Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 25, 1912, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 25, 1912, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-06-25/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-06-25/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-06-25/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-06-25/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], June 25, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 25 June 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-06-25/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

PROLETAREC
UST ZA INTEREJK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj
«af«slovaaska delavska tiskovna dražba
v Chicago. III.
Karocnina: Za Amtrico $1 SO xa celo leto. TSc ta
9*1 lata. Za Evropo $2 ca ceio leto, 11 za pol leta.
tfM p« dA0»vorv. Pri šprmmbi bitalUfa
mmtUg noitga nojnanili tuji STAR! naslov.
PROLETARIAN
Owned and publiabed Evert Tuxsdat by
iMtfc Sialic Workmen's Publishing Company
Chicago. Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
MMCimiOK dates: United Statu and Canada.
bJ4 a year. 7Sc lor hall year. Foreign countriee
a year, $1 lor half year.
MPVMtmiNC bates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••»ROLETAREC"
114fi Tilup Island live. Chicago, 111.
IZID BELGIJSKIH VOLITEV
IN NJEGOVE POSLEDICE.
V Belgiji so se vršilo 2. junija
državno/.borske volitve, ko ji h i/.
ki dajo klerikalni stranki tudi v
bodoči zbornici večino deset gla
sov; večina sicer ni velika, a ve
čina je Je. Najbolj značilno pri
toll volitvah j<" bilo to. da so kle
rikalci povečali svojo večino. Do
sediaj so klerikalci pri vsakih vo
litvah nazadovali; vsled tegn je
bil vsakdo i/nenaden mul kleri
kalno zmago, ki gre na račun li
beralcev. Socialisti ><> število ^\<»
jih zastopnikov povečali od •'{.">
na 39.
Tako srditega '*>ja kakor je
bil za 'adnje volitve ne {>oziia
zgodovina Belgije. Dasi *je bilo
valovjo v vseli strankah do
skrajnosti razburkano, a sredst
va, katerih se je posltlževala kle
rikalna stranka, da obdrži moč \
državi, presegajo vsako mejo po
štenosti in dostojnosti. Ni jiin
zadostovala prižuiea, spoved niča
in vladni pri tise k na uredništvo,
tudi š<>lo so udinili v svoje stran
karske linamene. Belgijsko šolst
vo. ki je skoro docela pod kontr >"
lo menihov in nun, je postalo
prava volilna agencija za kleri
kalno volilno propagando. Učite*
lji s»n pravili uoencem najrazlič
nejše laži in zločinstva o sociali
stih in njihovih kandidatih, gro
zili so jim. da bodo socialisti šole
zaprli, ako bodo prišli do vlade.
Nekaj dni pred volitvami so bili
šolarji prisiljeni opravljati raz
ne molitve za zmago klerikalnih
kandidatov. Po vsej Belgiji so
krožili letaki, na katerih se je
grozilo ljudstvu, da bodo sociali
sti odpravili zakrament zakona
ter upeljali ''prosto ljubezen ".La
ži in obrekivanja so bila tako o
studna, da jih socialisti kljub naj
večji potrpežljivosti niso mogli
več prenašat i. Vložili so tožbo zo
per klerikalne lažnjivee in obre
kovalce, kateri so bili kljub moč
nemu upi i vu klerikalne stranke
na sodišča, obsojeni na $20.00
denarne globe.
I'a najsi je zmaga klerikalcev
na videz tudi povoljina. bodoča
klerikalna večina v zbornici ne
l>o imela lailkega stališča, kajti
ves napredni element, ne glede
na stranke, s«* je |m> volitvah
združil v zahtevi po splošni in e
naki volilni pravici, katero je do
sedatnja klerikalna večina brez
pogojno odrekala. * dobro vedoč,
da pomnni splošna in enaka vo
lilna pravica smrt, velikanskega
klerikalnega zmaja v Belgiji.
Kar pa je glavno pri tej akei
ji za volilno svol>odo je to. <la
ljudstvo spoznava, da brez sol i
ne in enake volilno pravice ni re
šitve zanj. zato bo momajno
vstrajal pri svoji zahtevi. Hazlju
tcno delavstvo, jo takoj po volit
vah priredilo obsežno demonstra
cije po vseh večjih mestih, kjer je
prišlo do spopadov z policijo,
žendarmerijo in vojaštvom. Več
delavcev je bilo ubitih in veliko
ranjenih. Nekateri teh izgredov
so imeli vse znake revolucije.
