OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, January 16, 1912, Image 1

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-01-16/ed-1/seq-1/

What is OCR?


Thumbnail for

I,tet *a koristi d«ltv>
skega l|udstva. Delav
ci so opravičeni do
Vf«(a kar prrtduclra|o.
Thii paper I« devoted
»o the Intervals of tho
working claaa. Work
#ra arc entitled to all
what tt ev produce.
D»<- #, iiwj, at th* [hwi offlc*
»« Chicago III. uiidf thr Act of 1'ougr. t. of M »rch Srd. 1*78
Office: 2141, Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se". u
PAZITE!
na številko v oklepa|u.
ki se nahafa poleg va
iegK naslova, prileplle
negii spodat ali
na ovitku. Ako (228)
|e številka
tedal vam a prihodn|o
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo ponovite |o tako).
I Stev. (No.) 227. Chicago, IU., 16. fanuarja (Jan.) 1912.
Leto (Vol.) VII.
Mož na svojem mestu.
I Kako delajo kapitalisti z duhov
niki, ki ne trobijo v njih rog.
Tampa, Klonila, — Pastor prve
kongregacijske cerkve dr. I{. Lee
Kirklaiul je nevstrtisen zagovor
nik pravice in kot tak navdušen
socialist, ki se bojuje z vso odloč
nostjo za izboljšanje položaja
mezdnih sužnjev.
Ko so se kapitalisti zadnjo spo
mlad hoteli združiti na škodo rev
nih »lojev.se je 011 tem oderuškim
nakanam v pri z vso silo in te na
kane tudi preprečil. Zaradi tega
je bilo njegovo življenje nepre
I »tano v nevarnosti^ njegovi kapi
■ talistični nasprotniki so se ga ho
■ teli iznebiti na vsak način. Njih
I podlost je bila tako brezmejna, da
■ so mu celo z življenjem grozili. A
I pastor Kirkland je ostal mož. ker
■ je ljubitelj resnice in pravice.
I Sam o ob sebi je umevno, da s,)
I se forani razdelili radi lepa v dva
■ tabora: na eni strani peščica ka
pitalistov in njih hlapcev, na lini
iri strani masa revnejših slojev.
Oderuška drulial nikakor ni mo
gla pozabiti svojega poraza in je
zato z vso silo nadaljevala boj
proti delavcem, oziroma sociali
stom: zato je pa-tor Kirkland iz
bral za svoj nedeljski govor sve
topisemske besede: "Moja hiša je
hiša molitve, a vi ste jo spremeni
li v jamo razbojnikov in tatov".
O tej priliki je pričujoče bogati
ne p«> zasiuženju ožigosal ter jih
pokazal ljudstvu v pravi luči kot
graftarje in izkoriščevalce, ki ho
dijo v cerkev samo iz hinavščme
a njih bog in vera obstoiita samo
v dolarju.
Kapitalistične kukavice so vo
dilo. tiri jo pri.liirii naperjena pro
ti njim. Šo tisti dan so sklicali sc
jo iti sklenili. da mora pastor za
pustiti službo; njih po Ha na
kana so jim ni [msro -ila. Njih in
fainno>t .'o ■šla eolo tako daleč. da
so na . solino napa lli s p atini in
kor so to ni nič pomagalo, so iz
poslovali oil sodišča prepoved. l»a
bi smol njim nepriljubljeni pastor
še na pro j pridr.govati v dotični
cerkvi. V/rok /a njih podli <"in so
navedli dejstvo. češ. da jo pastor
Kirklaud socialist in da napolnju
je cerkev s socialisti, oziroma
linijskimi in nounijskinii delavoi.
Za obravnavo so kapitalisti na
jeli najboljšepra advokata v mo
stu, a pastor jo ostal sam brez zi
irovornika in lire/ denarja. Kor
pa jo bilo to početje podle bande
t /* pronesramno. *. je zavzel /a
pastorja senator Me Mullen in
pred zveznim sodiU'•.■in pobil toži
tolje in ziroraj omenjena prepo
ved je bila razveljavljena.
