Newspaper Page Text
Lid m koristi d«liv •kega lludatva. Delav ci ao opravičeni do neg* kar producirajo. Thia paper ia devoted te the intereata of the working claaa. Work« era are entitled to all what they produce. PAZITE! <?"?> na številko v oklepa|u ki ee nahk|t poleg va šega naalova. prileplfe nega apodal ali na ovitku, Ako (251 ) |e itevllka . . ieda| vam ■ prlhodn|o številko našega ll«ta po teče naročnina. Proel mo, ponovite |o tako|. Stev. (No.) 250. Chicago, m., 25. |unl|a (June) 1912. Leto (VoL) VIL ; Nova politična stranka i v Zdr. državah. Politična situacija v Združenih državah od leta I860, ni bila tako zamotana kakor je danes. Vsa zna menja kažejo, da se bližamo veli kanskim spremembam v naši po litični mašini z nevjerjetno hitro stjo. Kritičen položaj, v kate rim živi danes ameriški narod one mogočuje vsako trezno in složno delo v republikanski in demokrat ski stranki. Organizem teh dveh strank je tako oslabljen, v republi kanski stranki celo strt. da stran ki nimata prav nobene vesele pro spekt i ve za bodočnost. Narodna konvencija republi kanske stranke, vršeče se v Chiea gi minuli teden je postavila za predsedniškega kandidata seda njega predsednika William Ho ward Taft-a. Za podpredsednika pa sedanjega podpredsednika Ja mes S. Kherman-a. Ekspredsednik Theodore Roosevelt je pa i/, svoje brezmejne vladeželnosti zato. ker ni bil nominiran. ustanovil novo I politično stranko, koje predsedni 1 ški kandidat je on sam. Nova I stranka si nadeva značaj napred f njaštva. Nikakor pa ni misliti, da je Roo sevelt osamljen pri tem početju. Njegovo moč najjasnejše osvit ljuje dejstvo, da je od 1078 dele gatov na konvenciji volilo samo 561 za Taft. torej je smatrati osta lih .">10 delegatov za Rooseveltov ce. ako že ne vs«>. pa vsaj ogromno večino, kar daje kričaču in vlade ieljnežu Rooseveltu dovolj pogu I ma in zaslombe za početje, kakor Snega uganja. Stranka., ki j«* zadnjega polsto letja odločevala usodo Združenih držav je danes razdvojena, moral I no ubita in brez vsake opraviče ! ne nade za bodočnost. Vsled tega ne bo ameriškemu ljudstvu preo stajalo drugega kakor prebrati si stranko. Kje in kako si bo zbiralo, bo pokazala prihodnjost, vendar pa se da ž«- sedaj nekoliko skle pati na podlagi faktorjev, po ko terili bo ljudstvo sodilo. Da Taftova stranka, ki je vzor reakcionarne stranke, ne more pri čakovati podpore, je jasno kot beli dan. kajti ogromna večina prebivalstva .zlasti delavstvo, je uvidelo, da pomeni ohranitev se I tlanje vlado onranitev seaanjegu I mezdnega suženjstva, ohranitev I sedanjega izkorišoevan ja, obrani I tev sedanjih krivic brez upa na J izboljšanje. I Platforma, katero je Taftova stranka sprejela ne omenja niti najskromnejših reformnih zahtev sedanjosti, to jr iniciativa in re ferendum (splošno glasovanje^. odpokHen sodnikov pa naravnost, nasprotuje. Platforma je tako sra motno nazadnjaška, da se je sena i tor La Follette izrazil, da bi on F* ne prevzel kandidature na podlagi L., take platforme, če hi mu jo tudi j^* ponudili. Da v taki stranki delav '£q. stvo ne ho iskalo rešitve iz seda 1/ njega bednega položaja, je narav l no. Kdo in kaj je Roosevelt, pa ve ||| danes /o vsak šol a reek, ki pozna \ i in n. Nerazsodnost in slepa zate ■ I lehanost večine ameriškega prehi II valstva je še vedno tolika, da bi i vsak kandidat, do katerega bi mogli volilei imeti le pičico zaupa nja. na podlagi nove in napredne kapitalistične stranke, z lahkoto zopet potegnil