Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 09, 1912, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 09, 1912, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-01-09/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-01-09/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-01-09/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-01-09/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], January 09, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 09 Jan. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-01-09/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

»ROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
Jugoslovanska delavska tiskovna druiba
v C bičaf o. III.
haroenina: Za Arr.srico $1 SO za ctlo leto, 7Sc tt
901 leta. ZaEiropoliia ctlo leto, $1 ta pol Itta.
Uftati po Jwotond. /Vi tprtm'nthi hirali J'm
nottya nameniti CuJi STAMJ netim.
PROLETARIAN
Owned and published Every Tuesday by
Soath Static Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
rrmuk t'odllpKi i'realdant;
Frank I'oiil'oj, Secretary;
Krhiik JntioilP, Treasurer
Frank Petrif \ direktoril
Jon. Hratkovič I ^irektonj.
iUnsTRtPTION HATES: United State* and Canada
:i.50 a year. ?Sc lor half year. Foreign conntriei
$2 a year, $t (or half year.
««a*VkMrisiNG RAT H s on agreement.
NASLOV • ADDRESS):
''PROLEYi REC"
31+fi Mine Island ave. Chicago, 111.
REVOLUCIJA IN POSTAV
NOST.
Karel Kant sky
Revolucionarji smo, in sicer ne
le v tem smislu, kot .je parni stroj
revolucionaren. Družabni pre
obrat, ki po njem stremimo, je iz
veiLljiv le s politično evolucijo
proletarijata, le z osvojitvijo po
litične oblasti. Opredeljena držav
na oblika, v kateri je izvedljiv so
cializem, je republika, in sicer v
najobičajnejšem smislu besede:
demokratična republika.
Socialna demokracija je revo
lucijska stranka, ampak ne stran
ka, ki bi vprizarjala revolucije.
Vemo, da so naši smotri doseglji
vi le 7. revolucijo, vemo pa, da ni
smo vstanu vprizoriti to revolu
cijo, kakor je naši nasprotniki ne
morejo preprečiti. Ne domišljamo
si, det bi vprizorili ali pripravljali
revolucijo. In ker revolucije ne
moremo poljubno vprizoriti. tudi
ne moremo napovedati, kdaj, pod
kakšnimi |>ogoji in v kakšnih obli
kah nastopi. Vemo, da razredni
boj med purgarijo in delavstvom
ne poneha, dokler si delavstvo ne
polasti popolnoma politične obla
sti, ki jo uporabi za uvedbo socia
listične družbe. Vemo, da ho ta
razredni boj vso obsežnejši in vse
intenzivnejši; da proletarijat po
številu in svoji moralni in gospo
darski moči vse bolj narašča, da
sta tedaj njegova zmaara in pora'/
kapitalizma neizogibna, ali naše
tlomneve, kdaj in kako se dovo
jujejo odločilne bitke v tem dru
žabnem boju, so: v tem ni nič no
vega . . ,
Ker ne vemo nič o odločilnih
bitkah družabnega boja, ne more
mo napovedati, ali bodo krvave,
ali bo fizična sila igrala v njih
važno vlogo ali pa se l>o dovoje
vale izključno le s pripomočki go
spodarske, zakonodajalne in nrav
ne sile.
Pač pa je verjetno, tla bodo v
revolurijl-kih bojih proletarijata
imela nazadnje omenjena sredstva
v primeri s sredstvi gmotne, t. j.
vojaške sile vse večje veljavo kot
v revolueijskih bojih buržna/.ije.
Eden vzrokov, da se l>odo bodo
či revolueijski boji izvojevali vse
redkejše z vojaškimi sredstvi je:
premoč vojaškega orožja nad o
rožjeni. ki je nia razpolago "civi
listom". vsled česar ie odpor oi
vilistov navadno ž*» vnaprej brez
uspešen. ,
Nasprotno pa razpolagajo da
nes revolucionarni sloji z vse bolj
šim orožjem gospodarskega, poli
tičnega in moralnega odpora ne
go revolucionarni sloji osemnaj
stega stoletja. Tzjemo dela le Ru
sija.