V node ljo po teb docrodkih je
bila cerkev do zadnjeca kotička
napolnjena, skoro s samimi de
lavci; ka.ili vso jc hotelo .slišati n
vi.loti branitelj i ro«nieo in njih
lastnih pravio.
Da «0 kapitalisti ustavili vc.l
podporo )• j oerkvi. menda ni tre
ba š(. posebej povdarjati. a pastor
ima oerkov vročino $."»0.000 in
krasno župniščo. a njegovi sedan
ji dolu 'ki niti *">0 no znašajo me
sečno. Ondotni socialisti so posla
li apel na vse sodruge v tistem
okraju za prispevke v pomoč ča
utivrodremu past- r.iu, ki ''i lahko
ime] najmanj $">000 letnih dohod
kov, ako bi hotel biti iz '-ijien r> s
nice in pravico kakor so stotino
njepovili stanovskih t. vari-ev.
Dei«tvo. da socialisti nabirajo
*a duhovnika prispevke, jasno ka
že, da socialisti ne nnspr.^tn.iot«■ j
Pravi in odkritosrčni vri in tu 1
resnicoljubnim duhovnikom ne.
Pač pn pobijajo z v-o vilo hinav
•Kino. izdajstvo, laži in izkorišče
T>njo. pa najho kjer,koli hoče.
Važna loločba vrhovnega sodišča, i
Vrhovno zvezno sodišče v Wa
Ainfirton-u. D. C jo razglasilo za
kon države Washington. ki dovo
ljuje več kot šestnajstunio iVIo:
Zlezli:, nrjev. neustaven.
S to razsodbo so železniške druž
W zelo prizadete.
KAKO SE DANES FAVNA Z
ŠTRAJKARJI.
Brezprimeraa surovost in divjašt
vo policije in fabrikantov.
Muscatine, Town. — Strajk, ki
vodijo izdelovalci giunbov pro
ti lastnikom to varen, je eden naj
večjih sedanjih delavskih bojev,
na katerih zgodovina naših držav
ni revna. Brezprinunui surovost
in podivjanost od strani dieloda
jalee\ in policije že presega vse
meje in ko bi sedanja vlada imela
le pičieo srca za zatirano in izko
riščevano delavstvo, -hi tako ne
sramno početje zabranila : a vlada
sama se pospešuje te nczoslišne
krivice, ki se gode delavstvu. A
kljub vsemu temu ><• štrajkarji
2500 po številu, ostali /.vesli svo
jim principom in vztrajajo pri
svojih opravičenih zahtevah t ik<>
trdno kakor so prvi dan. ko so
stopili v stavko.
Boj med lastniki tovaren za
gumbe in njih delavci je že skoro
leto ditii star. a ni bil tako oster,
zadnji čas pa je dospel do viška.
Med tukajšnjimi neorganizira
nimi izdelovalci gumbov se je za
čelo »ribanje za ustanovitev last
ne unije z.e 1. 1010. Lastniki tova
ren so smatrali to nsitacijo za
brezplodno, dokler niso uvideli,
da je pretežna večina njih usluž
bencev med člani unije. Sedaj je
bil ogenj v strehi. l'o dolgi konfe
renci so "bosi" sklenili, da pod
nobenimi j>og">ji ne pripoznajo
unije in so takoj tudi napovedali
brezobziren boj uniji in njenim
voditeljem.
2f». februarja 1. 1. so odslovili
2200 moških in ženskih delavcev
z zavestjo. dn bo to uničilo novo
organizacijo, m la ndslovitev je
imela čisto druge posledice, nam
reč. da so tudii drugi delavci,, ki
do tedaj še niso bili v uniji, uvide
li veliko potrebo la>tne organiza
«*i i«* in takoj tudi pristopili v njo.
