Proletarec. [volume], May 07, 1912, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
iPROLETAREC
UST ZA INTERES K DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj:
jugoslovanska delavska tiskovna dru/ba
v Chicago, III.
tiaroenina: Za Amtrico $1.50 za ctlo leto. 7Sc za
90lieta. Za Evropo %2 ta celo leto, $1 za pol leta.
tftan po (tnoovorv /Vi §prtiKnnbi biraliifa
«. iflfj nurtfa naznanili t uit t si AM nuj/or.
PROLETARIAN
Owned and published Evert Tuesday hy
to« (h Slavic Workmen's Publishing Compaay
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
•DBSTIIIPTIOH rates: United States and Canada.
UM a year. 7ic lor half year. Koreifn countries
ti a year, $1 (or hall year.
»•Vrrtuing rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
M PRO LET Jl< REC"
S14»*> Blue IkImiuI ave. Chicago, 111.
Socialdemokracija in
svetovni mir.
Dolžnost vseh s*K'iiilii»ticinh
rank vseh narodov in njihovih
parlamentarnih zastopnikov j*-*:
upreti se brezobzirno vsaki iin
peri jalist ički politiki, vsakemu
nagnjenju po kolonijalnih osvoje
vanjih in vsem izdatkom za nuli
tarizem. V političnih bojih je vo
jaška armada kapitalističnih dr
žav orodje, s katerim se potlači
mogočna ljudska gibanja, hrepe
nela jk) svobodi: v gospodarskih
bojih (pri stavkah in mezdnih Ki
hanjih i pa je naloga kapitalisti«
nega vojaštva varstvo jHMljetni
kov; v svetovnih prepirih pa iz
rahljajo imperialistični indu
strijalei vojaštvo, da po groltovih
pa. 11 ill proletarcev vozijo i z kolo
nij kupe zlata. S kolonijahiimi
boji se lie veča naroduega premo
ženja. temveč se le pomnožil je
imetek vladajočih razredov. Ob
stoj neizmernh trum vojaštva je
nevaren svetovnemu miru ne le
na zunaj- marveč tivdi na znotraj
držav, ker neprestano stopanje
vojaških bremen poraja nezado
voljnost. Napadajoči gospodair
sko-politični imperijalizem naših
dni je najbolj nevaren svetovne
mu miru. Konkurenca posameznih
<lržav na svetovnem trgu in nik
dar siti kapitalistični podjetniki
so provzročevalei neprestano se
jmjavljajočih napeti j med evro
pejskimi velevladami. ki vodijo k
vojski. Vojske uničujejo posamez
nika. napolnjujejo |»a blagajne
dobavateljev orožja, streliva, la
dij. konj, obleke in živeža. Husko
japanska vojska nam je pra\ jas
no pokazala, koliko korupcije na
staja v času vojske. \ ojskft na
klada ljudstvu bremena, razdelju
je ga v dva razred«, uvaja vojaš
ko pravičnost in vodi v revoluci
jo. Vojska je nevarna kulturnemu
razvoju in podira pobratimstvo
narodov. Mogočna mednarodna
delavska stranka bo najbolje va
rovala in branila svetovni mir.
Kn narod ne more preprečiti voj
ske. proletariat pobratenih naro
dov pa blagoslavlja vojsko z mi
rom. Proletarijat ne more od voj
ske ničesar pričakovati razvon
smrti. Ves dobiček kolonijalne po
litike gre v žep podjetnikov. I ro
letarijat sleherne dežele ima res
ničnega sovražnika v kapitalistič
nem razredu svoje dežele, ki ga
izkorišča in potlačil je ter ga na
zadnje še žene na bojišče. Nas
proti temu pa je v lastnem intere
su proletarijat a sleherne dežele,
da je tesno združen s proletarija
tom drugih dežel. Proti v med
narodni združitvi izkorišeeval^tva
mora proletarijat postaviti med
narodno združiti osvojevaleev.
Socijalna demokracija je porok
za mir ne le zategatelj, ker raz
redno zavedno delavstvo nima in
lertsa na imperialistični j»olitiki
in ker je prineipijelni nasprotnik
militarizma. Socialna demokraci
ja zagotavlja in zniamčuje mir tu
di s planom socialističnega izdelo
vanja z izdHovahiim socialist ič
nim redom.
