Proletarec. [volume], June 18, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
sa koristi delav
ik«l*!|u'',vk' Delav
ci so opravičeni do
vs*tl* kar praduCiraJo.
This paper is devoted
to «he interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
*V\l.'Lr,*d a< •«*onJ-eim. matter, !>•<• S. |»07. at lh* i>oni off»e.
»« Chicago III. uud»r ih» Act of Conirrii of M »roh 3rd.1«7W.
Office: 214(> Blue Island Are
Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
na številko v oklepa|ti
ki se naha|a poleg v na
šega naslova. nrilepl|«.
nega s poda)ali
na ovitku. Ako (2«S0)
|e številka . .
tedn| vam s prthodn|o
številko nnietfa lista po
teče naročnina. Prosi,
mo, ponovite |o tako).
! Sle v. (No.) 249.
I
Leto (Vol.) VII.
j V imenu vsegamogoč
nega dolarja.
Ko je v |M)žaru Triangle W est
Co. v New Vorku 2:{. maren 1. 1.
2guhilo /ivlj'iijf 147 <lela \ k, ker
koinpani.ia m zadosti!.! skrbela /a
njihovo varnost, ji- \sa ainerška
javnost klicala ogenj in žveplo
na pre vzroeitelje le grozne z kata
strofe. \*< štab mestne uprave /
■ayorjem (laynorjem na eelu je
T Hvoji hinavski naturi obljubil
visliee in škorpijone za ljudi, ka
tere bi <xl njib določi na preisko
valna komisija določila za odgo
vorne na ta zločin. S konj 1"» me
seeev je minulo od tega easa. a
kje je izid preiskave.' Koliko
provzroeiteljev je bilo obešenih
Koliko kaznovanih po /asln/.en
ju*
Nobeden!
Tak in • nak izid s" in*« I'' \>«■
preiskave slietr.h k attestr !. l'ravi
lloftDei niso '»ili ka/.noVani: .lav
nost nit i zv' i •*!«a m ziUije. ;«I i pa
redko keda.v
Kako je preiskavo T iani • o\v
traKfidijc' Ako I ki inn l i ; ■ t astro
£a res kake poslediee. kar pa dvo
mimo. ho to pripisati dej.sffcvu. da
t je tragedija zahtevala p«rev
nih iweJjeiiee\ t ret..j< .'a r; r«-< i a
tudi nekaj z bogatstvom kvona
nih glav, koj.it sorodniki m dolar
ji bodo zahtevali svoje /ados.Vu
je. Sieer se o.i drugega itak ne t>o
ukrenilo, kakor k večjem to. d;i
se bodo sprejeli nekateri zakoni
za večjo varnost ljudi.) kakor se
je to zgodilo [H» v seli enakih 1110
ritvali.
Na prvi pogled hi človek misli!,
da je tio Vendar holje kot ni«"-,
v. ti*BI\j'*' hilo holje lii• •. kot
pa nekaj, ki ni drugega kakor pe
sek v oči in ostane samo na pa
pirju.
Koliko so vredne take določbe
m ljudsko varnost, d kazuje me
stna civilno slu/lina komisija v
Chieajfi in njena preiskava mest
nega stavbnega oddelka. Po zatr
dilu te komisije, j** stavbni odde
lek. ki ima v prvi vrsti paziti na
H'avrnost jueAeanov. prava borza,
kjer s»« varnost ljudstva po
ljubno prodajala za svetle »tolar
je. Ta kornpeija se vrši /e ver let.
V nek-iteriii slučajih so bili stav
beni koufbiktorji in lastniki pri
siljeni plaža t i odkupnine do $2'>0
raziim nadzornikom p -lopi.j. si
eer bi ti zavrgli njih stavbe.
Isto poročilo zatrjuje, da so
vsi boljaj sklep: občinskega sve
ta o varnosti poslopji ničla, za ka
tero se gospodje v stavbenem od
delku niso menili, menili so se sa
mo za dolarje: kdor j«' ver plačal,
tisti je dobil Ugodnejše dovoljen
je.
Podkupovanje je bilo nekaj na
vadiiega. Kdor je rabil kake pro
tipostavne in posebne privilegije.
| je moral dobro ''pomazati in
[dobil jih je. pa naj so bili deset
1 krat ali pa stokrat proti post avti i.