Socialistična stranka v Belgiji
bo sklicala v začetku julija pose*
bon kongres, na katerem se bo
razpravljalo o volilni reformi. Ko
se državni zbor snide 11. julija
bodi* socialisti takoj vložili pr<«d
loir za splošno in enako volilno
pravico. Za slučaj, da Iti hoteli
klerikalci zadevo za vleči, kakor
je to njih navada, ali pa ako bi
hotieli samo nekaj dovoliti, bo
vse napredno organizirano de
lavstvo stopilo v stavko ter na ta
način prisililo kratitelje ljudskih
pravic, tla tla ljudstvu, kar je
njegovega!
11 teira je razvidno, da je kriza
v klerikalni stranki v Belgiji ne
izogibna.
r<r
!>»» pa dobe »asi eitatelji neko
liko pojma o moči, ki jo ima kle
rikalcem v Belgiji, ter si vedo
tolmaeiti in razlagati i/id zji<ln>iii
volitev; navajamo nekoliko [*>
trebne statistike: Kraljevatvo Hel
gija obsega ll.:i7:i kvadratnih
milj, to je nekako 1000 milj manj
kakor naša država Maryland.
Prebivalcev je imelo 1. 1909. 7,
451,900. Število samostanov pa
znaša letos 41:55; torej pride na
vsjikili 1800 prebivalcev en sa
mostan. I,. 1884. je hilo v Belgiji
samo 2124 .samostanov.
Število samostanov j»e ji* tedaj
od leta 1884. — odkar so zaceli
vladati klerikalci — skoraj iz
dvojilo! Š<» ugodnejšo '"prospori
teto" pa kaže naraščanje samo
stanskega preliivalstva. To s«* je
namreč • «i leta 18S4. skoraj •—
pot rojilo! 1SSI j(> hilo \ IWIgiji
32.4151 nun in duhovnikov ; danes
pa jih je 85.744! V dnini obliki
se kaže samostanska prosperiteta
na sledeči način: L. 1SS0 je pri
šlo 221 posvetnih oseh na eno du
hovno osebo. leta 18!I0. 200 pre
bivalcev. I. 11 KM). 17»» prebival
cev. 1. 1!U0. pa samo še 88 prebi
valcev na enega duhovnika! Vi
tli se. da "(lušebri/.ništva" ubo
gi IMgiji "e primanjkuje.
I'oglejmo drugo statistiko o
klerikalni prosperitet i: Klerikal
vi v Belgiji kakor povsod dru
god. (lasi so v ladna stranka, na
vso moč sovražijo ofiiielni pouk
in Milijo proti njemu naravnost
strnjen boj. Od početka klerikal
nega gos|>odstva .je 740 komuna!'
nih šol izginilo takorekoe s jmzo
rišča! Izginilo, to se pravi iz
med teh 74!) šol se je okroglo 2t!0
izpreiuenilo v klerikalne, sam
stanske šole. ostale pa m> s- krat
komalo /aprle. Klerikalci pojas
ujlljejo ta proces seveda s tem. <la
ima ljudstvo baje več zaupanja
do "verskega" pouka. Kdor po
zna seveda luijskajočo taktiko
klerikalcev, ta ve. kaj to "za
upanje" ljudstva pomeni.
V redovnih šolah, ki jih sub
vencionira vlada, poučuje arma
da 14.000 nun in duhovnikov, ne
všlev.ši onih liiMhi duhovniških uč
nih moči. ki poučujejo na kleri
kalnih učiteljiščih. \ obrtnih in
gospodarskih šolah. Lahko >i
predstavljamo liujskajoče delo. ki
ga je opravljalo 17.«H M» večjih ali
manjših fanatikov.
Naposled še tale primerjalna
statistika: V letu 18!(.">. je bilo
število diplomiranih duhovniških
in posvetnih učiteljev v liclgiji
približno enako. Danes pa je 4000
diplomiranih duhovniških učite
ljev in učiteljic in 2."><Mt posvetnih
diplomiranih učnih moči. "Na
predek" je torej tudi v tem po
gledu jasen. In za te kongregacij"
ske zavode hi se imelo po šolskem
zakonu žrtvovati še 20 milijonov!
Ker je še pred kratkim avtor te
ga projekta v parlamentu izjavil.