za nos nerazsodne volilee. katerih ni baš malo. TTipo krit. humbupar in kričač Roose velt pa kljub dozdevni popularno sti ne bo v stanu še tretjič nafar bati ameriškega ljudstva. Preostaje nam še demokratska »tranka; ta še ni določila svojega kandidata. Kakor pa je iz seda njih okoliščin razvidno, čaka de mokratsko stranko, koje konven cija s e ravno ta teden vrši v Bal timore, usoda, enaka isti republi kanske stranke in tej usodi bo težko utekla, kajti Roosevelt in I njegov štab dela z vsemi silami na I to. da pridobi za svojo stranko tu di napredne demokrate. Zato pa je pripravljen podeliti podpred sedniško mesto demokratom. Za to mesto se omenja demokrata Woodrow Wilson-a, guvernerja New Jersey-a. Iz tega je razvidno, da je poli tična masi na naših kapitalistov zabredla v kaos, v mešanico, iz katere se ne ho izkopala hrez o gromnih moralnih žrtev, ako se sploh ho. Naš nasprotnik je danes tam, kjer smo si ga soeialisti že zdavnaj želeli. Korupcija, humbug hipokritstv«, krivica in izkorišče vanje se tla le «*n čas krotiti in regulirati, a prej ali slej pa mora priti dan maščevanja in ta je da nes tu. Kapitalistični sistem, pod katerega okriljem se tabricira ves navedeni gnoj. j«- danes prisiljen spoznavati, da gineva njegova moč v politiki. S padcem kapita listične politike ji- pa tudi kapita lizmu samemu oklcukahi zadanja ura. kajti kapitalizem je skoraj preživel svojo <h>hn. zato se mora umakniti socializmu. SOCIALIZIRANJE DANAŠNJE ČLOVEŠKE DRUŽBE. l>a socializem prihaja v dana šnjo človeško družbo vedno \ šir* š-m ohsejju. tega in- mor«- nihče 'unikati. Na ravna posledica kap: ta iztna je socializmu. Vsak d«i imamo na razpolapro številnejše •.'ouaze za trditev, da propagirajo •ocializiranje raznih naprav Ijinl* j«*, ki v svojih dušah morda sov •ažijo socialistično stranko in s > i.ii ste. seveda socializem Ijndij te vrste ni splošen, kakoršneira propagira » cialistična stranka, ampak se nanaša samo na special ne naprave v človeški družbi, i različni ljudje m- zavzemajo socializiranje različnih tytprav. Tako je velik del socializma za stopan tudi izven socialistične stranke. KI juh vsemu temu pa se še vedno dohijo ljudje, ki trdijo, da je socializem nauk nekaterih sanjačev. ki so s svojimi obljuba mi in kričanjem potegnili /a se boj nerazsodne delavske mase. Polejr tefja se dobijo tudi taki. ki trdijo, da socializem ni izvedljiv, ker ne sprevidijo. da socializem prihaja — dane*. Naravni ra/voj se da sicer za vleči in ovirati, a zabrauiti jra ni mogoče. Naravni razvoj pa se da tudi pospeševati. Povspešiti prihod socializma v človeško družbo, to je naloga so eialističjie stranke. Farmarji ustanove svoje klav nice. Kakor č«.s«>pis "Tli«* Wisconsin Kquity" poro«"*«, nameravajo far iii «-r j i v «lrža\i Wisconsin uMano viti lastno klavnico ter so tako o tresti izkoriščevanja. katerega tr pe sedaj ra«li mestm-ga t nista. Na a način Imelo prišli forma rji «lo popoln«* vrednosti svojega pro dukta. To« I a to šc ni vs«-; tako podj«-tje ho imelo tudi drugo «lo hro stran, namreč, «ln trn z v i-l i k«» silo uplivalo na cene mesa. ker bo trlavni faktor pri se«]anjcm dra ženju, to j«* trust, docela odstran jen. Voditelji ndustrijskih delavcc\ so že dlje časa delali na t«>. da l'i se farmarski in industrijski «lelav ci zlil i/al i ter sodelovali v pobija nju skupnega sovražnika — zdru žen kapital — trust, ki izkorišča farrnerje s tem.da jim plačuje sra motno nizke cene z« klavno živi