Proletarec. [volume], May 07, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
r
List *s koristi delsv
akrga lludstva. Delav
ci so opravičeni do
vaega ksr pr.yduclra|o.
Thi» paper is devoted
to the intereats of the
working cIm». Work
era are entitled to all
what thev produce.
»i cb£»co 'šr office: 2146 Blue island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". <-y$*-^»>ai
PAZITE!
na številko v oklepa|ti
Ui ao naha|a polcj vn
šega naalova. prilepite*
neg« apodal ali
na ovitku, A ko (244)
|e številka
tedni vam a prihodn|o
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite to tako).
Štev. (No.) 243.
Chicago, III., 7. niafa (May) 1912.
Leto (Vol.) VII.
Milwaukee pod ne
strankarsko
upravo.
Milwaukee. Wis. -— I'ri zadnjih
volitv<ih je 40 tisoe volilom glaso
valo proti najboljši upravi, kar
jili je mesto imelo. Nekaj od teli
volileev s§ je zavedalo svojega
stališča in zato so temu primerno
volili. Trgovski interesi so razu
meli in volili zoper nas. Fabri
kantje. /elzniške družbe. lastniki
nesramnih liiš. zastopniki Wall
street-a so razumeli svojo pozici
jo in volili proti nam. kar je čisto
Barvno in jasno!
Toda med našimi nasprotniki m>
tisoči in tisoči volileev, ki so voli
li proti nam. ne ila l>i razumeli si
tuacijo: bili so zapeljani, preva
rani. Teli je gotovo vn" kot dvaj
set tisoč, to so delavci« proletarei.
ki so nevede izdali ervoje in svojih
sodelavcev koristi. Laž in goljufi
jo so spoznali za resnico in pravič
nost ter šli v boj s to lažnjivo ma
^ sko v imenu patriotizma in vere.
Toda glej. komaj dva tedna po
svoji toli hvalisani zmagi jih po
staja sram svoje efijaltske zmage,
kajti bleščeča fatamorgana ne
strankarstva je izginila in brit ko
spoznanje resnice prihaja dan za
dnem. spoznanje svoje zasleplje
nosti.
20 tiso«- teh protisoeialističmli
volileev iz delavskih vrst. ki so iz
nerazumljive mržnje šli v hoj pro
ti socializmu z željo rešiti mesto
iz "rdečega" morja, počasi spoz
nava. da jt* mestna uprava prešla
iz neschičnih, za splošen blagor
vnetih delavskih rok v skrajno se
bične roke ostudne, delomržne.
delavstvu sovražne, nenasitne ka
pita li.it ične samopašnost i.
Takoj prvi ukrepi nove "ne
strankarske" kapitalistične mest
ne uprave so pokazali svojo smer
Vse socialiste ven i/, mestne hiše,
vse. kar so socialisti s tolikim tru
dom dosegli v korist mesta, je tre
ba podreti} skratka, izbrisati vsak
sled poštene in vzorne socialistič
ne uprave, ter upeljati nekdanji
koritarsči sistem v vso upravo, ki
naj služi gotovim privatnim inte
resom na škodo splošnosti. Inte
si ogromne večine prebivalstva, to
so delavski nteresi. ki so bili pri
socialistični upravi vedno in pov
sod najprvo upoštevani, so stopili
v novi kapitalistični upravi daleč
v ozadje ter sploh ne prihajajo
več v pošte v.
rngska znamka na vseli tisko
vinah. ki je bila ponos milvvauške
ga delavstva- je takoj izginila.
Vse tiskovine so se nadomestile /
istimi iz "scab" tiskarn. To .i«* ena
gorka zaušnica nezavednim mil
wauskim delavskim volileem.
Novi župan Bading je jmenovaj
uslužbenca pocestno žitlezniške
družbe za komisarja javnih mest
nih del.
