Proletarec. [volume], January 09, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
(.lat u korlati delav
ik«g» l|ud*ivt. Delav
ci to opravičeni do
vaefta kar producira|o.
Thla paper ia devoted
to ihr intereala of the
working člana. Work
era are entitled to ali
what thev produce.
Štev. (No.) 226.
i,n£r*d* ••eoud-«H4«. (>.- «. itfOT. at th. v«w< offl"«
Ll1"''" ">• undf ih.- Act oti'oiiKm. of M.rch Ird IX7V
Office: 2146 Blue Island Are.
'Delavci vseh dežela, združite se'
Chicago, III., 9. januarja <Jan.) 1912.
PAZITE!
na atevilko v oklepa|u
ki ae naha|a poleg va
»ega naalova. prileplle
ne||a apodal ali
naovilku. Akn (227)
to atevilka . .
tedni vam a prihodnjo
številko naaega linta po
teče naročnina. Proal
mo, ponovite Jo tako).
Lclo (Vol.) VIL
I Ovaduhu in idiotu.
Gore »o pokale,
hrib se jo tresel.
pa rodila »e je miška.
I Ko j*1 lansko leto nl> novem letu
izšel "Proletarec" v osem tisoč
iztisili. j«' Lojzeta Pires>. urednika
in solastnika "Clevelandske Ame
rike" hiulo zabolelo pri srcu. Da
i )>i febris.d vtis, ki jo napravila no
voletna izdaja, i«* zapisal, ila .so
vsi socialisti v Cbicairi ničvred
neii. pijanci, ponočnjaki. Tako
nedostojno še danes ni pisal no
ben slovenski časnikar <> sociali
stičnem gibanju. \a nesramen in
lueosncvan napad s strani Lojzeta
| Pirca so soi^rujri \ Proletarcu od
govoril i s satiro. Lojze Pire. naj
revnejši slovenski časnikar na du
|hn od pamtiveka pa do danes je
v»videl po svojem prvem napadu
fin satiričnem odpovnru s strani
jf" Prolelarea", da v polemiki ne
bo kos urednikom "Proletarca"'
in poslužil se je najnižjega sred
stva. da bi vničil edini slov socia
listični tednik v Ameriki. Napisal
je ovadbo na slavni poštni urad
Zdr. držav v Washington. 1).
' pričakujoč, da bo zve/.na vlada
| kar naenkrat (kila zapreti vse
urednike " Proletarea *\ >:aeno pa
j listu vzela "second class mail."
j Lojze Pire je šel v svoji nizkoti
| tako daleč, da se je s svojim ova
) društvom javno ponašal in hvalil
j v "Olevelandski Ameriki" ii< obe
tal urednikom "Proletarca"'. da
bodo že prihodnji mesec jedli ri
eet v joliet«ki jetnišniei. So irutri
so zopet v "Proletarcu" v satiri
povedali, du i,. i. moke ne bo kru
ha, ker Ivoj>ze ne zna slovenski in
anpleški in da so pripravljeni
'J™ vzet i /« vsako besedico v "Pro
letarcu" popolno odgovornost.
Vsak pameten človek l>i se po
omenjeni satiri streznil. prišel l>i
do piepričanja. <la je /, javnim
bahanjem kot ovatVult. samesra se
1*' ponižal z moralin ira stališča
na najnižjo stopinjo v človeški
družbi, napram svojim političnim
nasprotnikom je pa zgubil vse
sanse. Ali T/ojze s.- ni streznil. Pri
"Clevelandski Ameriki" so na
daljevali z ovadnštvoin in arrož
njami. Ovaduštvo j«- pričelo z
inajniško izdajo, ki je Loj/eta zo
pet zbodla v nizko dnšo, ker je iz
šla v ns»>m tisoč i/tisili med ame
riške Slovenee. Ker pa ovaduštvo
ni imelo zaželjenega vspeha, so si
pri "Clevelandski Ameriki" do
mišljali v svoji naivnosti. <'a se
uredniki "Proletarea" res skri
\ vajo v Chieagi in prevedli sn v
zlomljeno angleščino satiro "Tem
|>ora mntantnr". ker je liilo iz nje
posneti, da sta sodruga Jože V.\\
vertnik in Frank Kerže v nekak
šni zvezi z uredništvom "Prole
tarea", misleč: dva ptička že ima
mo. Pa tudi ta ovadita ni imela
vspeha. Ali pri "develandski
Ameriki" niso dali miru: pisal i in
pihali so. dokler se letos do nove
ga leta ni nabralo palee na debe
lo tankega in popisanega papirja.
