je še. žalostno z naši
mi ljmlmi. Oni so še vedno v bo
ju: v>i proti vsem -In ne delav
ci proti kapitalistom. Seveda je
zato treba organizacije, h kateri
jili je zopet težko dobiti. Ampak
počad bo men<la šlo vseeno, če
prej ne. takrat, ko bodo še slabši
časi kot zdaj.
Koncčno pozdravljam vse znan
ce na masabe in tudi vse c. čita
telje Proletarea.
J. ftkrjanc.
POPRAVEK.
Sedr. dolin Poženi I ji- poslal
s!adeči |N)|>rav<'k :
Dopis v st. L'l-1 jc popolnoma
narobe, novem kaj je temu v/rok
.laz menda vendar nisem tako po
ročal.
<'lanck. ki se plaši: Slaparjev
•lanc/i'k bi lahko vedel, da brez
takih zabav ni denarja in da bi
vsleil topa klub ne mopel napredo
vati. To je pa seveda tisto, kar
dane/u ni všeč. <bl tod zaba
vljanje. Ampak le potolaži se
danče, klllb bo lepo napredoval
brez tvojih modrovanj in zavisti
To se naj popravi in se naj
plaši
d. Slapar bi lahko vedel, da
brez taeili zabav ni denarja in da
bi \ sled topa klub ne mopel na
pndovati. To je nemara listo,
kar bi d. rad videl. Od toil za
bavljanje. Ampak h' potola/i se
.1 Slapar itd.
Priporočajte in širite jugoslo
vansko socialistično časopisje v
Ameriki: "Proletarec", "Radni
čka Straža", "Svjctlo", "Na
rodni 01m".
DARVINIZEM IN SOCIALIZEM.
Troti modernemu socializmu, ki
a«*i preosnovo človeške družbe na
podlagi splošne enakosti, bolje
rekoč enakih pravic, kajti brez
izjemna enakost je nemogočn. vo
dijo nasprotniki z vseli strani naj
različnejše argumente v boj. V
tem, ko klerikalizem socialistična
načela pobija, češ, da se protivijo
božjim zapovedim, kar jc tako na
ivno. da se lahko brez težave ovr
že. skušajo drugi na bolj učen na
čin dokazati, da je socializem po
prirodnih zakonih nemogoč; in
da bi se ta teorija prikazala v lu
či verodostojnosti, se sklicujejo
na Parvina in njegovo teorijo o
evoluciji, o razvoj:: vseh vršjih
oblik in nižjih in na njegovo trdi
tev. da v boju za obstanek vetrno
močnejši zmaguje, slahejši ;>a
propada.
Na prvi pogled sc dozdeva ta
argumentacija jako prikupljiva
in marsikdo se giblje in ziblje med
socializmom in darviniznnun sem
terja, ne vedoč. katerega bi so o
klenil. In mnogi darvinisti so po
stali tako skeptični, da so obupa
li na boljšo bodočnostjo ljudskega
rodu. l'o nazoru, katerega smo o
rncnili. bi bil aristokratizein po
sledica razvoja, kakor ga je učil
Darvin in ga še nčc njegovi pri
staši. v tem. ko socializem ne mo
re biti drugačen nego demokrati
čen. ako noče izgubiti vsake pra
vice do obstanka.
Potemtakem socialist sploh ne
bi mogel biti darvinist, nasprotno
darvinist ne socialist?
Ako bi bilo to resnično, bi se iz
tega porodilo neštevilno vpra
šanj: n. pr.: Kako je mogoče, da
zagovarjajo socialisti večinoma
P:>rvinovo teorijo? Kaj bi moral
hiti darvinist v socialnem oziru?
Kaj naj bi bil soeialist slede ne
ravoslovne vede?