Socialistična uprava je vodila
ves čas svojega obstoja najljutej
ši boj proti tej kom pa,ni ji t»T jo
tako prisilila, da je izpolnjevala
obveznosti, ki jih ima napram me
stu in prebivalstvu. Xa ta način je
socialistična uprava pridobila me
stu v korist najmanj $ 100.000 vsa
ko leto. Za vse 'krivice", ki jih
je morala ta oderuška kompanija
pretr|H*ti pod delavsko upravo, jo
je nova uprava oškodovala s tem.
da je imenovala njenega uslužben
ca na branik ljunlskih koristi, kar
je ravno toliko, kakor da bi volku
izročili čredo v varstvo. Za koristi
meščanov ne nova uprava ne bri
ga. — To je nova klofuta za neza
vedne volilce!
Ves čas socialistične uprave ni
bilo nobenega večjega delavskega
boja. Vsako nesporazimiljcnje
med de'odajalci in delavci je bilo
poravnano z zmapo delavcev. Za
kaj! Ker so kapitalisti dobro ve
deli, da jih mestna uprava in nje
ni policija ne bo ščitila v boju
proti Strajkarjem. a ko ti zahteva
jo opravičeno zvišanje plače. Mar
*ikak fabrikant je prišel v Scide
'ovo pisarno prosit pomoči zoper
*voje izboljšanje razmer zahteva
joče delavce. A mayor Seidel je
vsakemu svetoval, da najbolj«' siti
H. ako poravna nespr razumljenje
mirnim potom in ngoi'i zahtevam
delavstva. Brc/, podpore mestnih
oblasti so kit pit <> i i ji I rez moči. Ta
odločni nastop »je. ..j.rave ji- tudi
v/rok. da je l>il > v ča»u Kcidelovc
uprave sto in sto delavskih na
Nprotstev porav; nn*h mirnim p >
tom. Toda. to jt minulo, kar naj
l>"l.i jasno dok'tztijt' strajk usluž
bencev poeestn*>-ž«!t/niške druž
be, ki je izb; ar.nil zadnji teden,
ker kompanij.' uofe priznati unij«
»vojini uslužben -em. Nova kapita
listična uprava >•» je pokazala pra
vu metlo to družbe in pometa, ka
kor ona hoče. Kom-j ai.ija se poslu
žuje mestne po.ir.i kakor so ji
poljubi. 1'olieijski i<> ti padajo po
glavah nedolžnih delavcev, kakor
v liftwrenee ali pa ! je drugje, ka
kor so padali v Milwaukee preti
socialistično upravo. — Zopet no
ta klofuta za tu zavedne delavec
— volih e.
Da je sedan.i;i " nestranskar
ska" uprava v r»o|>..lni oblasti pe
ščice kapitalistov, pa kaže dejs4
vo, da je mayor Hading in njego
va \eeina v nhč:ns'.cetii svetu pro
glasil dva člana p >' (i.tske ii. ogu
jegaške komisi j • za nepostavn >
imenovana ter na njuno mesto
imenoval predsednika trgovske i t.
fabrikantske zve/.- .11 nekega law
verja. Tako je prišel policijski i 11
<>gnjegaš!;i odd I« \ pod direktno
kontrolo mihvauških kapitalistov.
Da delavci ne morejo pričako
vati milosti od svojih "bossov".
ni menda treba še posebej povdar
jati.
Toda to vse je pa šele začetek
in v teku prihodnjih let bo pril ■
telo toliko zaušnic na nezavedne
že. da jim bodo vso nezavednost
in zaupanje v "nestrankan»tvo"
izbile iz glave.
Sedaj bodo Mihvančani šele ve
ileli prav ceniti socialistično upra
vo.
Velik uspeh pariških socialistov.
1'ariz. — Socialističn> občinski
■svetovalci so dosepli sijajen
uspeh, ko je liil enoplasno sprejet
njihov predlog o najetju j>osojila
milionov dolarjev za zgradbo
občinskih »lomov za delavce. Soci
alisti so vodili dolg in hud hoj za
sprejetje tepa predloga.