no. industrijske delavne pa izko rišča s tem. da jim prodaje meso /a sedemkrat pretirano visoko ce* no; svoje lastne delavce pa izko rišča povrlni še na ta naoin. d« jim plačuje škanelalozno riizk«i plače. Mala Danska kraljevih ima 34 takih farmnrskih klavnic in je vsako izkoriščevanje od strani mesnih spi-lcnl antov nemogo«"e. Tudi nekatere druge evropska dr žave imajo enaka podjetja na za družni podlagi. Kadar bodo delavci tako mo<lri. kakor so kapitalisti, bodo tudi delavci iineli vsega dovolj. Hipokritstvo zastopni kov starih strank. Washington, I), t'. — Republic kanski in demokratski kongresni' ki vedo, da so nove volitve pred durmi. Vedo pa tudi, «ia nimajo ničesar, s čimer bi stopili pred svoje voliloe — delavce rekoč, to in t«» s#*tu storil za vas in na pod lagi tega želim, da me zopet izvo lite. Teh gospodov je sram. ker iz svojega poslanstva niso naredi-j li ničesar /.a volilce, od kateriii so dobivali ne bas majhno plačo. Poslaništvo je l#i!o tem ljudem sport za preganjanje dolgega ča sa ; za resno delo, katero j" /.ve zano s to častjo, s«- ni nihče bri gal. To svojo lenobo, brezbrižnost ter plačano delo za razne korpo raeije sedaj britko občutijo. I>a pa vsaj nekaj store s čimer IkhIo mogli stopiti pred svojo vo lilee ter opravičijo sebe in svojo stranko, hočejo sedaj s par fra zami n« met at i volilcem — delav eetn peska v oei. Posebno demo kratska stranka .)«• pokazala svo je hipokritstvo v pravi luči. ker hoče valjati za delavstvu naklon jeno stranko. Ko je kongresni k -lot- Cannon, republikanec iz llliiiois-a. ki je ■nan kot ponižen sluga velekapi talizma, stavil predlog, da naj zvezina mornarica ne rabi premo ga. ki ni bil i/.kopan z ose murni m delom, jo vstal demokratski kon gresnik lloflin iz Alabame ter se v iMfteneiraui hinavščini izrazil, da ni moža v zbomiei. ki bi bil prej pri volji glasovati v korist trpečega delavstva kakor on. Sicer Cannon ni stavil svojega predloga zato. da bi morda kori stil premoigarjem svojega <1 ist ri k - ta, kajti, ko bi on res imel voljo pomagati delavcem, bi to že prej kedaj storil, saj jo bil predsednik l>oslaniške zbornice in voditelj republikanske voetne. Njegov predlog je imel namofi pomagati premogovnim podjetnikom nje govega distrikta, kjer j«- slučajno upeljano osemurno delo. Gotovo .je tudi delavcem s tem kolikor to liko pomaga no. toda Cannon na to ni mislil in to jo glavno. Kljub t ••mu pa mu republikansko čas< pisjo poj«« slavo in hvalo kot pri jatelju delavstva. S.- podlejša pa je izjava demo krata Heflina o njegovi veliki go reči ljubezni do delavstva. I*o giojmo samo nekatere zakone v južnih državah, iz katerih priha ja lloflin in njegovi demokratski tovariši. \ Alalmmi .je n. pr. za kon. po katerem se kaznuje na glol»o in tri mesece za|H> ra vsakogar, ki nagovarja delav ea. da pusti <lelo. 1 to j kot je stro go prepovedan. Knake krivične. barbarske , zastarele in iziva jočo zakone zoper delavstvo imajo tiwli Pexas. (»eorgia in drugo juž no države, a kljub temu se demo kratski zastopniki, ki niti z ina zincein ne ganejo, da bi odpravili delavstvu godeče se krivice v svo jih državah, neprestano livalisa jo in izdajajo za prijatelje delav stva, dočim v resnici niso druge ga kot slepo orodje lastnikov ob sežnih zemljišč. Ameriška prosperiteta. V Vaneoiiver-n, British Colum" liia. se je poneareeila neka žen ska. Po daljšem raziskavanjn so zdravniki prišli do zaključka. <la tii utegnili ženski rešiti življenje o prenosom krvi o<l kakega druge ga človeškega bitja. Zato .