Da bi pa lastniki zakrili svojo
zmoto, so razglasili. da so delavce
zato odpustili. k. r imajo preveč
iiarejcnesra blaga v zalogah. Ker
pa '"bosi" niso bili zadostno pri
pravljeni za nadaljevanje boja
proti uniji, so se začeli pogajati
/ voditelji in 11. marca 1. I. so vse
delavce sprejeli nazaj. Prvi inesec
je šlo vse lr<|>o in delavci so še mi
slili, da so njih delodajalci uvide
li opravičenost unije in odnehali
od nasprotstev, a so se motili. Ka
pitalisti so se čutili dovolj močne
in pripravljeno za boj, zato so po
nasvetu svojih advokatov ?iaj»Ii \
fhieagi 2."» privatnih policajev, ki
so začeli i/ivati mirne delavce, ce
]o ženskam in otrokom niso pri
zanašali. <>!) Vilki priliki so se
norčevali iz delavcev, jih zasramo
vali in nesramno žalili, samo, da
bi diobili najmanjši povod za na
pad. ("Joverner Caroll jim je celo
poslal zvezino milico na pomoč.
Naposled je prišel C'»roll sam po
sredovat in res se je naredil zopet
mir in 4. innja je šlo zopet 2*00
delavcev na delo.
Nekaj <1 rii pozneje -o začeli
"bo<i" odšlavljati voditelje unije
enega za drugim in iz malenkost
nih vzrokov, v dostili slučajih celo
brez vzroka. In tako je položaj
prihajal z.i-pct v stari tir Da pa
zvrnejo v .s o krivdjo na delavce, so
zopet naročili Iropo profesional
nih provokaterjev, ki so ravnali z
delavci slabše kot s p-i. Tn ako j<
šel kdo iskat pravice na sodišče
je dobil od kapitalističnega sodni
ka mesto pravice par mesecev je
če.
Ko so delavci v sprevodu lcora
kali po mestu na "labor dny" so
bili postavljeni špijoni povsod in
kdor je hi! zatožen. ila se je vdelc
žil sprevoda, je bil drugi dan od
-lovljen. Zaradi tega barbarske«:
početja je unija poklicala na
it raj k vse delavce 2. oktobra. Od
trtra časa naprej se nadaljnje ljut
boj. Oblasti so prepovedale vsak«
zbiranje na cesti, in profesioneln'
pretepači so dobili ukaz napast
v sake era štrajkarja. ki ea diohe n
cesti. Vsi trerovci v mestu so jr
strani kapitalistov in obsojajo
Sijajna zmaga socialistov v Nemčiji.
SOCIALISTI POŠLJEJO 76 POSL/ NCEV V DRŽAVNI ZBOR
Merlin l.T jam. Zmaga, ki so
jo izvojevali socialisti pri včeraj
šnjih državnozhbrskih volitvah, je
sijajnejša kot je kdo mogel priča
kovati pri tuko velikem terorizmu
od strani vlndie, ki je storila vse,
samo da l>i zmanjšala število so
cialističnih glasov; a vspeh vlad-,
nega pritiska je imel zu vlado sla
be posledice. 'Pista stranka, kate
re se je vlada najbolj hala v zbor
nieo, kateri je vlada nasprotovala
z vsemi dovoljenimi in nedovolje
nimi sredstvi, danes ponosno zre
na svoj triumfalni vspeh z izpol
nim zadoščenjem za vladne krivi
ee, kajti 011« ve, da njeni glasovi
niso kupljeni in niso sati trenut
nih vzhičenj, marveč so glasovi
neštete armade zavednega in za
sužnjenega nemškeea delavstva,
ki je pričakovalo z veliko nestrp
nostjo včerajšnjega dne. da se ma
ščuje za vse vnehovpijoče krivice,
katere um je zadal krivični vlad
ni sistem. In priznati moramo, da
je nemško delavstvo korenito ob
računalo s tem sistemom, morila
za vi dno. Pozabljen je danes trud.
pozabljene ogromne žrtve, gmotne
in moralne, in pozabljen jo lin t i
hoj. danes slavi pravičnost in ena
kost svoje zmagoslavje, danes je
dan našega vstajenja. Že vstaja
zlata zarja tam na vahodu in 1110
gočni dan. ko se uresničijo naše
sK-tie želje, ko pade naš sovrag in
ž njim \ s,i moč tirnnstva v prah.
ni več (ialeč. kajti mi vemo. ila
pride /a zarjo vsemogočno solnee
in mi v<-inn. da - solneem pride
naš dan.
lVrlin. n. jaii. Kakor poro
čila kažejo. m> socialisti i/volili
\jt j i (• |►<-si;tin• \ \ dr/avni
I zbor. a pri tem jo volitev v I'JO
• •krajih ostala neodločena. ker ni
nohen kandidat <!oliiI absolutne
j večine glasov. Volitev za te okraje
»r vrši 5i» enkrat in siecr "J4. t. in.