Socialisti so ta predlog stavili
že pred enim letom, a pa je kapi
talistična večina v občinskem sve
tu odklonila.
Vprašanje delavskih domov pa
se ni dalo ineninič tebinič spraviti
pod klop. ker je pomanjkanje nc
dratrili delavskih stanovanj zelo
ohčntno. Največjo težavo dobili
stanovanje pa imad delavec z
veliko družino, katere se je vsak
hišni posetnik branil z vsemi šti
rim i.
Petnajstletnica judovskega soc.
lista.
New York.. — Predzadnjo ne
deljo so ne\vyorški judovski so
drugi obhajali petnajstletnico svo
jepa največjepn lista z imenom
•" Naprej''. Ta list. dnevnik je naj
večji judovski list v Ameriki in
ima nad 130.0(10 naročnikov.
Te slavnosti so se iiuhI drugimi
odličnimi aodriipi vdeležili tudi
soc. konpresnik Merger. eksmavor
Scidi I in mayor v Schenectady, N.
Y. I>r. Geo Lmi.
List se v kratkem preseli v svo
je novo sedem nacist ropno poslop
je.
1'red se<1inimi leti je prevzel
uredništvo sedanji urednik <a
lian kljub slabim financijelnim
razmeram je povečal list in se lo
til dela. Uspeh ni izowtal. I>an»-.s
je judovski "Naprej" največji
so»*. list v Ameriki.
V Madridu na Španskem je l»>l
izdajatelj socialističnega lista A.
Mclia obsojen na osem let ječe.
zato ker je dal natisniti neko ka
rikaturo kralja Alfonzn. ki se ču
ti s tem zelo užaljenega. Imejmo
zavest, da bo to seme rodilo stol«
rcn sad za socializem- za Alfonza
pa še kaj hujšega kot žalen je ne
dolžne karikature.
TRAGEDIJA "TITANICA."
Tragedija "Titanie-a" se po
uiika počasi v ozadje, v pozahlje
nost. Vsi nji'iii mogočni utisi, Ui
jih ji* pro\zročila na ves svet s
svojo nepopisno grozo. se počasi
izbrisujo \ trku časa. Prvotni vik
in krik ji* potihnil; samo mlinov
j«- še euti tnpatain.
liane, prizadete sorodnikom di
rektnili žrtov. se sieer še niso za
celile in se tudi zlepa ne bodo, po
nekml sploh nikdar ne; a zato se
širši svet malo briga. V.se gre p*>
starem tirn naprej, kot da se ni
pripetilo nič posebnega, dasi je
1 f»tm človeških življenj žrtvovanih
nenasit n.'iiui niolohn — profitn.
kateregji časti današnja kapitali
stična družba kot svojega boga.
1'arniki še naprej konkuririijo
med seboj v hitrosti, istotako vla
ki. stroji v tvornieoh: vse hiti in
drvi svojo staro pot naprej.
Tako je bilo po v sob drugih
morskih katastrofah, tako jo bilo
po vseh železniških nesrečah, ta
ko jo bilo po vseh eksplozijah v
rudnikih, po smrtnih slučajih v
tvornieah in tako je danes« ko iz
ginjajo iz človeških sre učinki,
katero jo provzročila usodopolna
tragedija Titatiica.
K. s jo. <lu si> vrše senatno pro- (
i »kave v Združenih državah, ros
je. da jo tudi angleška vlada upel
jala preiskavo in ros je. <la so raz
ni vladni faktorji pošiljali grom
in strolo na provzročitelje 11 os re
če, in že so so pripravljale "visli
00' zanjo. Sedaj pa ni nikogar, ki
l>i ira ohosili. Solastnik Titanioa
in direktor "White Star" družbe
ter — sokrivee nesreče — I&mav
so je odpoljal nazaj na Angleško
kot prost človek, a v resnici jo nad
1 f> sti.kratni morilec. s katerim hi
mnraJe naše oblasti temeljito ob
računati za njegov brozpritnerni
zločin. Toda stvar ni tako enostav
na kakor na prvi pogled izgleda.