««> v ča sopisu stavili ponudim za $25 za tistega, ki lii botri prodati svojo kri. ' )'• napovedanem času je nrišlo v bolnišnico 15 mož. ki so bili vsi pri volji prodati zahtevano koli eireo krvi.; toda ne iz morebitne l»a usmiljenja do ženske, ampak iz revščine. Pač jasen odsev razmer, ki vla dajo v dobi Rockefeler-jfv. Mor sranov in Cariugie-ev. La F&llettova platforma in socia listične ideje. Socialistična stranka mora biti vsekakor najbolj napredna stran ka, kajti vsak politik izven socia listične stranko, ki hoče biti na I leden, /njema svojo aapreducst iz programa socialistične stranke. Vsa naprednost rogovileža Ho oscvelta ni drugega kakor samo par točk iz programa soe. stran ke. Vrhunec njegove improdnosti I je odpoklicno pravo, splošno gla ' sovanje in iniciativa: tudi za splošno žensko volilno pravico se zavzema ter še par podobnih za htev. Vc*e te zahteve j«- obseg.iI program soe. stranke že pred de setletij. Kar pa je glavno, je to. da ji* Koosevelt t«- %ahtevo soe strank« št- ne dolgo 1 «*t nazaj <>b ojal : ti pobijal. In T ii« 11 senator ha Kallette. ki že dolgo goji skromne želje po predsedniškem stolen Zdr držav in ki velja z,a uzor med napredui nii ameriškimi politiki, je prišt! na dan s svojim programom, ki v marsičem kopira program sociali stične stranke. Tako obsega nje gova platforma inieiativo. odpo klic. splošno glasovanje, spre membo konstitiieijf in direktno volitev senatorjev po ljudstvi Priporočil tudi žonsko volilno pravico in nominacijo predsedni ških kandidatov po ljudstvu Kakor vsem kapitalist ičniii« politikom manjka tudi l.a Fallet te-u točke, ki bi določevala način rešitve ameriškega ljudstva i/, dolgih in močnih krempljev samo našnih trustov. Do te višine s*- pa noben politik izven «ooialističi.«' stranke ne more povspeti. kar do kazuje našo trditev, da so repu blikanski in demokratski politiki v obiasti trustov. eden enih. dru gi drugih. 1'pajmo. da se IhmIo morali na predni politiki radi ali neradi sprijazniti t tuli / drugimi zahte vami soe. stranke v teku časa. tako tudi s točko. ki določuj.* skupno lastnino ixaravnih hogat stev in industrijskih sredstev, ki jim M-dnj največ preglavce dela. 37 milionov izvodov literature. Letošnja predsedniška volilna I kampanja soc. stranke. bo v prvi vrsti kampanja literatur«', ako se izvedejo načrti voditelja kam • an je J. Mail Ion Barnes-a. Ta je j predložil <><ls<*kit za vodstvo volil nega hoja načrt, po katerem na merava objaviti oklie /a 800 pro stovoljcev. ki bi bili pripravljeni za skromno plačo razpečavati so cialistično literaturo med ameri kansko ljudstvo. Za vsak kon gresni distrikt sta določena dva ino/a. To delo ima trajati deset tednov do treh mesecev. Na ta način upa Karnes razpečati med ameriški narod 27 milionov i/vo dov socialistične literature. Kakor razni voditelji poročajo, prihajajo i/ vseh delov držav zahtevi' po Informacijah o socia lizmu in socialistični stranki. Vsem zahtevam pa bo stranka tem potom odpomogla. Drug važen nasvet upravitelja volilnega boja Barm-s-a zahteva, da naj vrhovno vodstvo stranke določi en dan. v katerem se bodvi vršile seje vseh podružnic socialistične stranka v '/. drža vah. Da.n še ni določen. Letno poročilo uprave White Star dnižhe. ki je lastovala po nesrečeni parnik "Titanic", izka zuje za lansko leto 1011. '50v/r <ii vidende. Ta že itak velikanski profit ni zadostoval sainog-dtniin lastnikom te družbe: se