Koalicijska svoboda, tiskovna
svoboda in splošna volilna pravi
ca tudi splošna brambna
obveznost) pa ne predstavljajo le
boljšega orožja, ki ara ima prole
tariat. modernih držav pred raz
redi, ki so izvojevali revolucijske
boje meščanstva ; te naprave raz
sipajo moči posameznih strank in
razredov in o duhu, ki jih preseva
jasna luc, ki je v absolutističnih
•"•asih ni bilo.
Tedaj so tavali vladajoči kakor
tncM revolucionarni razredi v te
mi. Ker je bila vsaka javna opozi
cija onemogočena, nvso poznale
ne vliwle, ne revolucionarci svojih
sil. Obp stranki ste bili izpostav
ljeni nevarnoMi, da se prečenju
jete, dokler se niste pomirile v
medsebojnem boju, in <la se pod
cenjujeta. če sta doživeli en sam
pora/ in da obesita puško na klin.
To je eden poglavitnih vzrokov
za mnogoštevilne "puče" v.časih
revolucionarnega meščanstva, ki
so bili muhoma potlačeni, in za
mnogoštevilne vlade, ki so bile
mahoma poražene: vslcvl teira sta
se tnko naglo vrstili revolucija in
protirevolueija.
Vse drugače je danes, saj v de
želah s kolikor toliko demokratič
nimi napravami. Te naprave so
imenovali varnostni ventil druž
in-. To imenovanje je napačno, če
mu podtikajo ta misel, da v demo
kraciji preneha revolucionarnost
proletariata, tki se zadovoljuje z
manifestacijo svojega ogorčenja
in gorja in da se odreka politični
in socialni revoluciji. Demokraci
ja ne more odstranili razrednih
nasprotij kapitalistične družbe, in
ne ustaviti nujne posledice teh
nasprotij, družabnega preobrata.
Revolucije ne more preprečiti,
pač pa prepreča prenagljene, brez
upne revolucijske poskuse in limr
sikaka revolueijska vstaja posta
ne v demokraciji nepotrebna. Po
polno jasnost vstvarja o moči po
sameznih strank in razredov : njih
nasprotij ne odstranjuje, njih
končnih smotrov ne prestavlja,
pač pa ovira vstajajoče razrede,
da se lotevajo nalog, ki jim še ni
so kos. in odvrača vladajoče raz
rede od tega, da bi odrekali kon
cesije, ki jih ne morejo več odbi
jati. Smer razvoja se ne premak
ne. pač pa postane pot stalnejša
in mirnejša. Prodiranja proletari
jata v državah s kolikor toliko de
mokratičnimi uredbami ne ozna
čujejo tako presenetljive zmage,
kakor svoječasno prodiranje me
ščanstva, pa tudi ne tako hudi po
razi. Izzia počet kov modernega so
cialnodemokratičnega delavskega
gibanja v šestdesetih letih je ev
rojKski proletariat doživel en sam
velik poraz, v pariški komuni 1.
1871. Takrat je Francija krvave
la še na posledicah cesarstva, ki
je kratilo ljudstvu resnično demo
krat iene uredbe, le \ neznatnem
delu francoskega proletarijata se
je predramila samozavest, in u
staja mu je bila usiljena.
Demokratično proletarska me
toda izprJtMla dol počasnejša nesro
ivvolucijska metoda im-š^aiist va :
manj dramatična jo in manj žrtev
zahteva. To j>1 estetarskemu lite
ratovstvu, ki se ijrrnčkn s socializ
mom. iln najde prijetno zabavo in
prijetne snovi, v>eeno. ni pa vse
eno tistim, ki se resnično boju
jejo.*)
•) ''Meščanske revolucije drve
mno|.'o hitreje od vspeha do vspe
ha. njih ijramatični efekti preko
sijo druff drueejra. ljudje in do
srodki so kakor okovani z ojmje
nimi briljanti. ekstaza je vsak
danjo razpoloženje, ampak krat
kozive so. kmalu dosejrajo svoj vi
šek in dolar maček se loteva druž
be, prec'jen še trezno osvoji vspe
lie, pridobljene v dobi vrenja in
kipenja. Proletarske revolueije
pa .... se kritizirajo neprestano"
itd. (Marx: IS. Brumaire str. t.)
7.a primerjanje meščanske s pro
letarsko revolueijo Marx 18f»2 še
ni moprel vpoštevati vplive demo
kratičnih naprav.