Z<laj je bil glavni poštni urad pri
siljen, da nekaj zvrši in sr znebi
neumnih in sitnih ovaduhov. Dne
4. januarja t. 1. j«' dobil upravitelj
"Proletarca" sodr. .lože Zavert
nik, mlajši, poziv, da se nemudoma
zglasi na poŠti. I'ol ure kasneje,
ko je zvedel za poziv, je bil na
pošti in zasliševanje radi ovadbe
» strani oseh pri "Clevelandski
Ameriki" se je pričelo vsprieo
zveznega komisarja, državnega
prawlnika in stenografa. Zasliše
vanje je trajalo dve uri, pri kate
rem se je izkazalo, da podli in niz
ki ovaduhi pri "Clevelandski
Ameriki" ne znajo slovenski in
*ngl»'ški. Ko je po koneanein za
slišanju hoM (nliti upravitelj, t»a
J« vprašal in rekel zvezni komi
— Kdo lastuje list? — Kor
Poraeija! — Kdo nadzoruje list*
t — Socialistična stranka!
Po teh besedah je rekel koini
*®r aodrugu upravitelju: "Ne od
hajajte ir te sobe pod vtisom, da
v*s hodemo tožili!"
Podla ovadba je bila zrušena.
ra/pmlla j«-, ker je liilii zidana na
nie. V dokaz. /nanju slovenskega
in angleškega je/.ilea podlega ova
: itriiha navajamo le en slueaj, da ho
| slovensko ameriško občinstvo ve
i tlelo, kakšni zna niči, se danes
štnlijo za nretlnike in časnikarje. J
liesetlo "pnp" - pohie - igračka
|<angleško pup-baby) prihaja
iz. latinskega : pupa in pomeni slo
vensko punčka. dete, v politični
kritiki pomeni marjoneta, igračka
in t. t|.. je naš Lojze prevedel
psička. In takih gotostasnih ko
zlov je mrgolelo v ovaditi. Ako bi.
hot, li navesti \ s,- kozle, hi nam
/inanjk;do prostora v lUtu.
Zdaj pa še nekaj ' 1'redno neha
mo. je treha pribiti na steno tu
i!>i pretlrznost podlega ovaduha.
Ovaduh. ki je •> podlo ovailho ho
tel viiit"it i " 1'ruletarea " je po
končani konveneiji katoliške je
dnote župniku Kranjen v .lolietn
očital, da je pri škofu tlcnunt iral
nekega clrnzega duhovnika. Da
nas ne bo ktl«o krivo razumel, pov
darjamo. da nismo mi t< ga naved
li v obtožbo ali \ obrambo župni
ka Kranjca. Mi se ne brigamo za
notranji- zadeve nam tujih jetlnot
S tem dokazom l\n"'i'nio le razkrit
vso podlost nizkega ovaduha v
uretViišt vil "< MeveiantUke Ameri
ke". Ovaduh j.- bil. |>a je drugim
oeital ovaduštvo. Ali ni tak člo
vek mak tatu. ki j<- bežal z ukra
denim blagom in kričal: "Priroitel
ga! Držite ga'"'
Mi smo s "I'levehmdsko Ame
riko"' končali za vedno. Z ljudmi,
katerim ><• lahko uradno dokaže,
da so podli iti ni/.ki ovaduhi, ne
polemiziramo, marveč jih izroči
mo ameriškemu slovenskemu ob
činstvu v sodbo. Idiotski ovaduhi
pa lahko prevedejo tudi ta članek
ali pa vseega " I'roletarca" in po
šljejo prevod glavnemu poštnemu
uradu. Saj ima človek pravico,
da proglasi samega sebe za beda
ka. kedar na je volja.
Uredniški odbor.