Socialisti zagovarjajo darvini
zem, ker spoznavajo v njem na
ravne zakone, po katerih se mora
tudi človeška družba razvijati. S
trm je otovorjeno tudi na drugo
in tretje vprašanje. Ako bi hoteli
socialisti ustvariti kaj naravnim
zakonom nasprotnega, bi bilo nji
Imvo .li lo zaman iri orii sami l»i
•nora i i propasti. Kajti [troti nara
vi ji- vsak boj nonioRoo. Pravili
-ii v "asi. «1 a živi elovek v vernem
Imiii z naravo in da mora pri rod i
vsi* ototi. kar potrebuje za /iv
Ijonjo: vendar ni to povsem prav.
KI'mii. -iti. s k t primi so elovek bo
ri. so namreo lo dol prirodo. ne
|»ji priroda sploh \ tudi elovek
sam ji- tak dol priroilo in s toni jo
rorono. da so pao posamezni doli
naravo v voonom boju mod seboj.
('.:i m- pa proti prirodi sploh nihop
no moro boriti, kor lii moral biti
dnitraeo izvon naravo, a to jo eno
stavno nomojrooo. Pao pa so lioeo
jo mni>sri boriti proti zakonom na
rave katorib v takem sluoaju na
vailno no poznajo, a tu seveda no
m"rojo imeti uspeha, kor nima ni
h«"r* mori. da bi izpremenil ta za
kon.
Kakor elovek. tako jo seveda
tudi obivoška družba dol prirodo
in tinli ona so razvija po priročnih
zakonih. Ako horomo tu kaj doso
ri. moramo torej najprej spoznati
za! no. kateri vplivajo na nas in
po katerih so moramo ravnati op
lin'omo ali nooomo. Doslej !>i bilo
se vso dobro. A sedaj pravijo
neki nasprotniki — priiV* ono. kar.
mora loeiti darvinisto od sooiali
stnv.
1'rirodni zakon veleva kruto,
stroso. neoporooeno in noizpre
menljivo. da v boju za obstanek
slabojši pripada, a moenejšj zmn
irnje. In v boju trospodarsko sla
he>e!»a proti gospodarstvu mof
nojsiL'a mora prvi izpubiti i pro.
Socialisti, ki booojo roditi jrospo
darsA'i slahojsoL'a. torej no more
jo imeti uspeha in demokratični
sooializorn je torej utopija.
F.iurieno? - Pa1
M i pravimo: no!
Mi namreo trdiino, da jo pro
ti lariat ki so bojuje s kapitaliz
mom lo toliko oasa slabejši. do
';!or nooe postati moonojši. Ali šo
i • \ilnoje: Dokler no porabi svo
ji' tnooi. V rosnioi jo delavsko lju
dstvo že (Vines inoonojšo od posp.
dujn'ih slojev, napaka jo lo v
tom. da svoio mori še ni spoznalo
ti '• o zato tudi še no rabi Kje ti
i sedanja inoo kapitalizma1 V
kapitalu, v posesti kapitala, s ka
terim vlada. No. ta kapital ima
le toliko oasa moo, dokler jo nje
<_rovi sužnji priznavajo. V trenot
ku. ko zanika proletariat kapita
lizmu pravioo irospodovnnja. jo
tudi njegova moč izginila: čim o«l
| pove delavstvo denarju posluš
nost, je njegova despotijai kon
čana.
Socializmu je torej dolžnost, ita
najprej delavstvo /hudi, da ga
privede do spoznanja svoje lastne
moči.« Zavedno delavsko ljudstvo
ima Virez najmanjšega dvoma več
jo moč nego kapitalizem in v bo
ju. kateri si« tedaj vname, mora
zmagati po Oarvinovih prirodrdh
zakonih - - delavsko ljudstvo. In
n tem je že v kratkem podan do
kaz, da se soeializem z darviniz
ni'»m povsem strinja.
Stavek o zmagi močnejšega hi
se moral torej pravilneje glasiti:
"V boju za obstanek zmaguje ve
dno oni. ki rabi večjo moč proti
manjši'' in tu je treba še dodati,
da ie veasi navidezno slnbejša
moč v resniei večja, kar nam do
kazuje najenostavnejši primer.
Konj je gotovo močnejši od člove
ka in vendar premaguje slednji
prvega, ne pa obratno, ker človek
lahko svojo moč poveča, poslužu
joč se svojega razuma, v tem ko
se ne more konj poslu/iti ničesar
druzegn kakor svoje telesne inoči.