IVi teh o/.jih volitvah upajo so
1 -iali-ti dobiti najman j i«- :?<> ;n; n
datov. tako. «1« bo njih skupno
število x.na<alo nad 100. Socialisti
ju ' i. jo v o/jp volit m v *v> volilnih
' okrajih in ima jo skoro povsod
i p: iiiko /a zmago. Katera stranka
j ho najmočnejša v parlamentu, se
ir ne <la konstatirati, ker je toliko
ož.iih volitev, a trotovo je. da je
j it raj k : zato mi pa tudi delavci ž
njimi korenito obračunali in še
lmdo Ker je izdelovanje jjtimbov
glavna industrija \ tem mestu in
k«'r so delavei ustanovili svojo
n-stavraeijo in svoje prodajalne
in bojkotirajo vsakega naspiotne
ga trgOMM, je polovica traroveev
na r bu propada.
I'. dlost in hrezpriinerna krivič
riost kapitalistov in njih hlapcev
se j:- pokazala v vsej svoji ostudni
nagoti, ko je hil ustreljen štraj
k i.em naklonjen policaj. Ta
umor ^o hoteli oIm -iti na vrat
štrajkarjem. a se jim ni posrečilo.
M.-rilec .je liil podkupljen od kapi
■ l ist \ in je Ml pri ohravnavi
. lisojen umora tretje vrstp. dasi
je hi!o jasno, da je zasluzil gavge.
Ko je morilec Tlioma* Hoskinson
• »■ >e! iz zapora. je iskal novih J.r
ti ' :n lotil se je dveh pri zadnjih
vii Ivah izvoljenih socialističnih
1 lei manov, ki sta bila k ipitali
«1 .m 11-ti \ peti. Njuna krivda oh
vt :i v tem. da sta storila svojo
loKimst in branila delavce po »svo
jih močeh, a okrajno sodišče in
porota, obstoječa iz kapitalistov
in sfavkokazov. jih je spoznala
krivim hudodelstva in sodišče jih
je poslalo v ječo Pa to jim še ni
bilo zadosti, nložili so zahtevo, da
«e al lermnna Wilsona prežene iz
nn sta. zato ker je socialist
Vsaka stvar samo en čas trpi.
-V!aj poznajo delavci svoje pri
iatiljc. katerim «o pri volitvi sa
ni bič dali v roke. ki jih zdaj ne
lsmiljeno biča. Zato pa se danes s
tem večjim gnusom odvračajo od
j nekdanja vladna stranka uničeua.
ker boclo socialisti in liberalci
skupno glasovali \ važnih z.ade
j vali.
Kakor jo setlaj razv itimi, jo bilo
J otVlanili socialističnih glasov blji
I zu torej več kot ena po
i loviea vseh plasov. Vzrok, da so
I cialisti niso dobili tudi več kot
polovico poslancev, jo v tem. ker
so socialistični glasovi v nekaterih
okt ajili v popolni večini. v drugih
pa nezadostni /a znniffo. 1'red sed
mimi leti. »i soeialisti dobili skup
no M.iVl.ttOH traso v. torej >o v sed
mih letih napredovali za ogromno
svoto 1,2">0(»00 glasov.
Mesto l.erlin voli sedem poslan
cev; od teli jo bilo <lr» sedaj šest
socialistov. Pri včerajšnjih volit
vah so soeialisti obdržali vseh šest
in s sedmim prišli v ožjo volitev
in upajo, (la bodo tndi zmagali.