Kapitalistična družba izdeluje
preveč izdelkov, provzroča nad
produkcijo. za katere ni odjema
drugje nego v tujini. Kapitalisto
va tovarna izdeluje in prideluje
ne glede ali so za njene izdelke
odjemalci in konsumenti.
Vsled neiegnliranega načina iz
'elovanja se pojasnil je kolonijal
. \ politika, kajti, ako ni odbit išea.
' lo ni odjemalcev za izdelke. <lo
I. morajo se ti iskati v tujini.
Ogromna prezenčna armada, ki
zahteva velikanske denarne izdat
ke v dobi miru, temelji v kapita
lizmu. Kapitalizem in miltarizem
»ta dva r<KLna brata. Socializem
ne zahteva le osvoboditve delavca
in njegovo enakopravnost v tovar
ni. ampak tudi regulirani način
izdelovanja; izdeluje naj se le to
liko izdelkov, kolikor jih je za
ljudsko dru/bo potreba. Sociali
zem zainore zato brez škodo za
ljudske potrebščine delavni čas
skrajšati — socializem pa tudi od
stranjuje z reguliranjem produk
cije (pri- in izdelovanja) nape
tost. ki jo nereguliraua produkci
ja zanaša v svetovno gospodar
stvo. Komunizem ni le potreba jm>
sameznika — njega občuti kot
prav živo potrebo cela ljudska
družba, komunizem je porok sve
tovnega miru.
POMANJKANJE SOLIDARNO
STI PRI INDIFERENTNIH
DELAVCIH.
Svoje nasprotnike bomo prepri
čali ali pa premagali; kajti z na
mi se bori nekaj, kar je silnejšc in
težje nego pritisek ljudi j ali
strank : z nami se bori moč dej
stev. To je mnogo nevarnejše od
vseh nasprotnikov, ki se borijo za
svoje predpraviee. za svoje gospo
darstvo: to so brezbrižneži in za
nikerne/.i v naših lastnih delav
skih vrstah. To so tisti ljudje, ki
nivo ne ptič ne miš in s katerimi
zategadelj nihče ne more naprej.
Ljudje, ki drže križem robe v ko
modnem obupu nad svojo usodo
in se niti na volišče ne potrudijo,
ki se ne brigajo, da bi si preskr
beli |M»trebne državljanske papir
je ter tako pomagali sami sebi in
svojim sodelavcem, češ. da vseeno
m- bo nič "boljše".
To so tisti previdneži. ki se ne
čejo nikomur zameriti; dasiravno
je najsi gume jše sredstvo proti
hojkotnim |>oskusom in drugim
atentatom izkoriščevalcev ravno
to. da pristopijo vsi delavci brez
izjeme k organizaciji. To so konč
no tisti, ki sploh nočejo poka/ati
svoje barve i/ strahu, da bi na
zadnje prišli ob gotova odlikova
nja. ki so marsikaterim delavcem
najvišja sreča, mesto da bi stre
meli za tistim, kar je |mštcnim
in ponosnim ljudem najvišje: za
duševno neodvisnostjo! Nad to
čredo brozbrižnežev zavzemajo
|H>sclmo stališče tisti, ki s.- sma
trajo za najbolj modro in najbolj
prebrisane. To so listi, ki Njuni še
zmeraj "čakajo" ker. da se ne
more videti, kako -e bo stvar iz
tekla in imajo za slučaj. <ln se
stvar ne izteče j»«» njihovih željah,
zmeraj pripravljen izgovor: "Mi
nismo s tem imeli nič opraviti",
doeim so bili pa seveda prvi zra
ven. ako se je kaka stvar |>o delu
in trudu drugih ugodno iztekla.
Te ljudi, ki samo "čakajo" pač
opravičeno vprašamo: Kako se pa
more organizaeija sploh razviti,
ako pa stoji na tisoče in tisoče de
lavcev ob strani in torej s težo
svojih glasov prav nič ne vpliva
jo na smer gospodarskega in po
litičnega razvoja?
Kako naj strokovna organizaci
ja uspešno zastopa delavske za
hteve. če pa se tisoči in tisoči niti
toliko ne potrudijo« da bi organi
zacijo vsaj natančno seznanili s
svojimi zahtevami, ki jib more or
ganizacija tudi samo s sodelova
njem vseli zadostno in uspešno za
stopati.