Bilo hi torej tudi mogoče, da
hi hili kapitalisti, dasi mabAte
vilne.jši od lelavskega ljudstva,
vendar moene.jši nego slednji, ako
hi se mogli posluževati sredstev,
katera hi njihovo moč tako po
večala, da hi vpričo nje izginilo
število delavstva in njegovi pripo
močki. A tu je treba zopet pomi
sliti, da dobiva kapitalizem vsa
sredstva le od delavnega ljudstva
in kadar zatre proletariat svoje
vire. izginejo v kratkem vsi po
močiti. katere rabi kapitalizem
proti njemu. In to ho zavedno de
lavstvo gotovo storilo. Da pa svo
jo lastno moč poveča, sp proleta
riat tiuli združuje in organizira,
ker tudi to je prirodni zakon, da
je združena moč vedno večja pod
raztresene.
Socialna borba je borba dveh
svetov: Starega, ki trineva. in mla
dega. ki se poraja. Vedno je bila
mladost močnejša od starosti in
tudi v tem boju je tako.
Darvinizem pravi pa tudi. da se
iz njižili ohlik razvijajo vedno vi
šje. a to tudi dokazuje. Ali ni lo
gično. da se mora tudi iz razmer
no nizke oblike sedanje ljudske
družbe razviti višja, plemenite j
"•i" Tn vsa /namen ja kažejo, da
ho to socialistična družba.
Tega ne zaniknje. temveč to
ravno potrjuje dirvinizem.
I SlranKf* f
:• x->*>'X->K-:"X'<"K"W'<",~y>«<:' i
Za tajnike socialističnih klubov!
Tajnikom klubov se naznanja,
iln jr ZvPza izdala posebno mark«-,
ki lužijo v. i potrdilo plačanih iz
vanrcdnih prispevkov za prihod
so.lr K. Kristana. Vsaka marka
stane •"» eentov. Vsi klubi, ki so že
poslali tozadevno svoto, dobe pri
hodnjič tudi zaostale marke.
Tajništvo J. S. Z.
ZA JOHNSTOWN. PA
Tem potom javljam vsem bi
všim članom jugosl. sen-, kluba in
z.avednim delavcem v Johnstown,
■ lil v.- vrši dne 12!). oktobra t. 1. ob
•J r.iH popoldne seja. na kteri sc
!io i • »iir« ii iz i ra 1 bivši socialist ični
klub. **cja se vrši v »'irl Meto
• I• >\ i dvorani, kamor se najuljud
iii jr \ abijo vsi stari člani in pri
jiili ' i socialističnemu napredka.
F. Podboj.
ZA KENOSHO. WIS.
i .m m Jujrosl. socialističnega
kluba št. 11 s«- naznanja, da s«« vr
ši | ■ ihodnja seja kluba \ nedeljo
dne oktobra t. 1. in sicer toč
no oli !• uri dopoldne v prostorih
socialist ičiieira doma.
Fr. Zerovec, tainik. i
NAZNANILO IN POZIV!
Znaki in znamke J. J. Mc Namara.
"Ameriean Federation of La
bor" nabavlja veliko množino J
znakov s podobo J. J. Me Namare
in napisom, od zgoraj: "pravico1
za Me Namara "s" spodaj pa
'• Izrabljeni."
Cena znaku je "« ot. Tstotako je
nal'ivila tudi znamke, ki se v po
rabljajo pri odpo.šiljanju pisem.;
Te marke stanejo 1 ct. komad.
Ker oboj« izdaja eksekutivni;
odbor A. P. of L. direktno v Wa- i
sliinirlonu. D. ('.. in je našim so-i
drugom vsled tega nepriročno'
nabaviti si eno in drugo. misli t a j -:
ništvo J. S. Z. nabaviti oboje. V
ta namen se pozivlje vse klube
Jugosl. soc. zveze, da čim prej ko
mogoče naznanijo, koliko znakov
ali znamk bi naročili ,da nabavi
tajništvo potrebno svoto. Popusta
pri teh naročilih ni, ker gre čisti
dobiček v obrambni sklad bratov
Mc Namare, ki čakajo v Los An
gelski ječi sodbe radi "razdejan
ja"' "Los Angeles Times".