L. 1911. in 1912 IN SOCIALI
STIČNA IDEJA.
Pregled preteklosti in sklep za
bodočnost.
|j. 1011. jo bilo ono najzname
nitejših v zgodovini soeializma. no
samo v Zdr. državah, ampak r>o
vesolno m svetil.
Tod,i tekoče 1. 1012. obljuhnje
hiti še dosti večjega pomena za
boreči se proletariat, kajti v te
kočem letu imamo bojevati boje.
ki bodo vitalnega pomena ne sa
mo za posamezne dežele, marveč
Za vesolno človeštvo.
Prihodnji petek bo dobojevan
volilni boj naših »odrugov v Nem
čiji. Ta volilni boj je nedvomno
največji in najljutejši kar jih po
zna konstitneionalna Nemčija, in
eden najživahnejših, kar jih po
zna svetovna zgodiovina. Ni se za
torej čnditi, ako bodo vspehi te
sra boja v veliki meri vpljivali na
vesolno človeštvo, zlasti na za
sužnjeno delavstvo, kateremu bo
do dali novo npanje, nov pognm
in spoznanje njihove brezmejne
moči.
Temn volilnemu bojn ho v krat
keon sledil drnjri, kojesra pomen
bo velevažen zla/rti za Zdr. drža
ve; to je volilni boj. ki ga pričen
jajo naši mihvauški sodrugi, na
katere je danes obrnjeno na tiso
če in tisoče oči. Kakor danes vsa
znamenja kažejo. bo zmapa na
ših sodingov meseca aprila še si
jajnejža kot je bila 1. 1010., ko je
hipoma vzdramilo opromne in za
tirane delavske mase križem dr
žave k zavednosti, koje posledica
so neštevilne zmasje, ki jih zazna
mujemo v zadnjih par letih.
In prihodnja zmaga naših vrlih
mihvnuških sodirujrov bo vzdra
mila dosedaj še speče mase in jih
pripeljala v naš tabor. Ta zmaga
bo nekaka podlaga volilnemu bo
ju /a prihodnje predsedniške vo
litve. kojih izid bo uničujoč za
stari stranki, a zato tem pomemb
nejši tem veselejši /a na<. Mislim,
da ne irrem predaleč, ako trdim.
; ibo izid jesenskih predsedni
ških volitev razočaral ves svet in
pokazal delavstvo Z dr. držav v
popolnoma novi luči. v luči orga
nizacije in zavednosti.
*
Loto 1011 .jo prinoslo veoje in
manjše ziuaee za našo stranko
•ikoro v 1">0 niostih Zdr. A. Mol
i najvažnejše vspehe smatramo na
šo zmago v Hut to, Mont., P.orko
| lov, Cul.: Flnit, Mioh., in še par
družili veojili ohoin. To so bili
vspohi volilnega hoja zadnjo
spomladi. IVi jesenskih volitvah
so so pa našo zmago vee kot po
dvojilo. Znaten naprocVk so je po
kazal v petnajstih državah. Naj
va/nejša pridobi jona postojanka
jo mos-to Reheneetady. X. Y. V
Columhusu, O. in Koading. Pa.,
smo ostali v tako neznatni manj
šini. da s sigurnost jo lahko raou
namo na zma-go pri prihodnjih
; volitvah.
>šoeialistom ninoso jo/ione Avst
rijo jo 1. 1111 prinodo sijajno
zmajfo. Tn dasi jo štovilo .sociali
st ionih poslanoev padlo od 87 na
Sft. so jo štovilo socialističnih vo
liloov pomnožilo za oelih 50.000
: ulasov kljub hroz primorni korup
i < - i j i oi'. strani nasprotnih strank.
| rjorslo zadnjojja avstrijskega bo
I ja jo bilo: "Vso zn poraz sooiaji
jsiov". 4 naši sodruiri so naprodo
vali vsoono.
Naravnost sijajno zmago pa so
dosegli lansko l«»to ševdski socia
listi / izvolitvijo f!4 |>oslaneev v
dolenjo Ahornico državnega zbo
ra iriksdog), kjer je bilo pred vo
litvami swmo 3f» socialistov; š.tevi
i lo se je skoraj podvoiilo. V sro
ron.jo zbornico so izvolili V2 socia
lističnih zastopnikov; ?»red< v. > 1 i t -
vi jo so l>ili samo štirje; toni sc
je število not rojilo.