O t> 111 so jo naša kapitalistična
vlada prepričala. Njena prvotna
vrooa željnost po maščevanju >0
j<- oliladila. ker jo vlada sprevide
la. da jo sama tisti zločinec, kate
rima naj se najprvo besi, ak<> se
1m> sploh koga obešalo, kajti tra
godija Titaniea ni zločin posamez
nika. ampak je zločin sedanjega
sitoma, katerega današnja kapi
talistična družba hrani z zakoni
in v so po v sod z.airovarja. Ta sistem
s.- no da odpraviti z obešanjem
ono osebe za zločin obesiti, odpra
viti je treba sedanji družabni red«
'sedanjo ostudno in nevarno gon
jo za profitom in to vsepovsod, ne
samo na enem pa miku.
Kdor pričakuje kakih daleko
sežnili posledie od sedanjih pre
iskav. tega ho bodočnost brit ko
iznenadila. To trtlitev podpirajo
preiskavo raznih drugih številnih
katastrof, ki so od časa do časa
vznemirjalo svet. Istotako se moti.
kdor misli, da so bode v bodoče
zgodilo manj nesreč kot so jih je
v preteklosti. Vsak korak tehnič
nega razvoja bo zahteval novih
frtev. a profitaželjna kapitalistič
na družba ne bo mislila na varnost
ljudi j v posameznih fazah tega
razvoja prej. kakor, da jo Kodo
žrtve opomnile nanjo. To jo bist
ven greli kapitalizma. Tn kakor
j. volk ustvarjen, da mori in davi.
tako je kapitalizem ustvarjen, da
provzroča katastrofo a la Titanic.
Edini možen način saniranja se
danjih kritičnih razmer je soeiali
ziranje družbe, to je, skupno la
stovanjo prometnih sredstev, kjer
ne bo šlo za oseben dobiček, am
pak za spopolnitev človeškega živ
ljenja in njegove varnosti.
BOJ SOCIALIZMU.
Boston, Mass, — Mayor mosta
Lawrence P. Scanlon, ki je znan
i/ štrajka tekstilnih delavcev kot
ponižen hlapec volnenega trnsta
in zagrizen nasprotnik delavstva,
jo ob priliki svojeka govora v tu
kajšnjem trgovskem klubu dejal,
da bi morala vlada Dr. prepre
čiti vsako nadaljno agitacijo so
cializmu Po njegovem mnenju bi
morala vlada najeti posebne de
tektive, ki hi zasledovali voditel
je socializma in anarhizma ter v sa
ke (TA tujerodnepa agitatorja de
ponirati.
Za ma.vorja Seanloiiia je l»il tek
stilni št raj k grozna "revolucija",
katera bi se morala takoj v začet
ku zadušiti s silo. Voditelji bi mo
rali biti takoj ob prihodu v Law
renee vrženi v jeeo, kar hi oncmo
počovaln uatlaljui štrajk. Za no
heno eeno pa temu "pinkerton
eu" noče iti i/. pluve, da so dclav
ei po Ameriki toliko "neumni",
tla zbirajo denar za tak«- anarhi
ste kot so bili štrajkarji v Law
rence. Dalje je zahteval, da hi se
morala državna in zvezna vlada
zvezati s katoliško eerkvijo ter
tako skupno uravnati vprašanje
tujerodnih delavcev.
(iovoril je ob tej priliki tudi in
famiii stotnik Sweeter, poveljnik
milice v omenjenem štrajku. Ta
se je izrazil, da bi se moralo na
štrajkarsko 'druhal' takoj oil za
iVt k a brezobzirno streljati. Kar
hi se tudi zgodilo, ko hi imela mi
lica to pravico. Ako hi druhal
ustrelila h* etična vojaku. bi drupa
pesem pela. Tako naziranje ima
torej človek, kojepa namen je bra
niti fclahotlie iu brezpravne proti
krivičnemu nasilju.