Tudi zlobni so bili gospodje v
tem, oddelku mestne uprave. Ako
'drugače niso mogli izvleči od
•kontraktorjev ali lastnikov zaže
ljenih dolarjev, so zavrgli ta ali
oni del poslopja, eifrsto brez naj
manjšega povoda. Ker je bila to
zadevna poprava dra/.ja. je l*on
traktor raje plačal primerno na
pitnino in vse je bilo "all right
Nadzorniki so nnjvi čkrat ilooe"
la lažnjivo poročali. Sploh ji' bil
ves stavbni oddelek pravo gnezdo
korupcije. kamor so prišli le za
upni prijatelji že ondu se nahaja
jočih koritarjev: na sposobnost
in iih poštenost s«* ni oziralo. —
Tudi nekateri člani mestnega sve
ta so bili soudeležni pri teh ko
rupeijali.
Sleparije te vrste se ne gode
samo v Ohieagi. ampak po vseh
mestih. kjer odločuj«1 kapitalizem
smer mestni upravi. Te vrste sle
f ?>arija je tako splošna, da se ne
da odpraviti, nk<» se odstrani ene
ga ali dva goljufiva uradnika;
treba je odpraviti ves sistem in
*lo i/ruvati h koreninami vred.
I
I Ker pa te kormupiruiie politične
maš ne mest slone na republikan
ski. še eešče na demokrat>ki stran
ki, tedaj mora delavstvo sprevi
<ieti. da zanj ni prostora v teli
-.t rankali.
Pruska justica.
Berolin. — i'ruska kraljevina
j«* \ svojem nazadnjaškem reži
mu pravi madež mod ostalimi
nemškimi deželami. Vd-1 tega sl
ni prav nič čuditi, d<» je oholost
kapi alistienih manual . v buj
nem e vetju in da je \m deželna
politika tako uravnana kakor ž
le ljudski izkoriščevalci. !/ nave
denega j. tudi razumljivo, zakaj
nima I'ruska splošne in enake vo
lilne pravice pri deželnih in >'<>
eiiiskih volitvah kljub splošn na
prednosti nemške države. Vse 'i
h t-ve. vsi peticije, vse resolucije
pruskega delavstvu za splošno in
enako volilno pravico tudi \ de
žel'lih zadevah so «!n sedaj ostal«
hob v steno. Vse kaže, da se prti
SKI .!■!;. lallKonUSelliP '.U'l'il Z
ljudskimi ;>r;ivH-ami i. je gluha
/a vsak i /a«l«-ven opomin. 1st" -
ri kapi"'.'li> i'Miim pijavkam ii:
dftti • 11«*!»titiiff njihovim nlap.-.m,
to si šteje pruska v!a«ia v svojo
dolžnost Dei a \ >-i so pa / a 1 > t
stvar,'.::!. ■« i ;i 1 v i »«*■ vse svoji- živ
ij.- kot t'nia /i\ ina. da z.ve in into
v ltf«ii m pomanjkanju. i '••• h.
skuhala • i|M>mori temu h« «ln< mu
položaju <lelavstVI|, to \ !adi n.ii
na misel ne p•••.<i«-. Kaj še. Zll'r«
!i vs:ik izraz delavskega ogor«"«-n
• z. I>i-iitj<Iti<• krivično silo. to j«
vladni princip.
To trditev dokazu*}«- v n»» j jas
nejši iin'i slučaj, ici se te "iofioihl
pred nekaj tedni v pruskem «ie
/elnem zb■■rit. ko je dal predsed
nik rM v ni* i .. zbori
soflal i stičnega deželnega poslan
ea Boreltardi-a samb zato. ker j.
ta narodil par stvarnih in Opravi
.'•eaiih pripomb me«l govorom. >
r p ' zbcmifnim poslovniku
nikakor se ni krši, n-tla. Toda za
grizenosti predsednika je zad -st«>
valo, «la j«1 pokazal svoje nebrz
dano sovraštvo ter se tako dah •
spozi'.bil. I*, lvhardt se je Vri»i 1 n-'
svoj prostor, a j>- bil drugih s si
lo izgnan iz zborni«-«-.