<la svoj zakon "vzdržuje", potom
pač ni bas težko uganiti kakšen
efekt bo rodila klerikalna zmaga
na polju šolstva.
Delavska banka na švedskem
Švedska .socialna demokracija .i«1
že večkrat premotrivala na svojih
strankinih /horovanjih ustanovi
tev delavske lianke za različna de
lavska podjetja, kakor kon/ninna
društva, tiskarne, stavbinskc za
drusre. bolniške blagajne itd. Več
odborov se je p<i*alo s priprava
mi. Brezobzirni boj karti lov in
bank proti delavskim podjetjem
je bil vzrok, da se je pričelo de
lavstvo resno baviti / ustanovitvi
jo delavske banke. Načrt je izde
lan in prosili so tudi že za konee
sijo. Izmed I!' ustanoviteljev, ki
so podpisani na prošnji za konce
sijo. je 17 sodrilifov. le dva teh
nična voditelja banke nista social
na demokrata, l/med sod ru go v
ustanoviteljev je sedem socialno
demokratičnih poslancev, potem
načelnik strokovnih deželnih or
ganizacij in načelnik deželne /ve
ze konsiimnih društev. Banka se
bo imenovala "I va banken" (no
va banka) in bo imela osnovnega
kapitala 2 miljona kron v akcijah
|»«> 100 K Osnovni kapital bodo
sčasoma zvišali na 10 miljouov K.
Banka bo skrbovala tudi fond
strokovnih organizacij.
Osmi strankin zbor jugoslovanske so
cialne demokracije v Ljubljani.
Miiikoštno nedeljo, pondcljek in
torek dopoldne je l»il v Ljubljani
osmi strankin zlior jugoslovanske
socialno demokratične stranke,
kakor j«* Proletaree že poročal.
Zboroval j« v Narodnem domu.
Obilna udeležba in /i vali ne raz
prave »o pokazale, da gre social
na demokracija «lomn neumor
no naprej. Nikdar pa se še ni
koiist<a>tiral na nobenem stranki
nem zboru tako lep napredek v
primeri s prejšnjim kakor na le
tošnjem zboru.
Zbora se je udclžilo 96 delega
tov; nemško socialno demokraci
jo sta zastopala sodr. državni |m>
slanec dr. Kllenbogeii in dr. Trail
er z Dunaja, češko slovansko sew.
demokratično smuko državni po
slane«.* dt\ S merah br vaško hoc.
demokratično stranko De metro -
vie. avstrijsko italijansko Lov
reneieb, bosansko - hercegovsko
Markie. Brzojavne pozdrave so
poslali: so«, dem. stranka v Nem-1
čiji. Italiji. eeSka centralistična
s e. dem. Ktrairka in poljska soc.
dem. stranka. Zbor sta pozdravili
tudi deželni organizmi j i na Šta
jerskem in Koroškem.
Zbor jo otMiril v nedeljo sodi-.
E. Kristan ob 10 uri zjutraj in
j jHivdar.jal. da se zbirttmo \ /.Q8
jmenju boja in naša bodočnost l><>
sailtO po dolgem boju, na katere
si' moramo pripraviti čvrstim
delom. Pozdravil je vuanjc Zli«
stopnike bratovskih strank \
nemškem. češkem. hrvaškem in
; itali,iiiti>k«'ni jeziku.
\* |>red8edsl\<> so 1 • i 1 i \n!j-ni
sodfugi dr. Tomšič /a Kranjski«.
..Milost za Trst. Voschaiig za Ko
i roško, Tokim za sjersko, II ira
Imina ZA Isto in Koma\ I i /a lin
riško.
Po pozdravnih govorili si dru
gov dr. Kllcnhogna. <lr. Smerni a.
IiOvrt>nei<-iia in Markiča j«« podal
sodrug Mlinar tajniško poročilo,
»odrug dr. Tomšič blagajniško.
<M obeli poročilih so j«- razvila
/.i vali na debata. Iz poročil in do*
bate j»' bilo razvidno. da gre ju
goslovanska soeiaj.ua demokraci
ja krepko .naprej.