In kako bi mogla strokovna or
ganizacija, ako bi hotel vsak sa
mo "čakati", kdaj dobiti tisto
moč in oblast, ki jo na znotraj in
na zunaj neobhodno potrebuje,
ako hoče svoj brezpriinerno težki
boj proti tolikim frontotn tudi z
uspehom dobojovat i 1
Iz lVnnsvlvanije prihajajo ve
sti. kako nekateri tamkajšnji ne
zavedni in neorganizirani premo
garji izdajajo svoje stanovske to
variše. Tudi med slovenskimi pre
mogarji se dobijo taki duševni re
veži. ki prav nič ne pomislijo na
žalostne posledice svojega izdajal
skega početja. Samo, da imajo oni
sami delo. za druge se ne brigajo.
Tako so stotine neorganiziranih
rudarjev prišle iz enega distrikta
v drugega, kjer so bili organizira
ni preinotrarji na štrajku ter tnko
k azile stavko. Ti ljudje so tako
zaslepljeni, da o organizaciji sploh
nič slišati nočejo.
Naravnost interesa nt no je. kak
šne izgovore imajo včasih delavci
/a svojo brezbrižnost do organiza
cije. Vsi taki izgovori pa izvirajo
samo iz pomanjkanja zavesti, da
s to brezbrižnostjo škodujejo sa
mo svojim lastnim interesom. Ko
likokrat bi organizacija rada kuj
storila za dtlavoc, kolikokrat '»i
liilo tudi potrebno. <la bi zanje
kaj storila, pa ji žal ni mogoče.
Že stara in znana stvar je. ila w
pri takih prilikah kaj kmalu
najde prav izdatno število zabav
Ijačev. ki se niso nikoli za orga
nizacijo brigali, ki pa prvi stresa
jo svoje jezike nad njo. uko ^ sli (1
njihove lastne kride ni mogla sto
riti tega. kar bi rada storila. Za
vsak najmanjši neuspeh l>odo ta
koj iskali vzroke, ali povsod dru
god. samo tam ne. kjer bi morali.
Zabavljali bodo na agitatorje,
spotikali se bodo nad tem i;i onim.
samo za svoj lastni nos s.- nikoli
ne bodo prijeli. Kdino krivdo na
tem, da strokovna organizacija ne
more svojih nalog izvrševati v ti
sti meri kakor bi bilo potrebno,
nosijo edino in samo tisti, ki sto
jijo še zmeraj izven nje: njihova
pasivnost, njihova brezbrižnost je
že sama po sebi največja ovira na
[Miti napredka. 1 a resniea s«- ni
koli zadosti na glasa t i ne more.
Strokovna organizaeija bo zme
raj storila svojo dolžnost, tein
lažje pa bo storila svojo dolžnost,
kadar ji pristopijo vsi delavei
brez izjeme. Organi/arija se svo
jih dolžnosti zaveda, naj bi se jih
le zavedal tudi vsak p«same7en
delavec.
tU> tako vili razmerah pa«'* ni cu
da. če odrekajo i/boriščevalci
strokovn!jm organizacijam pra
vico. da nastopajo v imenu delav
cev. Ako poslednji svojih strokov
nih organizacij sami ne priznajo
kako naj jih priznavajo potem
njihovi sovražniki* Porogljivo
govorijo delavski sovražniki o
njihovih strokovnih organizaci.
jali češ. da stoji razmeroma le
malo delavcev za njimi- da stoji
pa pretežna večina delavstva
brezbrižno oh strani: da tedaj ni
treba izpolnjevati zahtev strokov
nih organizacij ter se bati njiho
vega orožja. In kilo je kriv tega.
da so delavske organizacije tako.
podcenjujejo in se tako škoduje
delavskim interesom.' Indiferent
neži. hrezhrižiieži! Pomankanje
delavske solidarnosti je najboljša
zaščita izkorišcevalnega kaj .taliz
ina! In če se z vso silo borimo
proti temu indifirentizmu. proti
tej brezbrižnosti, potem to pac
ni nikakšen "terorizem . kakor
tako radi kriče naši nasprotniki,
brezobziren boj proti indiferentiz
iiiu je naravnost nujna zahteva
delavskih interesov. — \ oliko je
t udi delavcev, ki se sami -»tulijo
med svoje najhujše nasprotnike,
ki slepijo take delavce z raznimi
frazami in vzgajajo v njih fana
tične sovražnike njihovih razred
nih organizacij. Žalostni ti po
javi. ali trajni niso. Lepega dne
bodo moral tudi naši zaslepljeni
bratje izproglodati. da so nam in
samim sebi delali krivico. da sna-1
dnjo v naše vrste in da se morajo
z nami vred bojevat p rot i skup
nemu sovražniku, proti kapitaliz
mu. akt> ga bo hotel premagati.