Socialisti >o zmagali po vseh ve
čjih mestih, raz ven v dveh okra
jih. kjer pridejo v ožjo volitev.
Vlada je imela pripravljeno vo
jaštvo po vsej državi z namenom
' zatreti vsako najmanjšo demon
stracijo. a ljudstvo je ostalo mir
: no.
t asopisom jf bilo včeraj prepo
j vei'dii« naznaniti izid vo'itov.
Merlin. 1 *. jan. Volitev se je
I pričela ob desetih dopoldne in vo
lil<-i so odločno vstrajali kljub lin
: domu mrazn.
I Cesar Viljem \ svoji palači \
i Pottsdan n ji* sprejemal poročila
i in noRririikovani \ spolii social i -
! slov »<» pa 70]o potrli. So pri no
i bonih volitvah ni tako delal /a
i potlačen/o "rdečo nevarnosti'" ka
kor pri zadnjih. a kljub temu so
socialisti sijajnejše zmairali kot
:koda/ pro.i. "Ifovež" ni baje eelo
noč 11 i ■ • .spal od samo nervoznosti
in »t dni predi "rdečkarji". V tej
j /tnairi i o žo \ i<lol v duhu svoj pa
dec. kajti socialist i imajo v svo
j. ti programu odstranitev inonar
liije in vstano'-'li republike IV'
sničonjo toli i«1oj hajo ni ve* da
leč.
' Vsar je pričakoval »jajno /ma
po /a vlado, a poraz, ki pa jo <lobi!
o<l " neb valežnopa" naroda jo
največja moralna klofuta, kar ,ii!i
j.- kilaj doživel.
t«• izkoriščcvalno sodjrpe in bodo
pri prihodnjih volitvah oddali
svoje irlasovo z i socialistične kan
didate.
MRAZ IN LAKOTA
I trda revežev jo zaradi nenavad
no h• i lopa mraza prikipola do vr
hunca in njih položaj jo obupen.
Neverjetno visoko število sluča
jev zinr/njoiija je citati vsak dan
in t<> po vseli večjih mestih od
New Yorka <lo San Fraqcisco:
zlasii na srv < ro/;i pa dni Zdr držav
;••• dol /o ni bilo takega mraz- . Tu
di \ južnih državah, kjer mrazu
sploh ni«o po/nnli. jo lotos toplo
lii r i zal več stopin j pod ničlo.
Splošna beda vlada skoro po
v-'h večjih mestih zaradi slabili
delavskih razmor in položaj ne
obeta biti prav nič boljši, marveč
se noprostnno slabša. Iz mnosrili
industrijskih srodiišč prihajajo na
ravnost vznemirljiva poročila o
brezposelnosti in bedi. Samo v
CMiirairi se ooni število hrezposel
( ni'i d< lavcev na nad 100.000, V
! flovclaiidu bljizn 50.000. nekako
toliko tudi v St Louis-ii, Dotroitu.
Milwaukee in mestih to velikosti
Število brezposelnih v New Yor
ku znaša 300.000. kakor ooročila
, trdijo Za vzrok teh slabili razmer
' se navaja vso druco. samo prave
ga v/roka no!
Moli. kadar čutiš potrebo, a pa
zi. da no postane tvoja molitev
mrtva navada. Marsikitoro moli
tev bi tudi pramofon lahko opra
vil mesto ljudi.
OKROG 700.000 RUDARJEV
GLASOVALO ZA ŠTRAJK.
London. - Anglija je danes na
predvečeru največje delavske kri
ze, kurjih pozna njena zgodovina.
Poročila iz premogokopnih okra
jev kažejo, da /naša število za
šfrajk glasnjoeih rudarjev 7 proti
1. »ko se njih delodajalei ne uda
jo. Lastniki premogokopov v Not
humerland in Newcastle so odloe
no odklonili pripoznati zahteve
svojih delodajaleev. Sicer ho s
štrajkom prizadet ves angleški na
rod, a osah ni baroni se zato prav
malo menijo.
Ves v skladiščih nahajajoči se
premog niti za en mesce ne zado
stuje. vsledi česar ho vstavljena
skor<> vsa industrija.