PASTOR RICHES^N PRIPO
ZNAL UMOR.
Boston, (». jan. Da je odgovo
ren za smrt Avis Linell, se glasi
izpoved pa«torja Clarenče V. T.
Riclieson. ki jo je objavil danes
njegov zagovornik. Kicheson se
nahaja v tukajšnji ječi več tednov
pričakujoč obravnave, !:i se je
imela vršiti že pred božičem, a se
je zaradi jetnikove bolezni odlo
žila za negotov čas.
Morilec pripoznava v svoji pi
smeni izpovedi, da je on zastrupil
> vojo nekdanjo ljuhieo A. Linell
z namenom, da jo spravi i/ pot i
iu se poroči /. bogato Violet K<!»
manil.s.
Sprva je Hielierson trdil, da je
nedolžen, ker pa te trditve ni mo
gel vzdržati, se je delal blaznega.
Zaradi te zadnje trditve bi morali
zdravniki na njem izvriti nevar
no operaeijo. katere se je morilec
tako /bal. da je nevarno obolel.
Mesto Cleveland brez plina.
Cleveland, O. — <>. jan. — Po
manjkanje naravnega plina jo
Clevelandčane ob tak« hudem
mrazu, kakor pa imamo ravno se
daj, jaki) ohčudano zadelo. Toplo
mer kaže eno pod ničlo.
1*1 in se rabi v domovih
in večina pa rabi pol ep kuhe tudi
/a pretje stanovanj. V nekaterih
okrajih pit plina sploh ni bilo po
ceveh. Vporaba plina po tovarnah
je Itila ustavljena, da so pa tako
privatna stanovanja dobila večjo
količino. 1'radniki piinovc družbe
trdijo, dni so brez moči in da je
toplejše vreme edina pomoč.
V Lakewood predmestju so šol
sko poslopje začasno spremenili v
stanovanja za one reveže, ki si
niso mopli drupače pomapati. I)o
sedaj je bil naznanjen en rflučaj
smrti vsled mraza in trije slučaji
nezavesti.
Tajnik Cleveland Federation
of liabor eeni število brezposelnih
na 35.000.
"Mi vstajamo—
S letni par besedami našega ve
likega jM'.vnika je jasno oerUmo
stjdišče, ki ga zavzema danes pro
letariat napram kapitali/tnu. Na
eni strani hiti o rastoča zavednost
tiebrojne delavske mase, na i!n>u^ri
pa padajoč npl.jiv vladajočega si- i
stema: na eni strani epolialen na
predek. na «lrugi reakeija na vsej i
•rti: na < ni strani vstajenje - na
drugi smrt.
'I'a liipote/a se nam zdi nejasna,
\ prvem hipu celo nemogoča in
neilo.se/na. a eitn dlje jo motiimo
tem jasnejša postaja, tem verjet
nejši t fin bližja in naposled smo
overjeni, «'<i to ni hiln nobena "fa
tamorgana". pač pa resnična oa
za naše bodočnosti, oaza našega
zmagoslavja končni cilj naših
te/enj in nam«1!! našeira sedanjega
tvoja in žrtev.
V/rok. tla t« tra svojega prepo
roda. t etra hitrega napredka. ne
vidimo, skoro ne slutimo, tiri v
'fin, ker /iviiiMt pod piitiskoni ča
sovnih razmer in njih npljivom,
ki .ji- takti morali, tla nuni zahran
inje spoznanje resi i it" nega svoje
•»;« položaja. Drugi vzrok. tla nt*
vi mu eeniti važnosti rasa. v ka
terem živimo, obstoji v dejstvu,
Vi smo mi preveč n i vezani na pre
teklost. katero samt> občudujemo,
mesto, tla l»i x> i/ nje učili in i/ te
ua spoznanja delali načrte za pri
hodnjost in šli naprej po teli na
prtili. Takt* h. pr. občudujemo sta
ri vek. s.> zirra/Jiino nad srednjim
vekom in najvažnejši dogodki no
veifa veka ««• liani zde skoro ne
razumljivi ti.•naravni. t tisi vsa
nam poznana zgodovina ni nič
druz.e:*-' kakor naravno wpopol
njevanje časovnih razmer, pa naj
-i lin t Ji ali onih. H na stopnja ta
ksira spopolnjevanja je 11. pr.
