Proletarec. [volume], July 02, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
11.1 s« koristi delav
lt«g» liua«tv»- Delav
ci «o oprsvlčcnl do
vtega kar prjduclr»|o.
! Dili paper i« devoted
to the Intereata of the
worklni cIkx. Work
era are entitled to all
what thev produce.
$tev. (No.) 251.
F.n"Lr,#d»« »*oond-6la*i D«c. 6. 1WT, »t th. pwi ofri. •
»< Ibictfo m. uHdrr i»i. Act ofUuimio! NUroh 3rd. IK7k.
Office: 2146 Blue Island Arc.
'Delavci vseh dežela, združite se".
Chicago, lil., 2. full|a (July) 1912.
PAZITE!
na številko v nklepa|«i
ki ie nahafa pole* ve
•eUB naelova. prilepl|e
netfn apodal ali
na ovitku. Ako (252)
)e številka
todnl vam s prihodnjo
številko n««c*»!« liata po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako).
Leto (Vol.) VIL
I Konvencija demokrat
f ske stranke.
t Z vso možno glorijo se j<- pri
jela zaduji teden konvencija
demokratske stran'ke. \ s# ame
riška javnost /- napetostjo priča
1 knje i/i« 1 ;t. t<> jr. imenovanja
predsedniškega in podpredniške"
ga kandidata. Vsa predzna
taenja so kazala na to, da bo de
mokratska stranka sledila svoji
I republikanski tovaršici ter >e
razdvojila v napredno in "stand*
pat" sko ali konservat;viy> f 'k
eijn, Kapitalistična interesi, gru
.pirani v različnee truste, so se
namreč tako razširili, da so za
celi prihajati meti seboj v kon
flikt, ker se «*<len trust razvija
na škodo drugega. Začel sr
i je ine<l njimi boj za prvenstvo
. pri vladi, katera ima izročiti
ameriški narod v brezobzirna
izkorišeevanje svojemu — do
brotniku in zaščitniku, kateri ji
je pomagal do oblasti.
Ta gonja med trusti /a na
klonjenost vlade je vzrok neslo
! ge in razporov v kapitalistični
golitiki. ftmpa trnstov s so
rodnimi interesi po<lpira enega
kandidata, druga gnipa druge"
i <rii. tretja tretjega.
Večini trust o v je danes prav
vseeno, katera izmed oholi strank
pride na krmilo, kajti Roeke
feller, Morgan in drugi magnatje
Imajo svoje zastopnike v repu
blikanski. kakor tudi v demo
krHtski stranki. Tak > na pr.
podpira Morgan v demokratski
' Rtranki Clark-a. v republikanski
Roosevelta. in Rockefeller v de
mokratski Harniona in še neka
tere druge. v republikanski
htrairki pa Tat* a. Naj tor i
zmaga republikanska stranka ali
demokratska. triNtoni je njihov
profit zasiguran. Tmli osehn. s
katero na Čelu zmaga ena ali dru
ga stranka, ne more delati razli
ke. Vsak izmed kondidatov ho
i vezan podpirati sv ije-ga zavezni
ka — trusta; in ako podpira
enega, ne more nasprotovati dru
gim. Tako ho šla naprej sedanja
mizerija. v kateri živi ameriško
delavstvo, dokler ne ho prišla na
krmilo stranka, ki bo vzrok se
danje bede — to je privatna
lastnina narodnih bogatitev in
produkcijskih sredstev, izruvala
s koreninami vred ter upeljaln
. skupno lastnini. To delo po ima
izvršiti jx> svojem programu so
cialistična stranka. <M stranke,
v kateri se poteguje po deset
mož za predsedniški stxdee, kakor
s to godi na sedanji demokratski
konvenciji in ki je vsled tega
prav« godlja koristolovstva. de
f iavstvo ne more pričakovati po
moči. pa naj njeni voditelji še
toliko govorijo o pobijanju tru
; stov. o rešilnem tarifn itd., kajti
»današnji zakoni branijo in zago
varjajo truste pri njihovem ro
'parskejji |HK*etju. Kd »r zago
varja sedanje zakone, zagovarja
»edanje izkorišeeeanjc. In to
delajo kapitalistične stranke v
:polni meri.
Demokratska konvencija še ni
^'imenovala svojih kandidatov v
li«sih ko to pišemo. Treznemu
Mflovokn «*■ mora vse to zhoro
t,
i vanje zdeti pravi eirkns. v kate
rem tekmujejo razni klovni za
Prvenstvo. Sicer je vsak klovn
Nhlgače našemljen, a klovni so
f vsi in vsi plačani od svojih na
jemnikov Naj bo že imenovan
kateri hoče izmed njih. vsak bo
h Vreden kolega Ta t la iu Roosevel
ta.