več ho čejo. še več! Ta njih iicnaRinioat je provzročila ono grozno kata strofo. a ta človeški družbi nevar na samngoltnost je ostala neka znovana in se nadaljnje naprej in se bo toliko časa, da se bo l jud stvo spametovalo ter prevzelo te in druge javne nazprave v svojo oskrbo. Ako je številka poleg tvojega naslova manjša kot 250. je tvoja naročnina potekla. Ponovi jo! Napredek socializma v Argentini ji. Buenoe Aires. — IVi zadnjih Argent in »ki h volitvah je sociali stična stranka izvolila <lva po slanca. kar je vsckako lep uspeh, ako (»omislimo i»a težkoče, s ka teriini se ima l>oriti socialistična stranka. Moč in napnedek socia lizma št- |m ne da toliko ceniti j>o številu zastopnikov kakor po šte vilu oddanih glasov. Socialistična stranka .j»* |»i-\_ie nastopila v Argcntiuiji 1. 1896. in je dobila samo 1 -i4 razredno za vednih glasov. L. l!t(>4 je stranka dohila 1257 glasov; a 1. 1908 ITS. I'ri letošnjih volitvah se je pa stavilo glasov narastlo na 18, 844 Navedejie številk«- kažejo. da socialistična misel v tej južno - ameriški republiki stalno in ]><> voljno napr«xlujc. Ako bo stranka vzdržala še naprej dosadanji red, pač ni vr«' dolvro. ko Imi stopila na krmilo republiko. Lepa ponudba. Znani socialistični tednik "Ap peal to Reason" \ (lirarti, Kans.. j«' ponudil jezuitu Vaughau-u vso prvo stran svojega lista za pobi janje soci&liziua, seveda z dostav* kom. da bod<> uredniki omenjene ga lista na notranjih straneh od govarjali na jezuitove trditve, •lezuita Vwughan-a je namreč sam papež |Mesial iz Angleškega v Ameriko pobijat soe. ideje. Pa peža in njegovo cerkev je začelo resno skrbeti hitro razširjenje socializma v Združenih državah; /wto je poslal najboljšega prid garja v boj zoper socializem, Je zuit Vaughan je priredil več pre davanj v New Yorku in po neka terih drugih mestih. I>a |>a jezuit Vaughan po\ e in dokaže svoje razloge zoper soeia lizetn pnvl v><> ameriško .javnost jo. jru je "Appeal to Reason" po zval, da to stori v listu, ki ima nad |>ol miliona naročnikov. Za človeka, ki jv uverjen. da govori resnico in ki želi, da bi njegov nauk 111-« 1 i dr"gi zvedeli, je ta po" nudim neskončne vrednosti. I'o ponudba gre še <lalje. Ne samo jezuitu Vauirhan-u je "Appeal to Reason" na nizpolago. tudi kar dinal (Jibbons ima pravico določi ti kakega cerkvem-ga dostojanst venika. da !><> pohi.j.iI socializem. Dasi je ta |H>nudba že več ted iiov odprta, se do danes še ni ogla sil uiti jezuit Vaugh.iii. ni'i kar dinal (iihhous. Številka '-2. juni ja, določena v to >vrho prinaša odgovore na govore jezuita Vaug han-a in drugih cerkvenih dosto janstvenikov proti socializmu. Molčanje spravlja jezuita Vaug lian-a in kardinala fiibons-a v čudno luč! — Torej imajo le so cialisti prav! Kako sodi Debs o sedanjem poli tičnem položaju. "V krsto republikanske Rtran ke jo zabit zadnji /••bolj in socia listična stranka bo stopila r.a kr milo 7. novembra." S temi besedami je sodr. Debs ozna<"il sedanji položaj republi kanske stranke. Po njegovem mnenju je danes situacija docela enaka oni tleta I860., ko se je deli la demokratska stranka in iz ene" pa njenepa dela nastala republi kanska stranka, ki je zavladala nad narodom. Socialisti bodo po metli % države to pot. kar bo na ravna posledica spora. "Republikanska stranka priča kuje. poloma vsak čas. Ako bodo demokratje nominirali nazadnja ka. se bo tudi demokratska stranka delila. Narod bo dal slo vo starim strankam ter se oprijel socialistične