Sodrnpr E. Kristan je poročal o
političnem položaju. Obširno in
temejito izročilo je izzvenelo v
apel ni sodrnge. naj / neumorni in
delotn okrepe svoje vrste in s tem
prisilijo buržvazijo. da z-lru/i vse
svoje moči proti delavstvu. Zakaj
samo po tej poti bo možno hurž
vazij odvzeti orožje nacionalistič
ne demagogije, s katerim s!«'pi
mase in samo po tej poti se ho
začelo mil oči In i boj proletariata
proti buržvaziji.
Po nadvse zanimivi debati, v
katero so posegli tudi zunanji
gostje. j'* zbor soglasno sprejel
raslednjo resolucijo:
Politika meščanskih strank v
Avstriji in v avstroogrski držav
ni skupini sploh ter politika na
nje se opirajočih vlad vodi oh
brezni iselticin preziranju vseh go"
spodarskili. poliličnih in kultur
nih razvojnih faktorjev vse na
rode te državne skupine vse trlo
hočje v kaos in zlasti ovira raz
voj delavskega razreda. Različni
poizkusi koncentracije meščan
skih strank niso rezultati jasnega
spoznavanja skupnih huržVftznih
interesov, femveč le plod od slu
čaji! do slučaja močneje vzplam
tevajoče sovraštva do razredno
zav<»dnegn iflela-vst va.
V Avstriji se izraza mizerija
te politike v popolni stagnaeiji.
\ večnih provizorijih. v trajni ne
gotovosti položaja, v pomanjkan
ju \sak«- zanesljive večiiir in ja
sii«- vladne smeri, v parlamentu
I • v trajno obstojajočih in nik
dar ne rešenih narodnih sporih,
zlasti pa v nezaslišani gospodar
ski bedi.
Ta politika prizadeva Bajvečjo
škodo delavstvu, ki težje od VSCli
dniigih razredo\ prenaša gospo
darsko pomanjkanj«' in kulturno
lakoto. V si cd tega .i«- zavedno de
lavstvo edini faktor v tej državi,
ki jasno čuti in spoznava mizeri
jo te politike, iz česar sledi, da je
organizirani proletariat tisti rle
nii-nt. ki ima na imočin- jši inters
na tem, da se postavijo politične
razmere iri da se uredi državni
ustroj na taki podlagi, na kateri
I odpadejo razlogi sedanjih razv j
ovirajoči1!) bojev in se odpre po
lije odločilnemu boju debustva
s kapitalizmom.
V dosego tega namena je na
loga stranke, njenih delov in čla
nov, vlagati vse svoje moči za to
spopolnitev in okrepčanje orga
nizacije, da pride proletariat do
onega vpliva v državi, ki mu omo
goči odločiln? poseči v preuredbo
Avstroogrske na podlagi svobo
de, avtonomije narodov in njih
solidarnosti.
Nato je poročal o organizaciji
sod rug Koemur. Poročilu je sle
dila živahna delwita. Zbor je sprt'*
jel več predlogov. ki merijo na
»popolnitev organizacije.
Najvažnejša točka dnevnega
red« je bila: Jugoslovanska so
eialna demokracija in bratske
stranke. Poročal je sodrug Etbin
Kristan. Treba je bilo zavzeti sta
lišči' do novo ustanovljene češke
j site. demokratične delavsko stran
ke. ki si« ji* ustanovila izven če
ško slovanske soe. dem. stranke.
I)o ustanovitve nove stranke je
i pri vedel sjmr med češkimi sodni
ci glede na obliko strnkovue or
ganizacije. Češko slovanska soe.
dem. stranka je namreč zapustila
načelu skupnih mednarodnih stro
kovnih organizacij /a vso Avstri
jo ter je ustanovila češke stro
kovne organizacije. S tem pa ni
bil zadovoljen del češkega delav
stva in si je ustanovil lastno
stranko, češko soe. dem. stranko
Pristaše te stranke imenujemo
tudi centralist!', med tem ko
imenujemo prve separatiste.
Po obširni in deloma burni de
bati je sprejel zbor naslednjo re
solucijo poroči valca sod ruga K.
Kristana:
•hiirosmv. so«*. «1**211. delavska
stranka sinji neoiiia.iaio na 11a
" 1U pol. ;i\ toni iiiij,- in mi tin. so
lidarnosti delavstva, (la si more
varovati svobodo a k<• i.i■ - v svojih
posebnih zadevali. obenem pa čim
i/ ijitiK-.i«-.* varstv.. delavskih in
teresov.