Kapitalistov« vera: — Verujem
v enega samega boga kapitala, ki
razpolaga z vsem mogočim:
Verujem v največjega njegove
ga zakon it epa sina. ilolar. 'graft',
v fcrodit in humbug, ki iz njega
prihaja in skupno /. njim živi in
delavstvo izkorišča.
Verujem v zlato iu srebro, ka
tero se pojavlja umetno skovano
na svetu kot denar in kateri —
zato ker so mnogi težki — nalo
ženi v banke, v »1 a ne j o o<l . . .
mrtvih, v podobi papirnatega
novea.
Ne verujem rad v obresti po
ampak po 1 ~i'/c—
Verujem v državne hipotekar
ne knjige, katere verujejo pro
pa-sii trgovski, industrijski in
oderuški kapital.
Verujem v privatno lastništvo,
ki je sad tujega trpljenja in v
njegovo trajanje do ve.komaj.
Verujem v neobodno potrebo
nevoljnosti. ki pritiska na delav
ee in je mati prevelikega dela.
Verujem v večnost hlapčevstva,
ki prisili delavca, da se ne more
brigati za svoje koristi.
Verujem v nategovanje delov
nega Pasa in pridržavanje zasluž
ka iu tako tudi v večjo množino
proizvoilov.
Verujem v svete dogme: kupuj
po eeni. in prorVijaj eim drnžje ti
je mogoče; ravno tako verujem
v versko ponenmnevanjc in slep
ljenje v našo korist. Amen.
• •
Delavsko irihanje ni dositi vred
no. ako se ne giblje; in sieer v
smeri napredka.
"ProlatarCeva" armada.
Bravo! —
Se enkrat: Bravo! —
Trikratni: Bravo! Bravo! Bra
vo! —
Izvrstno, sodrugi agitatorji in
sodrugi v vrstah našo armade
vobee! Dobro ste naredili! 1'rese
netili ste nas! Hekord, ki ste ga.
dosegli s prvomajsko številko, o
stal bo zapisan kot epohalno delo,
kar ga je še kdaj doživelo socia
listično gibanje med slovenskim
proletarijatom v Ameriki. To j**
vaš«« delo. sodrugi! Vi sto ga izvr
šili in ponosni ste lahko — rečem
vam — ponosni in veseli nad ta
kim sijajnim uspehom. Oas? in
hvala vam. vrli so^lrugi! — Poka
zali sto. kaj zamorete storiti: po
ka/ali sto. da imate vodjo in srce,
da imate moč povzdigniti svoj
delavski časopis in tako razširiti
socializem med svojimi tovariši.
Kilo hi se ne veselil, kilo hi so 110
navdajal z novo nado v svetlo bo
dočnost Vsak pesimizem, vsak
dvom o našem napredku naj vrag
zatkiie si za trak", kakor hi rekel
|M'snik Zupančič.
10.IKM) iztisov — par komadov
ver ali manj — prvomajske izda
je " ]'roletarea je šlo zadnji te
den med slovenski narod v Ame
riki. 10.000 iztisov in \m iztisi
vštovši regularne naročnike, bili
so naročeni in plačani. To jo re
kord. s kakoršnim m' do danes še
ne more ponašati noben drugi po
jedini slovenski list na tem konti
nentu. Dosegel je ta rekord "l'ro
letaree". horni. majhni " 1'roleta
ree". kteroga naši nasprotniki ta
ko zanioovalno prezirajo — in
nam ni prav nič žal če ga prezira
jo. Dosegel jo tak rekord "l'ro
lotaree", kteri si .je — ilasi \ za
četku tako majhen in boren —
tekom par zadnjih let pridobi!
mogočno armado zvestih bojevni
kov in ta armada narašča od dne
do dno.
lira\ o sodrugi! Izvršili ste v
momentu velikansko delo in mi
upamo. <|a '»o to delo tudi obrodi
lo lep sad. ( parno, da je vsak i/
tis prvomajskega "Proletarea"
dobil novega prijatelje, novega
simpateiita. kteri bo > časom do
ber bojevnik v naših vrstah.
l'rvi um .j ji* za letos za nami
knj. |>a zdaj Mar naj gremo po
livat? Mi ti«*! Hesede "poriva
ti" ni v socialističnem leksikonu.