stramke. Roosevelt in Taft bojujeta iz vrsten volilni l»oj /a me. CJovori ta pa oha. tvsnico. ko razkrivata drup drnipepa lopovščine." Tako sodi o sedanji mešanici v kapitali stičnih strankah j»redsedniški kandidat soc. stranke. ZAKAJ STAVKAMO? Vsaka .stavka, je posledica da našnjega načina proizvajanja. I Mavec je suženj v najemu. On mora za svoje blago, za svojo de lovno silo zahtevati boljšo eeno. Delavci ne gredo v stavko iz lju bezni do glad<ovanj&. Neobhodna potrduia je tišja sila. ki jih tira, <!h se s slocuiimi močmi zo|>erKta vijo iKržrešnosti gospodiijoče^a kupit h 1 1st ičnega razreda. Kadar bi delavci posedovali vs« sredstva za proizvajanje — stroje, zemljišča, rudnike itd. — in kadar bi tudi dobili vse, kar produeirajo, takrat 'bi vprašanje o delovnem časo, o mezdi, o kru hu ne ekzistiralo. Potom stavke hočejo delavci rim največ si pridobiti od onega, kar proizvajajo. A to pomeni, da nekdo jemlje en del njihovega lastnega dela. I'll zakaj — ako je tako — vse vkupni delavski ra<zired ne pristo pi k socialističnemu gibanju? Za to. ker so zasužnjeni z dolgim de lovnim časom in nimajo časa. <la bi sf izobraževali in proučavali s« K-ializeni. Socializem je pojav delavskega razreda in dela sploh. Socializ.ean je nauk o taki društveni uredbi, v koji bi vsi ljudje delali. Vsak poedinec — >ki je zdrav in spodo ben — bo delal za dobrobit vseh, a ne samo za kocist nekoliko bo gatašev. Ko bodo to delavci razumeli, ne bo več potrelmo stavkati. Vsakdo bo dobival i>opo]no vred dnest svojeea dela. Ali dokler ne dosežemo tega ci lja. moramo stavkati ter si na ta način izboljšati svoj življenski položaj, osobito pa se moramo bo riti iza skrajšanje delovnega časa. Ciinkrajši ho delovni č>?us, tem več bo ostalo *>rostega časa za uk in prosveto. IVosvetljeni in svest ni glasov? Itomo za svoje ljudi, katerih naloga bo. da v zbornicah ustvarjajo l»oijše zakone za de lovno ljudstvo, zakone o enakih dolžnostih in pravicah. Samo ta pot pelje k pravem« cilju. Citajte socialistično časo pisja. socialistične knjige, zavedi te si1, ohrabnte se in pristopite k našemu vzvišenemu in svetemu '»ojn! Ženska kandidatinja za guver nerja. Socialistična stranka v Ca liforniji jo nominirala sodruginjo gospodično Ano A. Malley za gu verncrsko mesto. Sodni pin ja go spa Minnie Parks je nominirana za državn. blagajnika. Socialistič na stranka ima zaradi spora v re publikanski stranki priliko za zmago. Premogovni podjetniki v ozem lju trdega premoga so dovolili zvišanje plač svojim rudarjem, a oh istem času j>a so tudi zvišali ceno premogu za 25 ueoitov pri toni. Zvišanje plač rudarjem zna ša na let« f! milionov dolarjev, zvišanje cen premoga |m pom ti i 12 milionov dolarjev. — Premo govni podjetniki so torej pomno žili svoj profit za celih (> mil'onov dolarjev, /'vela prosperiteta !? • • Dohodki John D. Itockefcllcr ja znašajo +140 vsako minuto. Olnati John jih ne zasluži sam, to se razume. Toda dokler bodo delavci pri volji plačevati tolik davek, se ga John gotovo ne bo hranil; ti hi se ga gotovo tndi ne. Na delavcih samih je torej odvis no, kedaj l>o tlaka za Johna od pravljena. • • Revščina .j^ tiranstvo, tiranst vo pa je produkt kapitalizma. Za torej odstranimo kapitalizem in revščina ho sama iz-ginila. LISTU V PODPORO. Od komunistične slavnosti, ka tero bo priredili jugoslovanski noc. klnbi v Chieagi meseca marca v korist ju gosi. soc. časopisju v Chi eagi. je dobil vsak izmed treh za stopanih časopisov $33.54.