Pt> prusk h zakoni 11 j«' predsed
nik /bornic- zvršil s t «• 111 svojim
r.«-opra\ i i" • ■ 11 i 11: ukazom z'oein. ki
se kaznuje z za*>..r«nn 11:»j n i j; : i j
i teti h let'; islotako je -zvrsil zl«»
r-bstvo ' :iski uradnik, ki j«
iz\ -šil ukaz. N"n pudingi tri«a za
kona .i<- Borebapdt t'idi svoj usro
vor utemeljil, toda kapitalistična
i . l.uržuazna zbornica je u<" voi
ioduloinhr" ozii i je se na zakon.
To.' i to še n: vse pruska .-borni
»•a je nrieela z -tl<<ijo da iazv«-lja
\i Biif'-haitlt-ox inaiiibit, mesto
la bi k a 'nos ala nredie<lnika.
< i lasi! soe. si rai1 ke '' \ or
Yiiirtz" je na i-i llui-nej>- prot<-ti
ral prot' temu n:«sil ju pnisk
zbornice, zato pp. boge urivn-iia
svojat svoj irreb oprati s tem. da
bo postavila red sod i še«} Bw'
ardt-a in tudi list '*Vorwiiftz
t - dokazati. <bi i«- :wjo»tiMlnejšn
kriviea - praviea!
Slabo spričevalo za chicaško po
licijo.
Chieaška polieija, ki si je v se
danjem časniškem štrajku iztekla
nesmrtnih zastiig za «'*asniški trust
s svojo brut :iln< st jo. sirovostjo in
krivonim postidpanjem napram
štrajkarjom, dobiva vsak dan no
ve moralne klofute za svoj * "iz
van redne" sposobnosti. Sodišča
(lin za dnem e.proše.a jo ar«M ir.-m«
štrajkarje — "iiewsboy-e". kar
kaže, da so bili aretirani brez v-a
koga vzroka. Ni'kateri slučaji s.
bili t ik«» oči vid no krivični. <la j
edrti izmed sodnikffV odkl ud
nadaljne proe«'sifan j. are
tiranih štrajkarjev. S takimi aro
taeijanii se cbicn3ka polieij i " >
tovo ne bo pridobila slav«- Boljšo
priliko za to ima. ak > izvršuj«
svoj poklic in brani nuščane pr 'i
roparji, morilci in tatovi, ki so v
času zadnjega štrajka potrojili
svojo delavnost.
Zakoni in red
-Mesto Sa„ Die*,. ('„1., je v „
Mm oblast,lopovske tolpe, šesto.
"" " lj»<lij. ki s.» si / ,|e|a\skim
pridobili toliko, »la jii„
in t r.-l.a skrbeti /jutru j. kaj bodo
večerjali in kjt. SI,a|j Tu to||M|
j ti ir .xyt v. advokatov in enakih
, parazitov si j,. s si|o |>HsVojiIa
Hit'stno upravo in *e<laj via,la ka
v<" v" ^ turški pasa. I'o liim-nji;
Sm,rK'' •!<' >■•'•!»» vsakogar, ki si
»pa (fovoriti oravieo ali j„ ,.llto
V"JaJ'; - kolon, I)a jim pa
•|a "'I'«' P"de «lo živega. w0
sprnvili pod >vojo kontrolo tudi
"oi|imm. i,, ,„k„ S(Mijlj ,.Jiri|j(. 7
"a.lwliM»jNim terorizmom par sa
inopasiuli mogotcev v .v« hodnem
I ' most u 'A Dr.
)' ,lr",vi NV •■•»Mnjrton so prod
t.-dni najeti ' burni" niori
' l"'«''<'pali širajkujoee lesne
< - l.ivee, ker so si tj „pali zahteva
" sfn,,° vižljaj kruli,: več m
' " * k'h,r *«' je up«! kritizirati
° [HH,ln 1,1 irmisiio početje lesne
ga tri-sf«. ira "<mI1 ir-ni " mešča.
n; 1,;,;no''1 «*vleki i/, p,.stol je. pn
\" K.| na eesto ter ondi neusmi
V is,j državi .i j,,
pravico prodajajoči sodnik dovo
iil salo tor meniuie. tehinič oio
!'H| nedolžnega človeka Vsol'1
pravice do življenja, ko mu je
<l\ zel dr/avl.janstvo.
v državi .Massaehusett- so od
'•ona pravica mirnega zbiranja v
pr:\ atnili liišali onim. kojih govo
" "Is<1 P<> volji lenuharskim i:, sa
rnopašnim kapitalističnim niogot
Nasprotno s,. j„,a K<>S|)0<|J(
prav nie ne sramuj,- zlorabiti dr
žavne zakone ter poslati na eiek
*t„l ljudi, ki n is > drugega
pregr, ;-li kakor to. ,1:. so se po
tonili za pravico.