Eden izmed naših kongresnia
nov je izračunil. da je Roekefel
ler-jevo prvo premoženje da
nes vredno MOlI milimi v dolarjev.
Njegovi letni dohodki Znašajo
^ mil ionov dol. Njegovi mezdni suž
nji se morajo potruditi, da dose
že Roekefeh-rjcvo premoženje
iastno višino enega bil.)« na. pred
no bo bog ml njega račun zahteval
»i njegovih talentov!??
Kapitalistična grozodejstva.
Barbarska' grozodejstvu. kal« ra
so uprizarjali premogovni ma
gnatje pred letom v Westuiorc
landskih premogoviščih. so se h -
t«v^ zanesla v Vest Virginijo, kjer
so razmere tak . neznosne, da po
staja okrutna' Kuwija pravi raj.
ako s«- primerja s peklom v West
Virgjuiji. Tu so od premogovnih
baronov najeti profesionalni izzi
vaei. pretepači in morilci ustvarili
prav*» strahovlado, koje divjašt
vo ne pozna nobenega zak .na in I
noUetne konstitucije. Zaikon in
komstituci.ja sta volja in samopaš
uost kapitalističnih niaguaitov: in
tej volji se mora vse brezpogojno
pokoriti in klanjati, sicer najeta
druhal bije in mori brez vsakega
usmiljenja. Ti morilci pripadaj)
Baldwin Agunciji, koje lastniki
bogatijo s tem. da preskrbujejo
kapitalističnim oholežem take i/"
vržke človeške družbe.
V Painter Creek-u mlero ti div
jaki v liiše št raj kujoč ib rudarjev
kadar se zmislijo. luMlisi po noči
ali |h> dnevu. in to brez vsakega
J K) vod a ali sodnijskega dovoljen
ja. Aretirajo in pretepa vajo ru
darje. nesramno žalijo in izivajo
žene in otroke. V nekaterih slu
čajih so ženam prožili s silo, ako
moža ne prisili, da se ukloni vo
lji svojega izkoriščevalca ti r se
še za> naprej v preže v jarem gi>,z*
ne bede.
Republikanski guverner in nje
gova vlada vse to mirno gleda,
seveda, in dopusti, da se teptajo
v prah /akoni. katere izvrševati
je njegova dolžnost ! Kje je ame
riška konstitueija. ki naj garan
tira vsakemu prebivalcu osebno
svobodo in na katero >o naši pa
triotic tako pon sni. Vse to je sa*
mo za bogatine! Za reveža, za de"
ffaivea ni zakonov, ni konstitucije.
I ni svobode!
Živahen volilni boj v Wisconsinu.
Socialistična stranka. /nami v
državi Wisconsin pod imenom
Soeialdeinnkratična stranka. je
razvila v omenjeni državi zelo ži*
Vidino apitaciji. za jesenske volit
ve. Vsi dosedanji strankini volil
ni hoji v državi hodo zaostajali
daleč za letošnjim. v kujem imajo
organizacija. navdušenj«*, lit«»-?«
tnra in govorniki glavno nalogo.
Emil Seide-1. kandidat za pod
predsednika '/• dr. sedaj oznanja
socialistični nauk jx» državi.
Organizator K. C. Me Caleb je na
delu v z.apadnt-m delu. d koder
poroča, da Uoilo tfkoro vsi coun
ty-i imeli socialistični tiket pri
prihodnjih volitvah. Istotako je
na sevmi.
Stranka jo dala tiskati 20.000
iztisov svojega farmarskega pro
grama, katerega bo razdelila med
farmarje, ki so za socializem zel »
dovzetni.
I 'sfanavljajo se iiovi mm-, časo
pisi. Več nesocialističnih časopi
sov je pripravljenih odstopiti ne
kaj prostora za razprave o socia
lizmu in za reklamo. Kandidat za
guvernerja Carl D. Thompson,
nekd'anji "eity clerk" v Milwau
kee, prejšnji Sfuverncrski katodi
dat W. A. daeobaon in znani hoc.
jfovornik Konifjold IhmIo ,p repot o
vali vso državo ter prirejali trn
vore. Stranka ima danes 110 po
družnic v državi in nove se usta
navljajo.
Na podlayi tega pričakujejo so
druiri v Wiseonsin-n najlepših
uspehov.
Trgovska zbornica v Seattle.