Kakor se poroča ima unija deset
milijonov dolarjev prenaoženja
pripravljenega za ta štrajk: zato
upajo. «la se hodo lahko ilolgo dr
žali. Za slučaj nesporazumljenja z
delodaalei hod o rudarji zastfrajka
li 1 maren.
MORALA BOGATINOV.
I'ariz. 1*2. jnii. - Prod par trpini
s<> oh lasti prišle na s.!e«l cvetoči
trgovini z človeškim mesom, v ka
tero so bile zapleteno osebe naj
višjih krogov. Aretiranih je bilo
devetnajst osol). katere so bilo vre
ra i obsojene po «1«>1 tri in tajni ob
ravnavi. Nekdanji urednik uplji\
nega pariškega lista in slaven po
litik Viktor Flaelion je bil obsojen
na eno leto ječe. Njegova tovari
ši.-a in voditeljica nesramnih orgij
v Flahonovi vili je hila obsojena
na deset mesecev- ječe. Voditelj
a gent nre, kjer so so deklice kupo
valo in prodajale za dobiček. <5n
brijel tinilmiii pa je dobil dve '»Mi
ječe.
<osi <«okri \ >*ov i o Kil«. iz-iruanih
i/ Francije. Matoro. ki so prodsi
jale svoje hčerke, <o hilo olw>jenc
od t*> mesecev do ^est lot.
Umazano perilo, ki so je pralo
prod pariškim sodiščem. j«' hilo
tako ostudno, da je moralo sodis
"o odrediti tajno obravnavo in da
sr ga je celo francosko oasopisje
sramovalo natisniti, (lasi isto ^
t .-m o/irn sk"r<» ne pozna mej.
Flahon jo bil nekak vodja vse
ga škandaloznega početja, a ni
prejemal nikakega denarnega pro
<*ita " od pro laje nedolžnih člove
ških žrtev. Da je pa dobil tako
majhno kazen, je vzrok njegov ve
lik politični upljiv.
Kakor je policijsko poizvedo
vanje dognalo na podlagi iz.po
vedh bljizu omenjeno asrenturo. <o
tu sem zahajali v i-.i i uradniki. dn
plomatje. bankirji, lahrikantje in
drugi njih vrste in odhajali z vso
luksurjozn.'Stjo z mladimi žrtva
mi. ki so «i jih najeli začasno.
Vso te žrtve so bile v mijnožnej
ši dobi. Neka mati je prodala svo
|o hčer. ki je bila stara komaj
enajst let. Mnogo odličnih oseh je
božalo i/ Francije ter so tako iz
ognilo • bravnave in i\:r/,ni. Pajc
namerava sodišče nad njimi raz
glasiti izgnanstvo, kar jim l>o za
branjovalo povrnitev nazaj v
Francijo. - - Ta dojiva govorijo
dovolj sama in zato no rabijo no
benega komentarja. .
NOV PREDLOG SODRUGA
BF.ROERTA.
Washington. IV ' . - /a.lnji te
den jt> vložil Victor L Hcrger, edi
ni socialistični kongrosmnn, pred
log. da vlula ndanovi v Washing
tonu takoz.vani department trgo
vino. kior bodo tu službujoči vlad
ni vsluž.benei. katerih je okrog
.-,0 000. dobivali živi ionsko potreb
ščine za najnižjo možno ceno. 1V>
Ttorgorievem mnenju naj bi zvez
ni tajnik notranjih zadev itnel vr
liovno vodstvo te trgovine. Pred
lagatelj zahteva o.I vlado za usta
novitev tega milion »Vdarjev.
Da boiV» tukajšnji trgovci z
vso silo nasprotovali Tbrgerjevo
tnii predlogu, i1' samoobsebi umev
no.
I Ker je dosti omenjenih vsluž
beneov slabo pla« anih. bi jim bila
taka trgovina pri sedanji draginji
nedvomno dobrodošla
Kaj hoče social-demo
kracija.