'•I del \\',-st Virjr nije stra/i
oborožena tolpa surove/ov. ki po
naročilu premogovnih podjetni
v vsakogar, ki so' „pa
P»du/.it: svoje postavne pravice
I::1' s*; P««lružiti uniji. V Ta m pa.
'""da. je pred kratkem tolpa
sostojeea iz najodličnejših mešča
nov. Iineala dva uradnika neke
vske unije, ki nisi:! drugega
/ajrresila kot to. da sta hotela or
ganizirati izkoriščevan delavce
• i ,)ilt tako usposobiti /-i boj pro
ti kapitalističnim grnhežem'.
^ l-o'iisiani in tudi \ .Mississip.
I" PiUrolirajo po ,|cželi prof, *j(l_
pretepači i„ j„|v.,.
I« »naj«. nab,.-,, „bit; ali p„
o..vesti vsakogar. ki bi hotel / bo
j s* ". '* dejanjem pomagati do
skrajnosti izkoriščanim lesnim
|d,-.avcem v teh državah
X ' I"'"«' s«' zahtevo • asni
s '\etra lil drugih trust o v dogajajo
/ve, ||,,ost jo in dovoljenjem poli
cije zločinska grozodejstva. ki
v:'i.i.-j'» do neba po maščevanju.
' •ko je ravno zadnjo soboto ve
napa,Ila t Ipa o,| trusta naje
lih barab docela mirn,*ira konduk
'••rja na kari in gft uT>i]n kakor
- Ubije strupenega tra,Ia za pl-|.
Takih barbarskih slučajev jo
vsak teden i,-po število. |M kaj
"roti tem »rozodejst
JUDINJE USTANOVILE ZA
DRUŽNO MESNICO.
Složen nastop chioaških jinlov
škili gospodinj v boju zoper ne
».—»•nvioono ~>oilruženjo mosa ho
stri 111 m* "Zveze judovskih mesar
jov". Kot neknk protiutež pii
l>i»i|r;'Žen.iu mesa omenjene me
sarske zvezo. so jmlinje ustanovi
|e zadružno mosnieo na 12oS North
Itnhoy St. V prvih troli urah po
slovanja se je v tej mesnini pro
dalo Mi 1 isoe funtov mesa. Xa
soroti je liila ''livatna mesnioa na
ilmsr strani oosto oli istem oasu
ponolnoma prazna.
I'stanovitev one trgovine se
smatra za vol i k uspeh in ker jc
pri toni podjotjn zainterosovanili
voo tis'/* judovskih družili, ho
Zndrn/.na judovska zveza «ustnno
|vila vee podrnžnio ter tako uni
v Zdr. državah.
! voin? Nič' 1',! kuko tudi! Saj o'<
lasti nis > druuiga kot orodje oho
lili kapitalistov. Vsleu tejja je d,i
i,"s iifiUM^iii'i . i'a hi ri'vci: ti* la
vee priši I (i-i /aželjene pravil •«.
V \Miki-ir eu.kem slučaj m s.
pok.ii-«- na |»om«v; nasilje. !.! i«
tnali anarhij" in socialnega i««t« -
dn
1'osluževiin,v brutalnega nasi
lja v makih slučajih vedno kaže
nai; i«.hos'> V M, t;. <»ro/.o<li'j«tv:t
•..* dodajajo /ati>. If: vihsrji
spodujoči razred u . • J«»vt». da u<n
naklonjeno moč H ohhist izgine
va i/ rok. V svojem i.»upu j ač
poslužuje vselil, ka" hi ;ra nti '."li
lo hipno rešiti irotnv«<ra pordlia
kajti irosp diijoči razred mora rati
ali nerad uvideti, <':i ni več dale«
čas, ko "a ho ljudstvo poslalo su•*<.