Tudi v Švici ie socialistična mi
sel iloliro napredovala, zlasti po
posameznih občinah..
Pelo v nazadnjaški Španiji so
tamkajšnji soilrnsri pridobili 3!»
mandatov po raznih občinah. Ta
le oje danes v Španiji skupno £7
izvoljenih socialističnih uradni
kov.
Napredek socializma v Nemči
ji bomo v jasni luči v rdel i po vo
litvah
Važnejše pojave socializma je
zaznamovati v Meksiki. in vsej
Srednji in Južni Ameriki.
Na Japonskem se socializem
znatno širi. d asi vlada preganja
1 in mori njegovo privržence.
V Indiji je vsled podlega izko
riščevanja delavski položaj na«
ravno«t neznosen in zato se socia
lizem hitro širi. dasi je še v po
vojih.
Skratka: Socializem je napre
doval povsod, kjerkoli živi kultu
ren človek.
SOCIALNO ZAVAROVANJE V
AVSTRIJI
Ko jo hiiron Binerth razpustil
državni zhor. je padel pod mizo z
drugim vred tudi načrt zakona o
socialnem zavarovanju. Dolgo ča
sa so jo havil ž njim pododsok so
cialnozavarovalnoga odsu ka in ga
jo malo prod razpustom zbornice
tudi dodelal. V odseku je bilo tre
ba še k večjemu kaj redigirati in
dogotovljeni načrt bi bil prišel v
zbornico. Ali IjmMum sovražni
kom to ni dalo miru. Dasiravno je
bil naort, ki ga jo predložila Bc
okova vlada, močno poslabšan, ka
pitalisti 5»c toga niso hoteli dovoli
ti delavstvu.
Zgodovina socialnega zavaro
vanja je sploli žalostno poglavje
avstrijske politike. Že nad deset
let se bori avstrijsko delavstvo za
socialno zavarovanje. Ker pa ni
imelo v parlamentu svojih zastop
nikov, se je nvoralo boriti izven
parlamenta. RknSalo je pripraviti
privilegirano zbornico do tega. «li
bi to važno vprašanje prišlo vsaj
na dnevni red zbornice.
li. 1JK)7, pa »o bile prvič volitve
v državni zbor po splošni in enaki
volilni pravici. Izvoljenih je bilo
socialnodcmokratičnih poslan
cev (87 v glavnih in ožjih volit
vah. dva pa pozneje). To je pre
senetilo vlado in nastop socialno
demokratičnih poslancev ji je po
kazal, da bo morala vpoštevati .o
skupino, do katere troji že <>d» nek
daj veliko mržnjo. In res je vlada
leta lf>08 predložila zbornici na
črt. socialno zavarovalnega zako
na. Toda ltcckova vlada se je kma
lu nato umaknila Biencrthovi, ki
je bila za ljudske potrebe skrajno
neplodna. Edini militarizem je s
to vlado jako dobro izhajal.
Binerth je z večnim oddajan
jem in zaključevanjem spravljal
zadevo v največjo nevarnost. Sa
mo energični nastop socialno de
mokratičnih poslancev je prepre
čil. da ni delo popolnoma zaspalo.
£e v zavarovalnem odseku so
se združili vsi nasprotniki delavst
va in na vsak način 1'oteli one
mogočiti socialno zavarovanje.
Vedno so imeli kakšno pretvezo
/a zavlačevanje in vei'jiio sklepali
na laljtui poslabšanja že itak ne
zadostne vladne predloge. Zanaša
li so v zavarovanje drasr in neplo
den birokrat izotn. Mešali so v en
lonec različno zavarovanje delav
eev in samostojnih, določali so
rente, ki so pa l>ile še najbolj no
dobne miloščinam. In potem zlo
glasni §231. po katerem se je ho
telo železničarjem prikrajšati pra
vice do rente.
Sovražniki delavstva so celo .*e
; 1:1 i. da bi železničarji nalašč žrtvo
j vali zdrave ude. samo da dobijo
poles pokojnine še rento.
Dasiravno je bil načrt močno
poslabšan, bi nudil delavstvu vsaj
nekaj in -socialno zavarovanje bi
bilo lahko že uvedeno.