Ako štuiiiiraino značaj današn
jih političnih strank. takoj lahko
uvidimo, da j«' h 1st v o in značaj
njih strmljenj skoro pri vseli je
dnak, ne o/iraje se na njih verski
ali narodni princip. Stremljenja
teli strank se koneetrirajo v prvi
vrsti v željah po vladi, to je v ko
ristolovst vti voditeljev ene ali
drupe stranke. Preko osebnega
dobička ne sega program nobene
stranke. Posledšea tegu je, da ho
čejo vse stranke obnoviti nekdan
je razmere ali pa sedanje obdrža
ti: le malokje sega strankin pio
grani v reformacijo ali zboljšainje
sedanjih razmer. Ako pa ima tak
propram kakastranka, tedaj osta
ne tozadevna točka samo na pa
pirja, kamor so jo deli kot nekako
zanjko na katero se lovi volilee.
Ako s to analizo primerjamo se
lla j našo soeial - demokratično
stranko, moramo reči, da naša
stranka ni politična stranka v na
vadnem pomenu besede kakor so
«lrnpe politične stranke, kajti ves
njen program ni druzesra kot re
forma obstoječih razmer na vsej
črti.
Socialna demokracija jo torej
nosit eljica socialno spremembe, so
cialnega prevrata t. j. socifllne re
volucijo, ki ima namen zholj^ati
sedanje krivične razmere v smi
sin pravičnosti in enakosti; ona
torej stremi /a popolnim preobra
tom človeško diružbo. Na podlagi
te definicijo lahko trdimo, d« je
socialdemokrat ično »ribanje naj
večjo kulturno gibanje v svetov
ni zgodovini. To gibanje se ne
omejuje -sjuno na ono državo ali
jen narod, marveč se mzteza po
i vsem svetu. Po tem takem so so
I cialdcmokratičnc stranke v posa
mo/nih diržavali in deželah le ne
kako |>odnr/nioo vcsolne socialde
mokraeije. In t<> je nova važna
pointa. po kateri so ijaša strank:«
razločuje od drugih političnih
strank. Dobijo so sicer tupatam
neznatni pojavi kake klerikalne
ali katoliško stranke, ki se prište
vajo tudi modnaroilnim, a po svo
jem bistvu so nazadnje prav nič
no razlikuje od, drugih koristolov
skili strank in zato se ta med
narodnost nikakor#ne moro pri
menjati internacionalnemu znača
ju našo stranke. Ta katoliški in
1< rnaoionali/cm jo lo nekak po
pačen in docela skvarjen pojav
onega mednarodnega kulturnega
(ribanja ki jo prod IflOO loti zavze
malo tako velik obseg, to je bilo
krščansko gibanic. A čim bolj so
so nositelji trga krščanskega gi
banja odtujevali bistvenim prin
cipom pravičnosti, enakosti in
človekoljubja, tem hitrejšo je
zgubljalo krščanstvo sposobnost
/a splošen interna' ionalizoni. Ta
odrtujitey pravemu krščanstvu je
ro.lila ITusa. Lutra. Zvinglija
Kalvina in druge reformatorje
Oned Slovenci Prinn ž Trubar
Socialni demokraciji so ravno
zaradi njene splošno mednarodno
sti očita da je premalo narodna in
zato nepriporočljiva. T i očitek bi
bil opravičen, ako l>i hila /a ene
narode bolj »mre lna k< t za dru
etc, a če je /;i vso jednako naro.l
na. potem je ta trditev nasprotni
kov ničova. Dokazano dejstvo pa
je. da je v socialni demokraciji re
šitev narodnega vprašanja edino
(Nadaljevanje na drugi strani.)
DELNIČARJI JUGOSL. DET.
TISK DRUŽBE POZOR!
Zadnji pondeljek večer v Ja
nuarju 1912 ob 8. uri sc vrši redni
letni občni zbor delničarjev Ju
gosi. del. tisk družbe, v dvorani
F Sonkupa. vogal 26th Str. in
Avers ave.
Dnevni red seje se naznani po
znoje.
Prosi se vse vnanje delničarje,
da pošljejo na svoje zastopnike
tozadevna pooblastila.

xml | txt