i staro ter snmo pr« vze! i via 1
ne pos[ in ohlast
Vse 'o nasilje priha.'.t zato. ker
' je delavski razred vsa'*, dan moč
nejši in sijrurnejši s\.i ih tal ter
« ...
i bodoči:.'-v' i č!i>\*ešt va katera se
ravno sedaj poslavlja pri kapita
lizmu Kapitalizem n* ideva. »akt.
j odločno, m vZidr/eno i" v najh'p
->em r n napreduje »'.lavstvo na
:>oliti"nein '.i1 indnstri aim m
j 1 ju ter da vsako nasilje še p n s j(; •
Jšiije t« napredek.
Najhujši trn v poti kapitalizma
j pa so sijajni uspehi in napredek
sue. stranke, ki ob vsaki priliki
napne vse svoje sile. da prepreči
ostudne nakane kapitalističnih
izkoriščevalcev. Soe. stranka ho
j tista sila. ki ho naredila v San
Diego mir in izvojevala svobodo
govora Šoe. stranka je tista, ki
i ho rešila voditel ja tekstilnega
;štrajka v Lawrence Ktorja in
tiiovanettija. električnega stola.
Soe s-ranka ji- tista, ki ho skrbe
la. da I »o sodnik inešetar Tlan
:'ord prejel zasluženo plačilo. In
ista sila ho pomagala, da ho clii
eaško delavstvo končno ztnaiiaio
nad čjisniškim trnstom.
S««dalistično eihan.je .je danes
m eiiejše kot je hilo k«ilaj prej iti
j to še ni vse; glavno je. da moč ie
: ga nihanja narašča z. gigantskimi
I koraki. Socializem je zato - i 1» u
ren. da ->i pribori vlado hodečnn
sti človeške družbe. Za' • t>i želi
nič--ar uničiti v sedajnosti. kar
ho r: i l<ila hodoča socialist s "•n.i
drilžha.
Socialistično gibanje s! mi za
rednim in disciplinarnim hojem
delav>k:h mas. zato nikakor ne
ino' i simpati/ir it i ivhukatri pe.
vameznikov.
Socialistična stranka j-- slran
\a zakonov iti reda in siei r no
sili zakonov n novega rcd«i. katc
i va ho zgradil delavski ra/.r« 1
sei'.i jliost i. To pa ho dosegel le 7
kulturnim Ln organiziranim ho
jem. !ii se gihlje \ mejah zakonov
in reda.
S <• stranka je sieer revolucio
narna >tranka. i po svojem 1 ijst
vii je konstruktivna t j. zidajoča,
kajti oni. ki kontroli' a j > s* i.injr
drn/ho. uničujejo delo svojih rok
sami.
čila \ turst .združene judovske
mesarje, ki so hoteli z. neopravi
eeno podražitvijo cen mesu ne
sramno izkoriščati svoje rojak«.
Hoj proti podražitvi se je vršil
eel teden. Večina judovskih go
spodinj ves čas ni kupila mesa.
Pred vsako mesnico je hila na
stavljena straža, ki je nagovar
jala kunovalke. da naj ne kupu
jejo mesa dokler mesarji lie z.ni
žajo cen. V par slučajih je prišlo
do manjših izgredov. Ker pa me
sarji le niso hoteli odjenjati. so
se štrajkaree resno zavzele za u
staiiovitev zadruž.tie mesnice. Raz
pisale so se delnice po $10 vsaka
in v nekaj urah je hilo dovolj
denarja za začetek.
Kazne ddavske organizacije,
kakor linije, socialistični klubi in
druge, so obljubile svojo gmotno
in moralno pomoč.
Konvencija rep. stranke v senc
policijskih kolov.
V fh.cain sr vr.šcča kouvciici
ju rcpuhlikaiiskc stranke je lak«
jasen odsev osebnega koristolov
sjvu. <lit jasnejši liiti m* more
V s dosedanje početje tega zoo
i ovn 11 j it doka/mjc. da je repu Id i
knnska stranka brez principov
liri-/. iMilitifiili načel, par pa ji
stranka, v kateri sr /hirajo delo
tun ljudje živeči od politične ko
rupciji-. deloma ljudje. zastopa jo
či i izne truste. ko hočejo potisni
ti tin krmilo vlade moža. ki l><>
tako pli'sal. kakor mu bodo oni
mu/ieirali. Ker pa imajo različ
iii tnisti ra/lične interese, imamo
danes več kandidatov v ropu 1 >1 i -
k.mski stranki. Kden zastopa en
del trusto\ ilruiri drugega, v
hi-tvu so si pa popolnoma soroilni.