Toda Binerthu. ki se ni briiral
za ljudske potrebe, je bilo mar le
zato. d»a si še nadalje ohrani mini
sterski stolček Razpustil je dr
ža vin zbor. Toda s tem je najhuj
še ildaiil Nvu.ji* Krščansko »ocialne
ljubljenec in vrhutepa moral še
sam pobrati šil« in kopita in od
iti.
K<> je bila nova zbornica skupa j,
so socialni demokratje opozarjali
na važnost socialnega zavarovan
| ja in zahtevali. «'a sc zopet predlo
ži zbornici prejSni nač-it. Oantseh
pa je imel dnifte *krhi in sc je iz
! srovnrjal. da s.- mora načrt prede
lati. A t<> l>i s«' bilo lahko ztrodiilo
j na podla.pi starefta načrta, iiautsh
pa tndi ni povedal, kako bi ca on
. rad predelal.
Vthntcira je pa vladno reforini
, ranje popolnoma nepotrebno, ker
boj sc bo itak razvijal ne dede na
star ali nov načrt. Sovražniki de
lavstva bodo napeli vse moči. da
i poslabšajo, kar se le (!»n. Socialni
demokrat je pa se bodo morali bo
riti z vsemi silami za vsak košček
delavske koristi.
V petek. 21. novembra 1. 1. je šol
načrt soeialnepa zavarovanja v
odsek in veliko delo. ki je največ
jega pomena za tisoče delavcev,
sc l«> zopet pričelo. Delavstvo pa
bo moralo tati na straži, da se bo
delo nekoliko bolj pospešilo in da
se hode načrt zboljšal. ne pa po
I slabšal.
NOVI DAVKI MESTO ZNIŽAN
JE ŽIVLJENSKIH PO
TREBŠClN.
Avstrijski finančni minister je
j vrgel v zbornico pol zavoj novih
davčnih prod lop. Kar šestero za
konskih načrtov in sicer nasled
nje: predloge za zvišanje davka
i na /.pranje (od DO vinarjev na kro
no 40 vinarjev), predlogo o zvi
šanju davka na pivo (od 34 vinar
jev na SO vinarjev, torej še za en
vinar več proti 'Zvišanju, ki ga je
nameravala vlada v letu 1900, a
ga jo pozneje umaknila!), novo
ureditev o odkazanju davkov na
žganje, pivo in osehno dohodnino
posamičnim deželam, predlogo o
ohdačenju mo*ta, predlogo o dav
ku na avtomobile.
Davek no pivo in žganje bi pri
padel skoro ves deželam (država
bi dobila od tega ogromnega dav
ka samo okoli 13.2 milijonov) ;
pač pa bi w odpravile deželne do
klade na pivo; namerovano povi
šanje je več kaltor ]>et vinarjev
na liter piva! V predlogi za ob
dačenje žganja se je sramotna iz
vozna nagrada še povišala (vinar
za liter alkohola za prva štiri leta
in potem v petem letu na 0 in v
šestem nu S vinarjev), "razšir
jenje" se utemeljuje z "neugod
nimi izvoznimi razmerami" v Spi
rit ni industriji! Iz agrarnih pivo
vaten se je napravla koncesija:
letni izdelek, pri katerem nastopi
■davčni popust, se zviša od 15.000
hektolitrov na 35.000 hektolitrov
in sploh "se odpravi pri tej pro
dukcijski meji sleherno povrače
vanje prejetega popusta". I*re
osnova vinskega davka, ki je bila
izmed vseh Hilin-kijevih davčnih
predlog najpravičnejša, se je opu
stila, prav tako tudi obdačenje
vina v steklenicah, ostalo je samo
še skromno obdačenje mošta (30
vinarjev, 1 K do 2 K: v predlo
irali ftilinskega je šel davek d»o 5
K.) Obdačenje avtomobilov je tu
di zelo boječe, postavki, ostanejo,
kakor priznava tudi vlada sama,
za manjše in srednejše avtomobi
le je precej daleč za obdačenjem
v Nemčiji. Koncesija agrareem je
tudi precejšne znižanje pristoj
bin za nepriinienine pri brezplač
nih prenosih neprimičnin na bli
žnje svojce. S kratka: brezmiseln,
protisocialen. lcrato malo nemo
žen davčni program.