fraueoska revoluei.ia. ali vzemimo
prt hode iz mornnrliij v republike,
pr« hod iz kapitalistične države v
mu'ialistieno i. t. ti.
lilode na hitrost spopolnje
vanja l»oi 1 i povedano, da j«' i*to
tem hitrejše, eini veeji je pritisek
na easovne ra/.inere. kar je eisto
pn navatlnih zakonih: kajti eim
nioenejša je sila. toni večji je od
por. \eovrjrljiv doka/, za to trdi
tev je n. pr. sedanja kitajska re
volueija. Narod, ki je bil nekak
"škandal" moderm-pra 5asa in ci
! vilizaeijf. je kar <"•»•/. noe postal
1 predmet olx'udovanja in simhoi
. poliolneira napredka. Zakaj? <io
tiiMi bi denies še ne bilo na kitaj
skem republike in bi je tmli v bo
ilnenosti zlepa ne bilo, tla ni bil
kitajski narod zasužnjen in tep
tan \ prali. Ciiu hujšo je vlada
j ravnala z narodom, tem hitrejše
se je bližal ea-s rešitve in osvobo
' In ka.j je socializem 0 Revolucija
duha. evolucija zatiranih una* jt*,
in >»■ razvija po i\tih naravnih za
konih kakor si* jo ravvijala in spo
I polnjcvala kitajska in vse tlruffe
I dosedanje revolucijo, le s to raz
I! i k«». <!<a se hoj med nasprotujoči
| uia elementoma vrši brez orožja
ni h rez klanja. In kolikor več
nasprotovalne sile. toliko več na
! predka. toliko prej ho priselo <lo
odločilne hitke, iz katere odide so
ehlizeni kot zmagovalec, kot re
šitelj pod njegovim okriljem zbi
ra joči h se elementov.
In kakor danes vsa znamenja
kažejo, ni daleč več ens do tega
odločilnega boja. zlasti v Zdr. <1 r
/tivah. Neprestano zmairovanje
socializma na vsej črti je >pravi
lo nasprotnike iz letargije v eks
tazo. 1'rvntno so imeli socializem
siuno za predmet neslanim dov
t i | h »in ob polnih mizah in kipeeem
šampancu. a ta "priboljšek"
prihaja v strah. I>a pa polka žejo
svojo moč in oblast bruhajo na
nas ogenj in žveplo ter kličejo na
pomoč zoper nas botra in hudiča,
kajti njih je strah — ker mi v«ta
jamo.
n
Dorče Roosevelt je napisal čla
nek. v katerem ostro napada
in vas je strah."
|)chs-a, dokazajoč, da Dehs ni so
cialist. ampak anarhist, iii poživ
ljajoč ameriško delavstvo, du naj
ne sledijo takemu voditelju. Pre
brisani Dorče je imel dvojni na
men, ko ji« |>i>al ta članek. I'i\ič,
hotel je obrniti pozornost nase, in
dniuič >e je hotel pokazati kot
prijatelja in zagovornika delavst
va ter na ta način preslepiti ame
riške delavce, ki so začeli zgublja
ti zaupanje v republikansko in
(lemokraško stranko. 1'ovod temu
napadu je dala Dcbsova definici
ja iu la.tiaira socializmu. Da je v
tej tlcfiniciji prizadet t mii Riose
velt kot zagovornik vladajočega
kapitalistična ga .»interna, se samo
ohsehi razume; a zaradi tegn bi
mi vseeno inirno spal. V/rok. da
se on razburja in rogovili tiči v
tem, ker .-e soi ialistična armada
množi zelo hitro in da prihaja
največ naših privržencev in somi
•ljeniko\ ravno iz republikanske
ga tabor«, kar je čisto naravno in
jasno.