Vsi klubi, ki žele nabaviti zna
ke ali znamke, nnj vpošljejo prej
ko mogoče tozadevna poročila.
Se enkrat: znaki so po 5 et.,
znamke pa po 1 et.
Tajništvo.
' NATURALIZACIJSKI ZA
KON" se imenuje knjižica, ki je
namenjena za tiste rojake, ki že
le postati državljani Zed. držav. J
Zakoni za naseljence so čedalje
bolj strogi, treba je, da si vsak
nabavi tozadevno knjižico, v kte
ri se razlaga, kako se postane
ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino
in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri- i
cu, 1830. So. Center Ave., Chica
go, 111.
Ste že obnovili naročnino " Pro
letary"? — Oe jo Se niste, stori
te t<> takoj, da se Vim ne ustavi
lista. I
IVI A. TI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Gorki,i.
(Dalje.)'
XI.
Drugi dan se je izvedelo, da so
zaprli Bukiun, Samojlova. Somo
va in še petero drugih. Zvečer je
pritekel Fjodja Mazili — tudi pri
njem se je vršila hišna preiskava
in zadovoljen sam s seboj se
je čutil junaka.
— Ali si st> hal. Fjodja? — pa
je vprašala mati.
Prebledel je, lica so se mu po
ostrili! in nosnice so mu zatrepe
tale.
—Bal sem se. da me častnik u
dari! Ta tolsti črnohradec s ko
smatimi prsti in s črnim ščipalni
kom na nosu — kakor d<i bi bil
brez oči. l)rl se je in teptal z 110
iraini! V ječi da zgnijem, je lejal!
... A mene niso tepli nikoli, ne
oče, iif mati: ker sem ediuee, so
me radi imeli. Vse pretepajo, a
mene niso nikoli . . .
Za hip je sklenil oči. stisnil ust
ni. s spretno kretnjo si je uredil
lase na glavi, gledal Pavla z zar
delimi očmi in dejal:
— Ce me kdo udari . . . zaka
dim se vanj kakor nož ... z zob
mi ga ogrizem ... če tudi me
ubijejo! . . .
— Tenki, šibki mladič! — je
vzkliknila mati. — Kako pa mi
sliš zoper druge?
Ko je odšel, j«' mati lejala Pav
lu :
— Prvi bo poginil med vsemi!
Pavel je molčal.
(Vz nekaj minut so se duri v
kuhinjo leno odprle in vstopil je
Ribin.
— Dober dan! je smehljaje
pozdravil. — 7.o spet sem tu. Sno
či so aie privlekli, danes — sem
prišel sam! Krepko je stisnil
Pavlu roko. prijel mater za rame
in vprašal:
— Ali bo kaj čaja?
Pavel je molče opazoval njegov
rjavi in široki obraz z gosto, črno
brado in temnimi očrni. V mirnem
pogledu se je svetilo neka.i zuačil
iiesra in vsa njegova krepka po
stava se je odlikovala po gotovi
trdnosti.
Mati je o.l^lii v kuhinjo prista
vit samovar. TJibin je sedel, po
srladil si brad.) in razpoloživši ko.
molče po mizi je Pavla mračno po
gledal.
— Torej! je dejal, kakor da
bi nadaljeval prekinjen razgovor
Odkrito moram govoriti s te
boj. Dolgo sem te opazoval, pre
den sem prišel. Soseda sva skoraj.
in vidim, da prihaja k t«*bi mnogo
ljudi, a pijančevanje in brezobraz
ja ni. To jo prva — stvar. Če pa
ne pijančujejo, zbujajo tako po
zornost — kaj je takega T (»lej,
zato bodem vse v oči. ker živim
tilio, sam zase . . .