Wash., je sprejela resolucija, \
kateri se> hvali patriolizem in ka
rakter sodnika — mešetarja lian"
forda, ki je preklical državljans
ko pravico socialistu Olsson-n.
('isto naravno; kajti trgoroka
zbornica tako ni drugega, kakor
klub republikanskih in demokrat
skih bogatinov, ki hi trotovo naj
raje videli, da bi se vsem sociali
stom vzelo državljanstvo in to po
sebno sedaj, ko jim vodn v ar'0
t*"ČP.
Sad kapitalistične
družbe.
V (^hicagi, kakor v vseli drugih
velikih tu i .st i lt na tisoče ..-t rok spi
v brlogih. Na tisoče jih ji' deset
krat preveč izdelanih. še več jih
ji-, ki tu- dobivajo zadosti liram*,
ki so irma/ani, raztrgani, bolni.
Nepreskrbljeni otročiči 1 gajo
zvečer k počitku v umazanih in
raztrganih cunjah, katere so no
sili p« dnevu. Za ti* otroke ni skr
ili. ni čistosti, ni oblek, ni poste
lj: kajti t> so otroci revežev.
hepe |>o»telje. eiste rjuhe in o
ilejo, kopeli, čistost in skrb dobi
vajo psi Inigatinov. 1 'si Florence
Hopkins. Meiilo l'ark. ('alit'ornija.
dobivaj« vse te ugodnosti, med
•eni ko se psom gospodične Jennie
Crocker umivajo zobje |m» dva
krat na dau. Vsak pes ima svojo
krtačieo. .Miss Crocker je dedinja
deset milionov dolarjev. Današnja
'*boljša" družba torej 1x>!j skrbi
zji svoje jise. kakor pa se skrlii za
tisoče in t is je«* trnečih otrok re
vežst-v. Družba, ki se oblači v svilo
in šl rlat. ki trosi zlato za drag in
stokrat nepotreben luksns. ki v
svoji neizmerni obilnosti »»gublja
[vsak čut človekoljubja in pravi
ce, se prav čisto nič ne vznemirja
ob dejstvu, da umirajo tisoči na
cesti od vsega hudega.
Ita/.košnost m katernikov je
UKtaimvljena na ponižanju, beti i
in in sreči mnogih ; toda ta moril
ua civilizaciji! ho obdržaia vlado
v svoji oblasti z vsemi gro/.niin:
posledicami toliko časa. da bodo
ti mnogi, te mase spoznale jasno
brutalno iufaiuuost dohičkaželjne
jra sistema, ki višje ceni pse kak >r
pa človeška bitja.
Stev.lne n in si* imajo moč. samo
ko 1»i vedele kako poniliiti to mor*»
a k«-r so slepe za razredni boj. pa
■ lajo kot žrtvi* onega sistema, ki
potiska številne in muk* imajočc
mase v brloge in kanale, peščico
dahotnih U gatitiov pa v razkošne
palače. Nezavedna masa pri vsem
tem obupuje, češ. da zanje ni re
šitve.
Je rešitev, ill Celo lalika! Mesto
tla se možje — volilei — delavci
in očetje onili trpi-eili otrok brez
premisleka udinjajo v sliržlio se
danjega sistema ter sle|»o glasuje
jo za nadaljevanje istega, naj trl;i
sujejo za odstranitev sistema, ki
drži delavstvo v Verigah gospo
da rskega hlapeevst va.
Zato rešitev delavstva kapitali
^ti dobro vedo. zato potrosijo mi
lione in tnilione dolarjev, da pre
slepijo delavstvo, da to ne spozna
poti svoje rešitve, mairveč nepre
stano glasuje za nadaljevanje se
danjih razmer.
Toda kljuh temu satanskemu
početju je delavstvo začelo spo
znavati pot svoje rešitve. To s|>o
znanje se širi dan na dan. Središ
če tega spoznanja je m *eialistična
stranka. Njena moč se dviga ka
kor silni vihar, ki ho zdrohil v
prah krivični sistem in prinesel
med reveže- pravico.
1'red kratkem n** je vršil v Lon
donu na Angleškem "'obhod lako
te". v katerem so žene in otroci
s*tavkujočih pristanišnih in trans
portnih delavcev prosili prispev
kov za štrajkarje. Več otrok in
žen je vsled lakote onemoglo. Mi
mo njih so švigali razkošni avto
mobili in elegantne kočije, iz ka
terih je odsevalo nepopisno bogat
st vo.