Dol.i vri sedaj namreč jasno uvi
levajo. da jih jo stranka, ktori so
naj ver in najdlje zaupali, najkrn
lejšo slt'pa(i!;i in izkoriščevala ter
neštetokrat škandalozno potegni
la za nos. Ta pokret. to spoznan
je in to razočaranje, to je. kar dr*
la afrikandvemn "jagru" in nje
govi handi preglavice; to je, za
radi česar <o kapitalisti potrošili
toliko milionov. dn so še za enkrat
Los Angeles obdržali v svojih
krempljih: to je vzrok, da kapi
talistično časopisje napolnujc to
liko tisoč strani dan na dan in
fainnih in podlih laži o ponesre
čenjn socializma in izmišljotin. A
vso to jim ne ho pomagalo nič.
ker mi vstajamo, pa naj l>orče še
stoiiMokrat dokazuje, da smo
anarhisti, pa naj ilelavske pijav
ke še toliko milijard potrošijo za
podkupovanje in lažno triko, naj
kapitalistično časopisje še tako
podlo laže; ohratno. oni nas z ne
prestanim hujskanjem zoper nas
M- nanjajo z ljudmi, ki lii jih si
eer morila nikoli ne hilo v naš ta
hor. Cim ve«\je nasprotovanje,
tem hitrejši je naš napredek.
A to še ni vse. Velel; i pit a list >č
na družha iu armada njenih hlap
cev čuti in spoznava, da njena
vničovalna sila iti zadostna za z/i
hranitev našega vstajanja: zato
*i išče zaveznikov: toil« ne pri
prolotarijatn. ker ve. da je isti /e
obračunal z krivičnim sistemom
in se za nohi no eono ne da več
povleči za nos. pač pa išče zavez
nikov \ vrstah, iz katerega «ama
prihaja, to je v vrstah zagrizenih
trinogov revnega stanu in sovraž
nikov njegovega napredka.
Ivi« ii plavnih zaveznikov naše
ira kapitalističnega molohn jo ka
toliška cerkev (ne katoliška ve
ra). Tej je Kil klic na pomoč po
tapljajoeeua se krivičnega *iste
iiiji dobrodošel, pa kako tudi ne:
sij ecrkev dobro ve. da s padcem
njenega zaveznika je tudi njene
mu fevdalnemu sistemu zavit
vrat. Da bi nas zopet enkrat otl
vrnili «»(1 našeira cilja. so začeli v
to poklicani faktorji deliti Ame
ričanom razne milosti, imenovali
so kar naenkrat tri ameriške kar
dinale in še par novih nam oheta
jo. Zakaj cerkev t epa že preje ni
storila? Da je tudi Kima strah na
šega vstajenja pričajo razne z.a
povedi in nka>zi, ki jih izdaja na
svoje vernike. Ena najkrivienej
ših in nezaslišanih odredb, kar jih
je cerkev sploh kednj izdala, je
pred kratkem izdana odredba, ki
določuje, da je vsak elan katoli
ške cerkve izključen, kdor toži
kakega duhovnika na sodišču brez
dovoljenja cerkvene oblasti. Ali
ne znaci ta določba zahtevo |w>
j>olne sužnosti. Po tem takem je
cerkev mnenja, da ima duhovnik
neomejeno pravico nad svojimi
verniki. Da ta papežev ukrep bi
je resnico v obraz., da je s tem n
kAzom tibit čut vsake pravičnosti,
kaže dejstvo, da je pri Ircih, ki »o
. hili do sedaj Kimu udani brczpo
: trojno, ta papeževa določba zaiie
j la na odpor. To so je zgodilo tu
| >ii drugod m« samo na Irskem. Da
I si s takimi srednjeveškimi določ
bami cerkev in- ho pridobila sim
patij svojih vernikov, j«' jasno kot
bili dan. pat* se človeku da v
Kimu mislijo, <la imajo še vedno
srednjeveško oblast v rokah, n v
resnici ni tako. I' p I j i v Kima je
-it 11 ; razveii reakcion. Španije in
njene se-tre Avstrije nima milic
ne zaslomhc in zato i še o zavezni
kov in upljiva p: i nas v Ameriki.