I'olitii'-ni položaj narod«. \ ka
terem stranka deluje. nalaga ju
-vanski socialni demokraciji
v Avstriji ob/.ire in stike ne glede
na vso internacionulo /lasti na
dve stranki:
1. Na bratska stranko v Avst
riji. s katerimi živi državno v eni
hiši, deloma v najbližji soseščini
in v mešan ill naselbinah ;
'J Na narodno sorodne bratske
stranke v drugi državni polovici,
v Rosni in Hercegovini in na Bal
kanu
'/. drugo navedenimi strankami
navezuje jugoslovanska soteialnn
demokracija ^tike v /.mislu skle
pov prve jugoslovanske soe. dem.
konference.
V Avstriji stremi jngoslov. soe.
demokracija |m> taki zvezi vseli
soe. dedi. strank, ki omogoči čim
tesnejšo vzajemnost in skupen
nastop v vseli zadevah, ki se tiče
jo interesov delavstva vseh avst
rijskih narodov. -lugoslov. social
na demokracija obžaluje, da se je
nekdaj vzorna sloga avstrij. soe.
delavstva skalila, upa. da bo
zdravi čut razredno zavednega
delavstva odpravil vzroke, vsi cd
katerih se je razmerje poslabšalo,
ter pričakuje, da stori skupna
eksekutiva avstrijske soe. demo
kracije vse mogoče korake, ki lii
mogli izravnati diferenco in po
dati ilelavstvii v internacionalni
/druženoflrti vtemcljc.no bojno
moč.
Na strokovnem polju smatra
jngoslov. soe. demokracija krep
ko centralizirano, za boj proti ka
pitalistični mednarodni /družitvi
sposobno organizacijo za neiz
ogibno« odklanja vsako cepljenje
strokovnih organizacij, in želi. da
!>i se tudi «'• cško-slovan.«to» soe.
demokratična stranka čimprej
vrnila na edino polje, kjer more
delavstvo /.ti strokovne uspehe
Dasi obžaluje strankin zbor. da
se je češki organizirani proleta
Hat politično razdelil v dvoje
strank, vendar vpošteva argu
mente. ki sii prov/ročili ustano
vitev 1 Češke soe. dem. stranke",
ter jo jemlje na znanje.
tisku sta poročala sodruua
Ji'klic in Bartl. Koiistatiralo se
je \ v. stransko napredovanje soe.
tisk« na Slovenskem. Zlasti se je
povdar.jalo. da je napravila stran
ka orjaški korak / ustanovitvijo I
dnevnika "Zarje''. V poročilih,
debati in predlogih se je naroči
lo sodrugom. naj neumorno dela
jo za "Zarjo" in ji pridobivajo
novih naročnikov.
Pri raznoterostih je omenjal so
drug E. Kristan mednarodni soe.
kongres, ki bo prihodnje leto na
Dunaju, in pozival sodruge, naj
ne zatnud« te prilike ter naj se
kongresa udeleže v kolikor mož
no velikem številu.
S tem je Itil dnevni red izčrpan
in z burnimi klici na mednarodno
socialno demokracijo je zbor za
ključil svoje bogato delo.
Iz naselbin
Neffs, O. — Oglašam se v vr
stah, ker me k temu veže " Prole
tarčeva Armada", katero z naj
večjim zanimanjem zasledujem
ter željno pričakujem dneva, ko
ho število sodrugov v Proletarčc
vi armadi tako narasti«, da se
ureaniei naš načrt ter "Proleta
ree." prične dvakrat na teden- iz
hajali.
Cenjeni aodrugi sirom Združe
nih držav. Zbirajte pri vsaki pri
ložnosti tiskovni fond. da se na
še želje uresničijo, da h« "Prole.
taree" s 1. septembrom povečan.
Pokažimo vsem tistim;, ki še spe
vedno spanje nazadiijaštva, da je
med našim malim slov. narodom
v Ameriki velika armada delav
e>ev. ki so pripravljeni žrtvovati
nekaj za dobro delavsko stvai
ter si> boriti na |>olitičnem polju
za osvobojen je delavstva i/ ka
pitttlistične sužnosti.
Ni daleč od na- čas. ko pride
sr<lrug Ki bin Kristan v našo siv
do predavat ter budit ameriške
rojake k socializmu. To samo na
sebi že znači lep korak napredka
za tako kratko dobo našega delo
vanja in \>akdo. ki ji- količkaj k
temu pripomogel, je danes lahko
ponosen na t ». kajti njegovo delo
bo rodilo brez dvojlie najb pš:
sa<l. Prepričani smo lahko, da bo
socialistično gibanje med am.