SOCIALISTIČNI PREGLED
Washington, D. C. - V tem me
stu živeči socialisti l.o<!i> začeli iz
dajati nov socialistični tednik, ko
jega prva števlka izide 27. t. m.
"The National Socialist", ka
kor ho ime novemu listu, ho pri
našal važna vladna poročila, ki hi
sicer ostala neznana aineiiškemu
ljudstvu. Uredniki bodo: W. L.
(ihent. privatni tajnik kengrcs
mana V. L. Bergerja, Louis Kope
lin. poročevalec socialističnega ča
sopisja v Washingtonu in še par
drugih znanih socialističnih pi-sa
teljev.
Ker danes kapitalistično časo
pisje zamolči marsikatero važno
vladno odiredho. ki nasprotuje ka
pitalizmu. pozdravljamo ta novi
tednik z navdušenjem, ker vemo,
da ho eminentne važnosti 7a am.
socialiste. Iz istega vzroka ga pri
poročamo tudi onim Slovencem, ki
razumejo angleško.
Met! najslavnejšo socialistično
voditelje in pisatelje, ki so umrli
lansko loto, štejemo: Pavel Singer,
soustanovitelj in dolgo vrsto let
navdušen agitator nemškepa so
cializma. — I'mrl HI. januarja.
Fred Long, pionir v ameriškem
socializmu, predavatelj soorpani
zator sooialdemokraško stranko.
1'mrl v Philadelphiji meseca fe
bruarja.
II. J. Stciner. eden najaglnej
-ih mož v razširjenju socializma v
naši državi. I'mrl v Rochoster-u
0. aprila.
Patrick O'Xeil, kandidat za pu
vernerja v državi Massachusetts
pred dvajsetimi leti. Navdušen
agitator <lo svojo smrti. 1'mrl 7.
junija v Bostonu.
Pavel Laforpne. pisatelj in so
ustanovitelj francoskepa socializ
ma. Umrl 26. nov. Skoro ob istem
času je umrla tudi njegova žena,
Lavra Marx Laforpue, ki si je tu
di iztekla mnogo zaslug sociali
zem.
Mrs. Somanth Merrifield. ona
prvih žen. ki so so pridružile so
cializmu. Umrla 2fi. decembra.
1 Milni h. Minn.: Tukajšni or
ganizirani socialist i so postavili
lastno kandidat«' za vso mostne
urade za prihodinje volitve.
St. Louis. Mo. — Kakor čitatel
jem znano, je nastal moil St. Loui
škimi socialisti razpor zaradi oseb
nosti. Cela zadeva ,ie bila porav
nana potom osrednjega odbora
socialistične stranke in pozneje šo
potom splr.snega glasovonja vse
stranke. Da pa bo možno v bodoč
nosti složno in vspešno (Vlo, so v
organizaciji ostali sodrupi izdali
apel na vse svoje nekdanje sodru
ge. Trav tako!
Milwaukee, Wis. - - Skoro vso
milwausko časopisje tolče samo
sebe po zobeh in sicer prav ne
usmiljeno. Celo leto je pisarilo, da
so socialisti prava "nesreča" za
mesto, ki bo uničila vso industri
jo in vse trgovce spravil na beraš
ko palieo. A sedaj čujto in strmi
te. Vse kapitalistično časopisje je
prineslo eeloletne preglede ter (
pravi, da je bilo pretočeno leto
najbolj ugodno v zgodovini mesta I
Predsednik Merchants and Ma-1
nufaeturers' zveze jo objavil dve
koloni dolg članek v "Fro«» l'rens'.
kjer pravi med drugim, rta je bilo
preteceno leto kljub splošnim sla
bim razmeram za Milwaukee ne
=1
pričakovano ugodno. Torej goeia I
listi v resnici dobro delajo in or
kakem ponesrečenem socializmu L
sploh ni govora. ■
Charles A. Mullen, socialistični I
superintendent mestnega oddelka I
za tlakovanje <:e«t v Milwaukee, I
je odšel v Schenectady, X. Y. kjer I
nastopi svojo novo službo kot ko- ■
niisar javnih del. i
Muflon |e bil svoječasno tlako- I
valni kontraktor v New Yorku. Ko I
pa so v Milwaukee zmagali soeia- I
listi, je pustil ta posel in prevzel I
na županov poziv zgoraj omen- I
jeno mesto v socialistični upravi I
z namenom, pomagati ji pri nje- I
nem težkem programu.