Seveda. notem se prav nič ne
čudimo, ako smatrajo revnega in
hrezpravnepa delavca za škodlji
vo žival- kateri je treba stopiti za
vrat. pri i no t,« je upriz.nila. Vsak
delavec, ki pa kapitalizem izkori
šča do skrajnosti in ki se upa dvi
gniti glavo ter zahtevati drobtini
co zboljšanja, je pri teh hijenah
anarhist in revolucionar. Well,
svaka sila do vremena.
VELIKA BEDA MED DELAVCI.
Chicago. Mrs. -I«>s*»pliimi ('on
irer •— Koni'ko j** imela |hm! po
kroviteljstvom soc. kluba v še
s t fin wardu govor o stanovanjih,
v katerih /ivi neverjetno »losii
ehikaških delavcev. Na podlagi
hisHictra raziskovanja trdi govor
nica. da stanuje v Cbicagi nad en
niilion Ijndij. kar j»- več kot dve
petini vsega prebivalstva, v doce
la iic/dravih stanovanjih, iz katc
rili diha vlažnost in plesnoha. ki
sta pro\zročiteljici množili bolez
ni.
Poseben odbor je dognal. da ži
vi samo na ••nem majhnem "blo
ku" v tovarniškriii distriktu na
/apadni strani i:l(>0 ljudij. Druži
na šesetrili članov leži na eni po
stelji. ker "boarderji" porabijo
ostali prostor v stanovanju; brez
teli bi družina nikakor ne mogla
izhajati, ker oče ne zasluži dovolj
za vzdrževanje družine.
Nešteti so slučaji. da spe dela v
ei ali delavke v zndnhlib shram
bah brez oken.j. brez vsake venti
lacije. Dokazi iz življenja priča
jo. da življenje v takih prostorih
ne more trajati dlje kot pet df
dvanajst let. Se tako močna člove
ška narava mora |»odleči tem raz
meran in kad jetike se naseli \
njej.
V večini stanovanj, ki jih je tu
komite obiskal, zmeni prostor \
spalnicah niti od daleč ne zado
stil je zahtevam tozadevnega za
kona. In Chicago v tem ozirn ni
nič boljša kot Tendon ali pa New
V or k.
Ka/unie se. da so v vsakem slu
čaju delavci titrti trpinii ki prena.
šajo to velikansko gorje, iz kate
rega se nehote rode bolezni, zlasti
jetika. nemoralnost, zločinstvo
prezgodna smrt itd.
Tako vidimo na eni strani naj
bolj razuzdano razkošje, nepre
cenljivo bogatstvo nekaj oseb. tin
drugi strani pa milione delavcev,
katerim manjka najpotrebnejših
s-reds-tev za življenje. Vsprieo ta
kih razmer se ljudje 5e čudijo, akci
se delavstvo zaveda, organizira in
zahteva zase vsaj življenje.
Švicarski socialisti prirejajo p<i
vsej deželi shode in odločno pro
testirajo, da bi jih obiskal nemški
cesar Viljem, ki bi s svojo prevz
višeno in premilostno cesarsko
osebo okužil sveži vrak ftvicarskc
republike.
KONVENCIJA.
Prihodnjo nedeljo ob desetih
/jut raj se prične narodna konven
cija ali občili /bor socialistične
stranke \ Združenih državah v
lildiaiiapnlis-u> lnd.
I/, vseh dolov naše obsežne re
publike prihajajo zastopniki so
cialističnih organizacij razredno
zavednega delavstva v mesto, kjer
so v zadnjem času divjali najlju
tcjši razredni boji.
Število delegatov /naša 2911.