1 *i*i nas je tlelo — delo — delo.
\;i.š«> geslo je Vedno naprej ill ||!l
prej ! Prvomajski rekord je bil ve
lik. ali sodl'llgi. \i hočete še več!
Vsak agitator in zastopnik, kteri
je razdelil majsko številko, naj
gre sedaj med dotiene rojak o in
jih pridobi kot stalne naročnike
na list. Ne čakajte!
Sodni g A. V. v ('onemaugh.
I'a.. liani p i še: "Zaobljubil sem
se da hočem dohiti HM (reci: sto
novih naročnikov na "1'roletar
ea Prej ne odjenjam".
liravo vrli sodrug! Tako se i;o
vori! Ali hi ne mogli posnemati
tega sodmga tudi agitatorji |m> o
stalili naselbinah? Ali je mogoče
agitatorično delo \ drugih mestih
težje kakor pa v ('onemaugh? Mi
slimo da ne — samo fantov je tre
ba. ki imajo voljo in srce. Prvo
majska številka je |»a pokazala,
da v as je dovolj s|M>sohnili in volj
nih : pričakujemo torej, da se
/glasite po vzgledu sodnica v t'o
nemaugh. V treh nieseeili v vsa
ki večji naselbini po -to novih na
ročnikov, v manjših naselbinah
pil po "JU do .">0 in list ho lahko iz
šel na osmih straneh stalno ali pa
dvakrat na teden! Kdo ho prvi!
Končno nas veže prijetna dol
žnost. dii se toplo zahvalimo vsem
pod|H>rniin društvom, ktera so na
ročila več ali manj i/tisov prvo
majske številke in tako pripomo
gla do velikega uspeha. Živela!
" Hllstler".
Noben lil a pee ne more služiti
dvema " gospodarjema". nobena
stranka dvema razredoma.
'f «
Neki eliikaški judovski kapitii
list je poslal katoliškemu kardi
nalu tiihboiisn $25.0(M za pobijan
je. soeializnia. Pregovor pravi da
"enaki ptiči skup leti'"!?
« '*
Taft in Roosevelt se prepirati!,
kdo postane hlapce ameriškega
naroda. To hlapčevstvo mora biti
zelo dobro "zabeljeno". da se ta
boj izplača.
Iz naselbin.
(Indianapolis, 1 i»«l.)
Vse, kar so do sedaj dosegli de
lavci na polju izboljšanja v svo
jem življenju, so dosegli s slož
nim nastopom. Popolna solidar
nost. neskaljena sloga, to pome
ni za delavca gotovo zmago in
zato morata biti ta dva gesla na
pisana na vsakem praporu, pod
katerim koraka v hoj za svoje
praviee boreče se za delavstvo,
ltrez sloge in solidarnosti v enem
in istem strnil jen ju zainteresira
nih elementov je uničujoč poraz
neizogiben.
Zlasti Slovani imamo to veliko
napako, da smo premalo složni,
kadar pride do odločilnega kora
ka. Toda v Tndianapolis-u so bili
ravno Slovani tisti, katere delav
ski voditelji drugih narodov sta
vijo za v zgled, kar se tiče služ
nosti; za kar ure slovanskim de
lavcem vsa east.
Slovani v našem mestu so veči
noma zaposleni po livarnah. Prvi
Slovenci so sem prišli pred kaki
mi IV leti. V zadnjih desetih le
tih so se znatno pomnožili in na
predovali. Ker smo zdrav, čvrst
in priden narod. sin o bili tudi ka
pitalistom vedno dobrodošli. Naj
več Slovencev se je naselilo v o
kraju IIaugliville. Sprva so slo
vanski livarji zaslužili od *4 do
*."» na dan. a ker Slovani nismo
šli z duhom časa nprej. se orga
nizirali ter tako pazili na svoje
lastne koristi, so naši delodajalci
znižali plače na *l..~><l na dan. To
pač jasno kaže. koliko delavec
sam sebi škoduje, ker se ne zmeni
za lastne organizacije, ki bi ne
gledale samo na to. da bi se plaže
ne znižale, ampak bi skrbele, da
se plače višajo kakor rastejo cene
življenskih potrebščin. Ako ima
delavec priliko organizirati se. a
se ne organizira, pokaže s tem. da
je nasprotnik svojega lastnega
blagostanja.