Besede so mu tekle težko, am
pak neprisiljeno, iz njih je zvenel
ton, zbujajoč zaupanje dio tega
človeka,
— Tako torej. Vsi govore o te
bi. Moji gospodarji te imenujejo
krivoverea — ker ne hodiš v eer
kev. Tudi jaz ne hodim. Potem
so se pojavili listki, ti letaki . . .
Ali si si jih ti izmislil?
— Jaz! — je odgovoril Pavel,
ne da bi trenil z očesom. Tudi Ri
hin mu je nepremično gledal v
obraz.
— Tudi ti! — je urno vzklikni
la mati in se ozrla v izbo. — Ne
samo ti . . .
Pavel st- je nasmehnil. Ribin
tudi.
— Tako! — je dejal.
Mati je glasno srkala zrak sko
zi nos in odšla nekoliko užalje
na. da nista opazila njenih heseil
— Letaki so dobro zamišljeni
... Ljudi vznemirjajo . . De
vetnajst jih je bilo?
- Devetnajst! — je odgovoril
Pavel.
Potem sem vse prepričal! Ta
ko. Nekaj je v njih nerazumljive
ga nepotrebnega . . . no. kedar člo
vek mnogo govori, mu nI za de
set besedi nič . . .
Ribin se je zasmejal, njegovi
zobje so bili beli in krepki.
—- Potem pa hišna preiskava.
Ta me je za vas pridobila . . .
Ti, Malorrs in Nikolaj — vsi ste
se razodeli . . .
Ker ni zadel na pravo besedo,
je obmolknil, pogledal skozi okno
in bobnal s prstmi po mizi.
Razodidi ste, kaj hočete. (!o
spodije, vi delajte svojo stvar, a
mi bomo delali svojo. Malorus je
tudi dober deček, ('asi slišim, ka
ko govori v tovarni, in .si mislim
— temu ni nihče kos. samo smrt
ga bo ugnala. Mož trdih kit! Ve
ruj mi, Pavel!
Verjamem! je dejal Pavel
in |>: i k itna 1 z glavo.
— Torej tako. 'Hej — štiriileset
let sem star. dvakrat tolikn kot
ti dvajsetkrat ver* sem videl. Tri
I leta sem bi! pri vojakih, dvakrat
sem hil oženjen. ena je umrla, a
drugo sem pa spodil. Na Kavkazu
sem bil. duhoboree poznam . . .
ti ne premagujejo življenja, ne.
ne.
Mati je željno poslušala njego
ve krepke besede, prijetno jih je
bilo viileti. da je prišel k njenemu
sinu starejši človek in govoril ž.
njim kakor pri izpovedi. Ampak
zdelo se ji je. da Pavel precej su
ho obeuje z gostom. in da omehča
to občevanje, je vprašala TCibina:
— Ali želite kaj jesti, Mihajlo
Ivanovi??
— Hvala vam. mati! Sem že ve
čerjal. Tako torej. Pavel, ti mi
sliš da se življenje ne vrši po za
konih ?
Pavel je vstal in položivsi roke
na hrbet je začel hoditi po izbi
gorindol.
— Točno se vr i! — je dejal. -
filejte. dovedlo vas je k meni z
oilkrito dušo Polagoma nas. ki
vse življenje c'jelamn, združuje.
Krivično in težko je za nas. am
pak samo nam odpira oči za svoj
grenki smisel, samo kaže človeku,
kako more pospešiti njegov tok.
Prav. Ampak počakaj! ga
je ustavil liibin. — ('lovka je
treba obnoviti — si mislim jaz!
(V se človeku izpušča — ga polo
ži v banjo. uinij ga. obleei v
snažno obleko — pa ozdravi! Kaj
ne? In če je sree ga rjavo, snem i
kožo 7. njega, četudi teče kri. umij
ga. odeni v novo obleko — kajne"
Kako so drugače da znotraj oči
stiti človeka?
Pavel je govoril goreče in ostro
o bogu, o earju. o oblastni ji. o to
varni. o tem. kako za mejo delav
ei branijo svoje pravice. Pibin se
j<' o<l časa do časa zasmejal, časih
JUGOSL. ZADRUŽNA TISKARNA