Vi a dosego tejr.-i namena skuša na
vsi- na'ine. tla si pridobi naklon
jenost morodajnih vladajočih
faktorjev, katerim je ravno sedaj
| od»ro lošla. ko <o srre za potlači
tev proletarijata. Kljub temu da
naš proirram prav nič ne zadeva
nobene vele in pu-t< vsakomur
prosto pot v verskem o/.iru, se du
hovniki.. seveda po naročilu svo
jih višjih, neprestano zaganjajo v
uoeializein, češ, da je vera v ne
varnosti; <a natančnejše o tem
drugič. i Cerkev brez dvoj hi« do
bro pozna naš proginm, a kot za
veznica in zagovornica vladajoče
krivične sile. je prisiljena iti v
boj z lažmi in zavijanjem resniee.
To vso niis prav ni«"♦ no straši!
Mi voiik). ila smo na pravi poti.
na poti pravilnosti in človeko
ljubja. ( itn več nasprotovanja,
t oin močnejšo so našo silo. torn tro
sto.jšo so našo viMo! \'s:ik "tiik".
vsaka laž. vsako obrekovanje jo
reklama /a nas in pomana nc/.a
veoinež.em «lo zavednosti! Mi ve
iiio. <la jo oni veliki dan blizu, kn
>e uresničijo :.:iš»> srčne zeljo. Na
ša sroa slutijo zarjo kot predna
znanilko velikega soliva pravice
in enakosti, kajti mi se zavedamo
da živimo in zato vstajamo, m;
vemo, da se bljiža našim trinogom
smrt. zato jih je strah.
Mi vstajamo — in vas je strah.
IMPERIALISTI NEZADOVOLJ
NI Z REPUBLIKO.
Iz Sanirliaja dohajajo vesti. <la
imperialist) niso zadovoljni z izi
dom mirovno konference. Mini
storski predsednik Vuanšikaj sta
ro vlaulo je poslal sreiieralom oo
sorjn zvestih čet ukaz. da naj so
l»oji nadaljujejo.
Republikanski minister zunan
jih zadjov jo poslal protest na vse
volovlasti. o oš. da se Vuanšikaj
no drži sklopn mirovno konforon
oe. dasi jo dolžan to storiti po po
godbi, ki so jo sklonila pred kon
foronoo mod rovolnoionarji in
vlado.
Kopuhlikatn-i tri ožijo Vuanšika
in s smrtjo, kakor hitro zavzamc
jo IVkin. 1/. raznih poro«" i I jo po
sneti. <'.u jo dala oosarjova rodbi
na ogromno svoto denarja, kate
rega jo v času svojo moči izsosala
iz kitajskega naroda, za nadalje
vanje vojno. Poročila dalje trdi
io. da si' jo vof tisoč vojakov iz
novoiilo iuiporialistoni in se pri
družilo ropuhl i kancem.
MIR MED ITALIJO IN TURČI.
JO.
1/. Carigrao.i s«' poroča, da na
mcravn turška vlada razpustiti
parlament in se začeti poganjati z
Italijo /ji mir. Vzrok za razpusti
tev parlamenta tiri v tem, ker
parlament ni hotel ničesar slišati
o miru. Tudi vlada ni prišla sama
do zaključka. da je za njo takoj
šnji mir z. Italijo edina rešitev:
povod za to nepričakovano spre
membo so ilnli obsežni upori v
Maeedoniji in Albaniji, katere
podpirajo bolgarska. črnogorska
in italijanska vlada. Ma^edonei
in Albanei so že itak grozno neza
dovoljni s turško vlado in čakajo
samo ugodno prilike, d« se osvo
bode težkega turškega jarma, ki
jih žuli že stoletja. In ravno se
daj. ko ima Turčija vezane roke
z. Tripolitanijo. smatrajo za naj
lepšo priliko, da uresničijo svoje
želje. Turški vladi je to vse dobro
znano, zato so hoče Italije iznebiti
kakor hitro mogoče.
Brez strehe in kruha.
B1AZN0ST IN SMRT POSLEDI
CA REVŠČINE )N MRAZA.
Min! inra/. ki vlada \ i'! hira vri
'.vlnje dni. j.- spn riiieni! položaj
revež. v in bre/p »-;«•!i.i'» i/ n»zno
sneirat v naravnost obupnega. Ne
verjetno visoko število sluenjev
smrti in blaznosti kot poslediea
hudega mraza se pomen i/ rev
nejših delavskih krajev in iz me
stnika prenočišča.