Slovenci z idohilo čisto novo ve
selejsc liee |m Kristan vem pri
hotln. Zatorej. v<i prijatelji, de
lavskega napredka naprej, na de
lo za povečanje *' Proletary".
naprej za dostojen sprejem so
Iruga Kristana'
7. delom se pri nas ne moremo
prav posebno pohvaliti., ker sc
premogovni baroni, kakor < stali
kapitalisti kaj malo brigajo za
bedo ulelaveev. a kljub temu je
naša naselbina storila svojo dolž
nost ter je častno zastopana
v " Proletarčevi armadi" in "Ti
skovnem fondu. Sicer pošiljam1
samo v omenjeno svrho. ka
kor na drugem mestu izkazano,
a upoštevati je treba, da nas ji*
tukaj v Neffs samo dvanajst Slo
vcneev. Ako bodo vse naselbine v
takem razmerju zastopane kakor
je naša. bo v kratkem času "Pro
letarec povečan. — S s m-. pnzdra
voin — .los. Dernač.
San Francisco, Cal. Nam • I.
laveein jo menda usojeno. tin ta
vamo po svetu sem in tja braz
doma kakor d«'seti bratje in to
samo a:> borno življenje «»d danes
do jutri. Po daljšem blodenju me
je veter zanesel nazadnje tudi v
San Franeiscio. kjer v brezposel
nosti eakain. kaj mi prinese jutri
nenaklonjena usoda. Knake uno
de z menoj je deležnih na tiso«*-,
in lisoeo delaveev tukaj v zlata
polni in l>ogati obljubljeni <le/.e
li Ves. obljubljena dežela za ka
pitalistiene izkoriščevalce. a za
tlelavee je ('alifomija samo "fa
tamorgana". katero vidiš od da
let* v zraku, polno svitlohe in
tajočega bogat stva. k<> pa bi inud
dospeti do eilja. se vse obljube
razpršijo v ni«", ostane samo puš
i'ava brezposelnosti iti bede. Na
tisoee delave«»v je bilo zapeljanih
na ia način po raznih brezvestnih
špekulantih tu sem a sedaj so tu
brez dela in brez sredstev za živ
ljenje.
("esto se sliši, da je v Z. dr. do
\i !.i «l«da za vsakogar, ki I10«"«1 de"
lati. Tako trditev mora le izusti
ti človek. ki si š«- nikdar ni sam
služil svojega vsakdanjega kru
ha. marveč so drugi prisiljeni de
lati zanj. Ljudje t•» vrste bi naj
raje videli. <la bi delavei iin«'li
po štiri roke. «la bi bil profit še
enkrat viziji. Njihovo žrelo je
brez dna.
Zadiriji inoj dopis iz Hisbee.
Arizona, kamor sem tlospel v trd*
ni na-di. da dobim primemo de
lo Delo sem res dobil, a kompanij
ski priganjaei so o«| mene toliko
zahtevali, da je bilo nemogoče iz
vršiti vse delo. Ko si»ni mu ugo
varjal. «la ni mogoče, mi je osor
no odgovoril. lw> pa kdo drugi.
saj jih je «e dost i v Kvropi. Kaj
kratek proces, kaj! Dobil sem svo
jo odhoduico in ravno tako moj
tovariš John lianovič, kij je prišel
sem iz rhicagc. Za vožnjo je pla
čal $46.61). a delal jv samo eu
dan. Na ta način kapitalisti iz
vleče j o iz brezposelnega delavca
zadnji cent. Podlost kapitalistov
v Hisbee preseda vsak« mejo.
Tamkajšna rudniška družba
namreč lastuje okrog 2<X) milj že
leznice. Da pa ta železnica, ki je
pretirano draga, nosi čim največ
(i' hicka. kotupanija vabi delavce
v svoje rudnike, češ, da iiua obi
lo tlela zanje! l)t'lo se res dobi, a
vsled barbarskih razmer, delavec
ne more vstrajati. Tako si- delav
c: menjavajo trumoma in množi
jo lastnikom železnice njih pro
lit.