Priprave, razprave in debate v
posazeiunih klubih v tckn zadnjih
par mesecev glede iti si rukeij, ka
tere so dobili delegalje, jasno ka
žejo veliko in živahno življenje
med strankinim članstvom. Ako
pomislimo, da se ji- sthankino
članstvo, to so mesečne pristojbi
ne plačnjoči člani, več kot pot ro
jilo v teku štirih let od zadnje
konvencije, v polni zavesti lahko
pričakujemo najlepših uspehov od
delegatov, ki so v resnici cvet
naše stranke.
Kolikor je sedaj znano, prinaša
skoro vsak delegat, dosti lepih
idej od svojih članov, ki so potom
ostrili in treznih debat očistili te
ideje plev in | nalili ter pošiljajo
• isto zrno na rešeto konvencije, ki
bo iz dobrega izbrala najboljše v
korist zastopanega proletariat.-! in
njih politične organizacije. (Slede
inst rukeij posameznih delegatov
bo letošnja konvencija v veliki
meri nadkril jevala isto pr«»d šti
rimi l<*ti. kar priča o zrelosti
strankinima članstva.
M trn vri > zelo važnih problemov
no prettvsovale že konvencij«* po
sameznih držav, kar ho konvenci
ji delo preee.j olajšalo.
Zelo važen in značilen pojav je
dejstvo, da ho konvencija posve
čala veliko |M»zornosti tudi prak
tičnim pvsjhmiarskim problemom.
Za katere m' prejšne konvencije
zaradi mladosti stranke niso 1110
jrle veliko brigati. Veliko na to
polje se nanašajočih resolucij je
že s«*daj pripravljenih. Najvažnej
ša tozadevna vprašanja, za kate
ra se ho morala konvencija zavze
ti so : Ustanovitev moderne tiskar
ne. last vse socialistične stranke
v Z. Dr. Nadaljevanje in spopol
nitev licejskega biro-a • Lyceum
Hnreau« ki je v prvih šestih me
secih svojega obstanka pokazal
naravnost sijajen uspeh. Stališče,
ki naj ga zavzema soc. stranka v
posameznih mestih, zlasti v me
stih z "nestrankarskimi" nasprot
niki. Ker je naseljevanje v v Z.
Dr. zelo važen činitelj. ho stranka
prisiljeno začrtati svoje stališče v
tem vprašanju. Kakor v drugih
državah, tako prihajajo tudi de
lavci v Z. Dr. počasi do spoznanja,
da so mali trgovci in prekupovalci
največja opora kapitalizma in
i največja zapreka socializma. Zalo
moramo socialisti misliti na
. osvojitev trgovine potom zadruž
nih prodajalcu in dnnrili zadruž
nih gospodarskih organizacij.
! Konvencija <e bo morala zato pe
• č«ti tinli / vprašanjem zadružni
štva ali kooperacije. Konvencija
se bo dalje zavzela intenzivneje za
j izobrazbo in žensko vprašanje ter
• izdelala svoj program za ameriške
farmarje.
Tajništva stranke, njenih sek
cij in odsekov so izdala svoja ti
skana poročila. ki bodo predlože
• na delegatom, kur ho dajalo jasno
sliko o strankinem delovanju.
Tajnik osrednjega odbora odi
de že 0. t. m. v Indianapolis, kjer
se vrši več sej osrednjega odbora
pred konvencijo. Istotako ho imel
več sej tudi narodni ženski odbor
' ter tajniki tnjejezičnih sekcij soc.
stranke.
Organizirano delavstvo v De
troit u. Mich., svari ameriško de
lavstvo. da naj ne hodi za delom
v Detroit, katerega oglašajo kapi
1 talisti za "obljinhljno mesto",
kjer so delavci najbolje plačani in
i kjer je obilo dela za vsakogar.
Wesnieji pa je. da je v Detroitu
i brezposelnost ravno tako številna
■ kot drugod in plače sramotno ni
zke. Delavci, ogibajte se Detroita !
Kapitalistično časopis
je zoper organizira
no delavstvo.