Naravnost neznosno razmero
so postalo pri National Malleable
Casting *'o.. kjer je večina Slo
veneev zaposlenih. Tu so se raz
mere zadnjih pet let toliko po
slabšale. da so livarji že lansko
leto meseca maja šli na stavko.
Poseben odbor je izročil kompani
ji njih zahteve. Ker so pa "hossi"
videli, da imajo opraviti z množi
co neorganiziranih in nesložnih
delavcev, so najeli policijo, ki je
štrajkarje neusmiljeno preganja
la ter jih tako prisilila, da sn se
ndali in kotnpatiija jih je še bolj
izkoriščevala. Postavila je mini
malno plačo, ki ji1 prava natezal
nica za delavca. Ako je dobil li
var delo 1000 komadov ulitnin
po c od komada. je moral uliti
na dan 1Q0 kosov za dol. Ako
je pa livar zgotovil samo 00 ko
sov. je dobil samo minimalno pla
čo t. j. *1.50 na dan. Na ta način
so kapitalisti oropali enega delav
ca za celih *1 47. Holj krivičnega
sistema si sploh misliti ne more
mo.
V začetku meseca aprila t. 1. pa
je nezadovoljnost teli izkoriščeva
nih delavskih sužnjev pri k i pel a
do vrhunca. Sklicali so shod ter
formulirali zahteve, katere so od
dali kompaniji. Superintendent
podjetja je mislil, da ima opravi
ti z enakim štrajkom kot je imel
lani. a se je pošteno urezal. Za
hteve so mu bile izročene v pon
deljek .zjutraj in je moral nanje
odgovoriti do zvečer. Ker pa te
ga ni storil, je kakih 800 livarjev
in njih pomagačev stopilo v stav
ko. Vodstvo štrajka je prevzel
sod rug Jožef Oimperman v spo
razumu z štrajkrji. Cimperman je
ruski žid. navdušen socialist in
izvrsten govornik. Štrajkarjem je
zagotovil zmago takoj od začet
ka. ako se bodo ravnali po njego
vih nasvetih, (llavna naloga vodi
teljev je bila. da se vzdrži red in
mir med strajkarji. Da se je
štrajkarje odvračalo od pijanče
vanja sta se vršila vsak dan dva
shoda, kjer je govorilo vselej po
sedem govornikov, za vsako na
rodnost eden.
Na enem teli shodov je Rev. 1!.
Ciček povedal, da ga je kompa
nija poklicala v svoj urad ter mu
obljubila lepo svoto denarja, ako
pregovori štrajkarje. da se vrne
jo na delo. A on je ponudbo od
klonil. ter zahteval, da se ugodi
delaveem na kar se bodo delavci
sami vrnili na delo. To dejstvo
kaze, kakih sredstev se naši ka
pitalisti poslužujejo, kadar se ere
/a izkoriščevanje delavcev. Tudi
najpodlejšega sredstva se ne sra
mujejo, samo. da morejo oeii»aniti
delavec za njili krvavo zaslužene
cente. Advokat in Član sot. stran
k,- < lausmau j. prišel klavcem i
lin pomoč. Pojasnil jim je" na- i
| t a ii k<> vse zakone, ki se tičejo I
štrujkarjev. njih pravic in nj^ I
dolžnosti, da so varni pred zako- I
ni. Na shoduh so govorili tudi ■
drugi uradniki soe. stranke v Ma- I
rion County. I
Tu imajo delavci zopet priliko 1
spoznati kdo j«- pravi njih prija- 1
tri j in zagovornik. Štrajkarji. za- 1
kaj niso vam prišli na pomoč re- I
piihlikiiuci in demokratje, za ka- I
t ere ste pri zadnjih volitvah gla- I
sovali. Zakaj? zakaj? Zato ker so I
demokratje in republikanci pri- S
jatelji in zagovorniki va.ših izko- i
riščevalcev — delodajalcev. Tem K
pijavkam delavske krvi. hi repu- |
blikanci in demokratje takoj pri- 1
šli na pomor. Poslali bi na vas I
policijske kole in ostre bajonete I
državne milice, ako bi ho vi le I
količkaj pregrešili. In srilaj po- ]*■
mislite delavci. tla str vi glasova- ||
11 za ljudij, ki imajo za vas samo f
bajonete in kole. kadar vi zalite- j,
vate kruha! I
Vse laži tukajšnjega kapitali* I
stičnega časopisja, vse zvijače m- I
perintendenta A. Hixbva in vse |
drugo ni moglo zrušiti sloge in j'
solidarnosti, ki je vladala med
štrajkarji. lli hi je res vzorna. To
so kapitalisti vedeli in zato jim
ni preostnjalo druzega kakor pri
volili vsrin delavskim zahtevam
trr tako končati stavko, oil kate
re je imela kompnnija vsak dan
kakih $1 .">.000 7.gube. Ako hi pa
kompanija le količkaj upala na
zmago, bi sc borila šr naprej. Na- (
jrla je nekaj stavkokazov. kakih A
12 "bumov", s katerimi si pač ni
mogla pomagati dosti. Stnvkoka
za ni bilo nobenega: dva pnnlde
lavea sta delala samo en dan a sta
se pozneje pridružila št raj kar jem.