Kakor trdi komisar javnih del i
("has. Briggs, je sodrug Mullen I
prihranil mestu Milwaukee $30,- I
(MX) pri prvem delu, ki <e ga je lo- I
til. To pa je nasprotnike socializ- K
ma naravnost dektriziralo; kajti ■
takoj so začeli delati, <1.1 se tega ■
nevanietra suviažnika iznebijo in ID
naposled yn najeli ljudi dvomlji- li
ve vrednosti, ki so vložili zoper ■]
njega tožbo glede postavnosti nje-■
gove službe. Ker pa so danes za-B
koni taki. da si jili vsak po svoje H
razlaga, se jim je ta nakana po- H
srečila in sodrug Mullen se ni !io- H
tel več prepirati in je raje sprejel H
novo mest o koni ca »ja javnih del. H
katero mu je ponudil novi sociali-H
>ii"ni župan mesta Schenectady,H
\. Y.. sodrug (leorge R. Lunn.
Cena asfaltnega tlakovanja podi
demokratično upravo je bila $2.40 II
za kvadratni jard: pod socialistič-fl
mi upravo i?e .i'- pa ta e< na znižala V
na 4". torej za en dolar pri vsa- I
kem kvadratnem jardu. To kaže. ■
da je bilo prej pri vsakem jardu ■
en dolar goljufije. Port Mulleno-1
vim vodstvom je mesto Milwaukee I
tlakovalo okro« 100.000 kvadrat-I
nih yardov. kar znači 400.000 do-H
larjev prihranka za mesto. Never-■
jet no. a resnično. I
IVERI.
Revolucija in "rešpekt" se red
kokdaj pobratit«
% t
.Ako l»i nckateii ljudje tako voli
li kakor mislijo, hi sploh ne vo
lili.
• •
(tovori republikancev in »lerao
kratov so godba /.a ona ušesa, ki
gluha za resnico.
• •
I'nn'jajalee kokaina ,ie plačal
ehiea*ki policiji #'>0()0 napitnine
na leto. a vseeno je prišel v roke
pravici. Kako so pač ti policaji
nehvaležni!
• •
•Stavkoka/.i na Illinois Central
System so prosili eliicaško polici
jo. tla bi jih sprejmila domov, kir
so se naveličali svoje žalostne vlo
sre. So se pač hitro naveličali zli
tih gradov.
• •
D on" p Roosevelt je izključi!
Debsa iz socialistične stranke; za
to je nekdo predlapal, <la nadome
stimo to izpubo s tem. da sprejme
mo Dorče-ta na Debsovo mesto.
Ali ste zadovoljni?!
• •
Noben človek nima postavne
praviee d*i življenja, ako ni zako
na. ki bi poznal pravieo do zahte
vanja dela in do eelotne vrednosti
hlapa, ki pa izdela.
• •
Sodnik in solastnik trusta za
jeklo je kupil svoji ženi ovratni
co. polno diinmjantov, za pol mili
jona dolarjev. Vsak dijamnnt je
reprezentiral najmanj 100 člove
ških življenj, ki jili je trust ubil.
t •
Danes vlada svet nenasitnost in
brezsrčnost delodajalcev. Edino
lakota uči milijone misliti na nov
način vlade. Ako kdo zasrovarja
sedanji sistem izkoriščevanja, naj
pa le, saj ho kmalu prišel čas, ko
diobi raka v želodce in potem bo
potovo dnipače povoril.
• •
Zdr. države so danes menda edi
na velesila, ki še ni oficielno pri
poznala portugalske republika
Cittlno. saj ima danes skoro vsak
ameriški vrabec " patri jot izem"
na jeziku in naš» vlada pošlje pr
va pozdrave in želje za dober te
vsa.kemu novemu kralju.
• •
Johansen in drnpi delavski vo
ditelji v Californiji so tow<ni, da
so teptali ameriško zastavo. To
žitelji pa teptajo eel ameriški na
rod in so zato velikanski patrijo<
ie TTlirei nlnfcl

Proletarec. [volume], January 09, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], January 09, 1912, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], January 09, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??