Kakor povsml', ji- kapitalizem
tinli v oolitiki brezobziren. Ako
ni' irre zlepi, mora Iti s podkupo
vanjem iu korupcijo, ako '>,i tudi
tu lie pre. t • •«!; i j se poslužuje bru
talnega nasilja. To trditev doka
zuje dejstvo, da je šla deputaeija
Taftovccv presit miyorja 11 ji r
rison-a policijske pomoči, češ. da
-o Kooscveltovei nri"ruv!jt ni r.i
liiti silo v skrajnem slučaju.
Mayor Harrison je ugodil tej
zahtevi ter d< ločil 250 poseluiih
policajev za vzdiv.avanje r«•• l;i na
Konvenciji Kapitalističnih ma
ynatov. Tudi Roosevelt se je po
skrhil z oboroženo rezervo.
Vsi«*«I pritiska Tat'toveev na l>«>
«»c>veltove tli le«rate. se je nekaj
Koo>«-veltovili privržencev izne
verilo tor s«* pridružilo Taftov
eein. To io privabilo v Chicago
Kooscvtlta, ki je namerava 1 »»»la
ti za časa konvencije doma Ta
korist«d<»vska ironja .i** nad vse
srdita kajti odločiti se ima hit:
ali ne hiti Tudi zastopniki raz
nli trnstov. kakor (!nry. zastopnik
i«*kIciH'ffa trnsta. 1'erkins. polj«
dcljskega trust-« in «lr. so prihite
li na pomoč. «1 a noinajrajo svoj«'
iiih kandhlatu z milioni. ako hi
Irusjačo no šio.
Tako dela repnhlikanska stran
ka. A kako je \ tem slučaju rav
nala naša socialist ična stranka.
1'prašanje kandidatov .j«' hila ])«»
stranska stvar, (ilavna so hila
načela strank«* in koristi ljudst
va.. Srh* ko .ji* hilo to vse dolocc
no. je "iš|<» na «lnevni red imo
vanje kandidatov. Zato pa so«*,
stranka lahko > "«»nosoni trdi. «I■ •
da je edina in prava delavska
st muka.
Socialistični strojevodja.
Lojalni hendinski inošeani >«»
bil' /adnje dni silno razburjeni,
ker je bil strojevodja na vlaku, s
katerim se .j-- peljal eesar Viljem
skozi <lottliardt-ki prodor so
eialni demokrat. Strojevodja Ta
llin je nato pisal "Berliner Tair
hlattn" slede«*«' pismo- "Notica
v Vašem listu mi je napravila ve
liko zabavo Nisem prvič vozil
e.tNirja skozi (Sottliardtski tniiei.
njejra in tudi prince sem vozil že
dostikrat >kozi predor. Socialist
»••m. ali vzlic teinii je nemško
ljudstvo lahka brez skrbi, da hi
se cesarju kaj zgodilo. če se vozi
z menoj. :io lit služim že pri <!ot
thanlHki železnici in som vozil
skozi >>r«*ih r že iiinrsikat«*re(ra «•«*
sarja. kralja in princa."
Apel na naše čitatelje.
Idjfa /a svobinlo govora v Cali
fonniji apelira na naše čitatelje.
da ji • riskočijo na pomoč z denar
nimi prispevki, kolikor t«> njih
razmero dopuščajo.
Boj. ki ga bojuje ta liga v San
Dietjo. ('al., j«* hoj za svobodo de
lavstva proti ncčuvonemii teroriz
mu samoffoltno(;a kapitalizma in
lijopovih hlapcev, ki hočejo s silo
zatrdi vsnk napredek med zave
dajočim se delavstvom.
Prispevki naj se pošiljajo na
ravnost na blagajnika lipe: Ka
spor Bauer, Treasurer. 7Iti 1). St
San Diego. ('al.