Vsled teh za kompanijo nnigo
dliili dejstev so bili delodajalci
prisiljeni končati stavko po 0
>mih dneh. Sporočili so odboru
stuvkarjev. da so pripravljeni
sprejeti njih zahteve. Pri poga
janju so "bossi" prosili /a 011a
dva stavkokaza. da bi smela še
naprej delati, v kar je odbor pri
volil.
i o v;im .1»» bilo vesolja nad znia
Lf«i. ki se jo obhajala na večer še
istcpa dn«'.
Drugi večer so so na poziv so
dnica in voditelja .Jožef Cimer
innna. skoro vsi štrajkarji udele
žili govora znanega delavskega
voditelja Havwooda v Tomlinson
lial-i. kjer so Iti 1 i z velikim navdu
šenjem sprejeti od navzočega ob
činstva.
Tako je bil končan boj v po
polno zmago delaveev. za katere
pomeni pribojevanih :$<)rč povi
šanja-plaee novo življenje. Poleg
gmotnega uspeha je imela ta stav
ka tudi velik moralni uspeli, nam
reč. da so štrajkarji ustanovili
unijo, ki bode v bodoče varovala
koristi svojih članov. Takoj prvi
večer se jili je upisalo lepo števi
lo. Vstopnina znaša .">0 o in meseč
ni na 50 e. Nova organizacija le
po napreduje in upati je. da se
bodo v kratkem vsi slovanski de- ^
lavei v Tndianapolisu pridružili
Volilci v Indiani pozor! Volil
no pravico v državi Indiana ima
vsak tujec moškega spola, ki je
star nad 'JI let. ki se nahaja v
Združenih državah vsaj eno leto.
ki živi v Indiani najmanj šest
mesecev in v katastralni občini
•10 dni. ter .10 v wardu in precink
t ii. k jer voli. Razume se. da mora
imeti prvi državljanski papir.
Letos pride v veljavo nov za
kon. ki zahteva, da «e vsak voli
lec sam upišo ali registrira v svo
jem wardu. ako hoče voliti. Prvi
registracijski dan ho 0. maja t. 1.
drugi (5. septembra in tretji 7.
oktobra. Naj ne bo Slovenca, ki
bi ne storil svoje volilne dolžnosti.
Registrirati se je treba samo en
krat. ako se volilce ne preseli; si
cer se mora na novo registrirati.
Ker je voditelj stavke .Tos. Ci- t
merman kandidat za prosekutnega
odvetnika na socialističnem t i k e
tii, je dolžnost vsakega slovan
skega volile«, da ga voli s eeliin
socialističnim tiketoni vred! So
cialistična /m a pa je delavskA
z mapa : republikanska ali d^mo
kraška zmaga je z;maira vaših iz
koriščevalcev in nasprotnikov.
Zatorej v hoj za svoje delavske i
pravice! |
7.a sne. revolucijo Sodrug J
Dolžnost vsakega socialista J«,
podpirati svoje časopisje Aeiti
»•aite za "Proletarca" Pridobit«
mu nov« naročnike