Najproznejši slučaj.ki si j»a kdo
sploh more misliti, se je dogodil
tia '•">•"> West Ohin ee>ti. Tu so na
~li '2 leti staro dete družine Le
unndovski umirajoče o.i mra/:i in
lakote. Kakor je poizvedi »vanje
dognalo, je oče K. I,e\\ andovski
pred kratkim zapustil ženo / ko
• »i« trok v največji liedi. Brez
vsake podpore in pumo«*i je bila
nbotra mati prisiljena zreti na u
mirajoče svoje dete. ne da bi nm
mogla pomagati. Obrnila so je si
eer na več krajev za pomoč, a
povsod s<> so ji neusmiljeno poka
zala vrata.
Od kar vlada ta neznosni inra<z
je občinsko prenočišče vsak večer
prenapolnjeno revežev in superi
tomlent C. F. Roger je vsak večer
•tri-iljen stotine prenočišča /plečih
brezposelnih mož in mladeničev
poslati na razne policijsko posta
je. kjer sp jim je "milostno" do
volila uporaba praznih jrlniških
eelic, kjpr spijo po klopeh in tleh
kakor največji hudodelei.
Kakor superintendent Rogers
poroča, ima letos opraviti s števil
nejšimi slučaji blaznosti kakor ka
terokoli drugo leto. Njegovo poro
"ilo kaže. da je v zadnjih treh te
Inih v »hčinskeni (irpnočiščn zno
relo 0 oseb.
Ogromna večina moških, ki išče
jo zavet i>ča v mestnpm prenočiš
•u. je brpz dela in je voljna prije
ti za vsako djelo. ki hi ga dobila,
■s k or o vsa ta množiea trdi, da ni
bilo zadosti zaslužka zadnje leto.
la hi se mogla vsaj primerno pre
živeti čez zimo. Večina njih iz
rlpda mlada in se ji vidi. da z
bolestjo prenaša prozno usodo in
ki bi stokrat raje delala. k<> bi le
imela kaj. To trditev dokazuje re
cist racija v tem prenočišču lansko
zimo. Registriranih je bilo 17.000
individualnih slučajev. 40r£ od
teh je bilo starih od 20— 30 let in
*."»r£ je bilo starih manj kot 50
let.
Slir-na porot* i hi o grozni bedi iii
pomanjkanju prihajajo skoro iz
\ srh večjih mest. zliisti iz istih na
severo zapadli.
Ali si že kdaj premiši jeval. dra
•_ri čitatelj. /ukaj je toliko revšči
ne. zakaj toliko brezposelnosti.'za
kaj umiranjo od lakote in mraza
ne lol/ni otroei. zakaj bhr/nijo tvo
ji tovariši - delavci <k! mraza?
Saj je vendar znana stvar, da je
Amerika dv/e!a ogromnega bo
ga tstva !? Sa j vendar vemo, ila so
ravno v Ameriki najbogatejše po
-amezne osebe. Da. in ravno to je
vzrok grozne revščine, ker ima
par oseb vse premoženje, in toli
ko milijonov pridnih delavcev pa
nič: niti prilike nimajo, dn bi de
liili eetndi Iti iz sr<;a ra<li. Ali ime
nuješ ti ta način pravičen. Ne! Zk
vse je dosti dela. zn vse dosti kru
ha in gorkih stanovanj, treba je
samo to prav razdeliti in vse gorje
1h> izginilo i/ sveta. Kako in kaj
to doseči, nči socializem! Ali si
sedaj nverjen, da ji* soeiali7.em na
prnvpm potil *
DELO SOCIALISTOV.
Milwaukee, Wis. — Komi»ar
mesftncffa zdravstvenega urada dr.
Kmft jo naznanil občinstvu, da
ho njegov urail brezplačno delil
revnim Milwančanom polejr dru
gih zdravil tudi srohrni nitrat,
katoropa *o rabi pri umivanju
oči novorojenčkom.
Kakor zdravniki trdijo, hi »o s
tom zdravilom zmanjkalo »tovilo
slepcev za 70%, nko bi ne pra ra
bilo pri vseh novorojenčkih.