Otvoritev volilne
kampanje.
i
Nini 100 000 I j u« i i j se je zadnjo
nedeljo vdeležilo pikniku, v ko
lisi sne. tisku \ ('ook County, ki
. je bil zvezan z otv oritvijo volilne
ga l>oja sne. stranke za jesenske
, predsedniške volitve. Kaj >lietie
ira ne pomni Chieago. Obsežen
Uiverview park je bil to pot pri
est velikega dogodka za številno
eliika.ško delavstvo, ki ravno se
daj stopil v nov stadij svojega po
litičnega življenja, v stadij pra
vega delavskega napredka, du
ševne osamosvojitve in samostoj
nosti. \ii mestu nekdanjega sta
nd-: ;»itst vil. brezbrižnost i in «»/.
kosrenosti. so zadnjo nedeljo na
polnjevali ozračje parka vzkliki
navdušenja, duševnega veselja,
spoznanja ter najlepših upov i;>
iiid /ii bodočnost. Vsako vzhieen
je govornikov je rodilo nov vihar
med navdušenimi in muožienmi,
ki so zdiij dajale duška svoji o
gorčenosti nad krivičnost jo in
podlostjo sedanjega kapitalistič
nega sistema iu njegovih zastop
nikov, kojiii brezvestno početje
so govorniki pokazali v pravi lu
či. zdaj radostno vzklikale, ko so
jim govorniki pokazali pot. po
kateri ima zasužnjeno delavstvo
h'diti. ako hoee priti do gospo
darske os-.inosvojitve, brez kate
re ni delavčev«) življenje drugega'
kot satanska mueilniea od zibeli
do groba.
Kandidat /. i predsednika K. V.
I )i-lts je kljub svoji starosti in sla
botnosti / njemu lastnim patosom
dokazal, .da sla republikanska in
demokratska stranka sicer dve
stranki, a v bistvu njunega pro
gratna in dei* pa ni noht-n«- razli
ki- mod njima.
Prejšnji mayor \ Milwaukee.
Wis., in seila ii j i kandidat za pml
preilseilntka '/. dr je /el /a I)ei»
soiii največ burnili ovaeij in pri
znanj. S svojo prikupljivn zgo
vornostjo in svojimi živahnimi
Cestami v govoru je napravil utis.
da jo vsaka beseda, ki jo sprego
vori. zapisana \ njegovem srcu.
V svojem govoru i<- dejal med
drugim, da se je začelo delavstvo
po vsem svetu zavedati svojih in
t e reso v ter spoznava svojo moč.
Na podlagi tega spoznanju vedno
dloeiiejše zahtevi v»a industrij
ska sre 1st v a in vso vlado zase.
Nemir, katerega je ravno sedaj
opažati po vsem svetu, je naj
boljša priča prebujajoči ga se in
vstaiajoeega pr letariata. ki spo
znava. kiiko ga je kapitalizem /a
sužnil. I/ te sužn .sti pa ni rešitve,
ako se delavstvo samo ne bo osvo
jilo. Delavstvo samo mora odlo
čevati svojo us'.do. To geslo po
meni za delavstvo vse brez tega
gesla so vesoljne delavske mase
1 rez. moči.
Poleg teli dveh govornikov je
govoril tudi profesor dolin C.
Kennedy, kandidat za guverner
ja države Illinois, dalje predsed
nik štrajkujočih tiskarjev, pred
sednik štrajkujočih voznikov in
predsednik '' ne\vchoy-ev ". Vsi
štirje govorniki so se pečali / lo
kalnimi razmerami, zlasti z čas
'liškini štrajkom in s soe. dnevni
kom "Chicago World", ki je se
daj stopil na prvo mesto. Vsi go
vorniki so poživljali chicaško de
levstvo. da sodeluje po svojih mo
čeh v ti«m veleva/nem boju. ker
se ne gre samo za korist ene stro
ke. marveč za koristi delavstva
sploh.
Osebna novica.
V Clevelandu. O. je bil dne 1:1.
junija na oudotai Westoen lieser
ve 1'niverzi pronioviran doktor
jem vsega zdravilstva rojak F. J.
Kern (preje Frank daulu. Prak
ticirati namerava mod cle vel a ml
skimi rojaki.
SiMlrugn dr. F. d. Kern-u kar
najiskrineje čestitamo ter mu že
limo obilo uspelia v tem poklicu!