I/ Arizone sem se "27. aprila na
potil prot Californiji. Spal sem
vedno na prosti savani. Osežne
planjave u> se razprostirale pred
menoj. Toda vse naravno liogat
stvo je za revnega delavca brez
pomena, ker nima sredstev, da bi
naravna bogatstva izrabil. Kaj
tnii pomaga vsa dobra volja,
pridne roke. vse hrepenenje; jm>
b-ir vseh teli dobrih lastnosti mo
ra stradati, umirati od hudega.
5. maja sem dospel v l.«ns An
geles. kjer so se obhajale ravno
takrat slavnosti, ki so stale sto
tisoče dolarjev. Že |m>1 lela prej
so nabirali kapitalisti denar za t«
bedarije; seveda za kako pamet
no stvar, ki bi bila brezposelnim
delavcem v korist, bi kapitalisti
ne dali centa. V»e ti- "niaškani
de" n'^<> imele /a delavstvo no
benesra poine.r.n. najmanj pa za
brezposeln«', kajti prazen želodec
j< mrtev tudi za najsijajnejše
slavnosti. Tak "špa>" je samo za
ljudi, ki so vsega ^iti in od dol*
gega časa ne vedo kaj početi. Da
jim hitrejše mineva čas napove
do slavnosti. pri katerih rajajo
kakor podi\jani. a nihče izmed
teh mogotcev, ki so razsipali de
nar /a drage pijače i:i drug ne*
poMvben luksus. ni pomislil, tla
je ob istem času na t:soče in tiso
če delavcev lačnih, žejnih, raztr
ganih in brez strehe.
Kdiu vesel pojav, ki ga je opa
žati med delavstvomx na zapadli
je. da socializem izborilo napre
duje in da ni več daleč čas. ko bo
lelavstvo temeljito obračunalo s
>vojimi izkoriščevalci. S soe. poz.
— John Kožel. član s. ki. št. 40.
Milwaukee, Wis.
"Odgovora nočemo dati. ker
vm\ kar pišemo, je le odgovor na
laži in obrekovanja itd. To je
vse. kar ima urednik "Ave Ma
ria" pripomniti na moj dopis v
'" I'roleitancu" pred nekaj časom.
S t .-m je urednik sam priznal, da
je hilo vse, kar sem jaz pisal, res
niea. ker on odgovarja le na la
ži. Sploh pa j«* cela mešanica le
prav nizek napad, kakeršnih v
vsaki izdaji lista "Ave Maria"
kar mrgoli. Zanimivo je tudi. da
ver j i del teli napadov najdemo
pod naslovom: "Cerkvene novice
i/ slovenskih župnij". Torej —
podli napadi — cerkvene novice?
1'rav |mh! tem naslovom najdem
tudi tal« odstavek:
"Krasna cerkev je gotovo naj
lepši spomenik, ki ga moremo
postaviti |H»tonncein. Otrok otro
ci ImmIo s ponosom kazali na te
stavbe in hoio ponosni. <la so si
novi takih stari^ev. ki so stavili
to stavlio. Kaj hojo pa socialisti1
za sothoj pustili kot sp- inenik: ;
Revolver: prazne sodčke: razhi-J
te " hal«!ne"T —
S t ••m hočejo menihi očrniti so
< ialiste kot največje zločince in
anarhiste. Da p;i temu ni tako.
hoin kar dokazal. 1'rav kar izda
no policijsko poročilo od "1'nited
States department of commerce
ami lahor" k;:že da se v Milwau-«
kee /irodi manj zločinov in areta- J
eij. kakor v katerem koli ameriš
kem mestu iste velikosti.
Milwaukee. kakor ztuuio. je
največje sne. mesto \ A meri ,
A ko bi hilo po logiki in trdil vi
slov. menihov, hi moralo biti Mil*
wankee tudi naibilj zločinsko
mesto, v resnici je pa ravno na
robe. kakor kaži* tozadevna sta
tistika. katero je "Proietnree"
pred nekaj tedni priobčil.
l*a nam ni treba hoditi tako
daleč po dokaze; imamo lep vz
irleil kar med Slovenci. Pojdimo
na sejo socialističnega društva,
kako lep red bomo našli; člani
eden drugega vspodbujajo k iz
obrazbi in napredku. Kako pa pri >
nekaterih društvih pod cerkve- J

Proletarec. [volume], June 25, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 25, 1912, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 25, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??