Chicago, III. - Vsi tukaSnji
angleški dnevniki so začeli ostu
den lioj proti organiziranemu do
la vstvu. Prijatelstvo in naklonje
nost do delavstva jo l»ila samo
krinka pod katero je to časopisje
slepilo delavstvo. Toda danes so
delavci potegnili tem prevaran
tom krinko raz obraz in njih sta
lišče je jasno kot beli dan.
Angleški dnevniki, izvzeumi
('hicapo Socialist, so združeni v
nekak časniški trust, ki si je stavil
nalogo uniči vse unijo. Pretočeni
teden jo potekel kontrakt med
operatorji tiskovnih strojev in
med nekaterimi časopisi, ko jib
lastniki so v svoji satanski zlobno
sti odklonili vsako trezno podaja
nje za sporazuinljenje. Posledica
topa jo bila. da je prizadeta uni
ja napovedala strajk pri vseli v
imenovanem trustu združenih časo
nisih. Tej uniji so sledile še drupe
kakor unija voznikov, vposlenih
pri razvažanju omenjenega časo
pisja. unija izdelovalcev klišejev
(cuO unija razncšaleov in dr.
Početje topa trnsta jasno kaže.
da nočejo lastniki pripoznati no
bene unije in <la hočejo v svojih
tiskarnah upeljati "open shop".
V dosepo topa namena skušajo
dobiti dovolj stavkokazov od pov
sod Ker pa je vsa tiskarska stro
ka dobro organizirana, je vsak
tak poskus brez uspeha.
Da je na strani t rust a vsa chi
easka policija in cela mestna u
prava. jo samoobsebi umevno.
Najhujši trn v peti jo časnikaskim
mapnatom Chieapo Daily Socia
list. kojepa jutranja izdaja izha
ja pod imenom Chieapo Daily
World Teh časopisov se proda
okrop 2<H).()00 iztisov dnevno. Pro
dali bi jih še več. a ker nima ti
skarna najmodernejših strojev,
jih ne moro več natisnit'.
Policija v službi trust a se po
služuje najbmtalncjšepa teroriz
ma. najpodlejšili šikan in raznih
"trikov", da hi dobila dovolj po
voda prepovedati nadalnjc izda
vanje soc. časopisja, ki je naj
ostrejše orožje borečepa se delav
stva.
Tupatam izide kak iztis enega
ali druzepa kapitalističnega časo
pisa. a ker je unija "ne\vs
hoy-ev" na štrajku in ker ljud
stvo noče kupovati "scab" časo
pisov, je vsak tak uspeh izjalov
ljen.
V Londonu se je nudil pred
knitkim občinstvu nenavaden pri
zor. V eni izmed najži vahncjših
ulic so opazili ljudje zelo skrbno
oblečenega možu. ki je šel počasi
svojo pot. Na luhtu pa je imel pri
trjen plakat / napisom: "V vseli
pisarniških delili dobro izvcžban
trgovski sot rudnik želi službe. O
brniti se j»» do njega samega tu!"
Dokaz, kako vedno ostrejše obli
ke zavzema v današnji kapitali
stični družbi boj za obstanek iimmI
izkoriščanimi sloji.
Soeializem l»o preskrbe! delo za
vs<>. Vsakdo ho dobil |>o|vnlno
vrednost svojega dela : eelo tisti,
ki Tie bodo nič delali; toda delež,
teh slednjih ho enak — ničli!
SOCIALISTIČNIM KLUBOM
NAZNANJE.
Kakor je iz raznih poročil raz
vidno. je poslalo Socialistično
društvo na Hrodu oh Savi. Hrvat
sko. prošnje na klube za denarno
podporo pri zidanju svojega do
ma. Ker pa tajništvo J. S. /. ni
ma nobene tozadevne natančne in
formacije. isto svari vse klube, da
počakajo z to akeijo. dokler m ■
dobe poziva od »T. S. V,., ker bi
tegnil biti kak izkoriščevalcu n>
never.
Tajništvo .T. S. Z