1'miranje od glada je got*w<i
najboljše znamenje blagostanja
in kulture v današnji kapitalistič
ni družbi? A ljudje se kljub temu
še vedno branijo socializma, kar
/nači. da raje umirajo na umaza
ni cesti od gladu kot pa bi zahte
vali. kar je njihovega.
Ako hi se delavci zavedal' svoj:'
moči. hi jim ne bilo treba prosja
čiti za delo in za zvišanj.* plač,
marveč bi to vse samo o.', sebr
prišlo.
Roosevelt išče tovariša.
Nova stranka ali Koosvveltova
stranka si hoee na vsak način /a
simulirati delavske volilce. Urez
teh glasov lie more imeti nobene
ga upanja na zmago. Ker pa Koo"
se vel t v«-. <Ia on nima uikake pri
vlaene sile /a ameriške delavce, a
predsednik hoee biti vseeno, zato
išče sedaj moža. ki ima /a selmj
tlelavstv . Tega hoee postaviti /a
podpredsedniškega kandidata de
lavstvu z a vailo, sebi pa /a para
do. Uoosevelt u >«• ju- gre sedaj za
to. kaj in kdo je ta mož, glavno
j«-, da ima kredit pri delavstvu
iu da je voljen sprejeti ponudciio
mesto.
V.a .to mesto si j«- izbral pod
predsednika ameriške delavske
federacije demokrata John -I.
Mitchell-a. Za slučaj, da l»i Mi
tchell t » ]H»nudlK) dklonil. jo Ik»
Roosevelt ponudil znanemu demo
kratu Brvmi-u. za katerega so Ro
OM*veltovei sigurni, da bo tako le
po ponudim sprejel, posebno sc
daj. ko ga je konveiieija demo
kratske stranke taki> nehvaležno
prezrla iu na cedilu pustila, dasi
je imel že trikrat to east, da je bil
kandidat /a predsedniško mesto.
Bodisi na strani MitHiell-a ali
Bryan-a upa Roosevelt zmagati z
veliko večino.
Berger o položaju.
Minuli ti ilcii se je mudil v Clii*
cagi socialist ičn kongresman V. L*
Merger. .pnikoni socialistič
nega časopisja j-e govoril z veli
kim navdušenjem o prospektu, ki
ga imajo letos socialisti pri jcNen
skih volitvah. .Med drugim je de
jal :
"V In»ilih-i poslanski zbornici s
sigurnostjo laliko pričakujete siaj
mani 4 »ocialistienc kongresmane.
Wedanj.i situacija v oI*»h starih
strankah pa ho to število gotovo
povečala. kajti dowti delavcev ho
prisiljenih spremeniti |»olilično
naziranje ter se pridružiti socia
listični stranki. Cim bolj se stari
stranki prepirati med seboj tem
holj«- za nas.
%% Mfj'il, <l«*i Koost'Vi ■It nekak
ljudski ljubljenec in junak je na*
ravnost smešna, ako pomislimo,
da ščitita Konwevelta trust za jeklo
in "harvester"' trust.
"Kakor izgleda lr> zadela de
mokratsko stranko enaka usoda
kakor republikansko.
"Kako velikanska razlika je
»konvencija socialistične stranke,
ako j<> primerjamo z republikans
ko in demokratsko. X« soc. kon
Ivenciji ste videli može odklanjati
lKiminacijo. mesto da bi se pote
■govali in prepirali zanjo in Deb
sovi sokaiulidatje za nominacijo,
so predlagali, da konvencija
sprejme Debsa soglasno, kar se je
tudi zgodilo.
"You 1*1. da bodo socialisti
letos marsikoga presenetili in vz
nemirili. Slišali hod i od nas kakor
niso še nikoli. I lost c videli, štirje
socialsitični kongresmani. ako ne
več !''
Prvi socialist v bolgarskem so
branju.
l*ri zadnjih do|M>lniluin volit
vah v sobrauijn je bil izvoljen v
Sofiji voditelj bolgarskih socia
listov Zakaisov. Do slej socialisti
niso imeli nobenega zastopnika v
bolgarskem parlamentu.
NAROČNIKOM!
Z današnjo številko smo usta
vi list vsem onim naročnikom,
kateri so tako zaostali s svojo na
ročnino, da jim po določilih po
šte ne smemo več lista pošiljati.
Prizadeti naj upoštevajo to na
znanilo ter ponovijo naročnino,
da jim še nadalje pošiljamo list.
One naročnike, ki so sicer za
ostali z naročnino, a ne še čez
od poste določeno dobo, pa prosi
mo, da ponove naročnino, predno
smo prisiljeni ustaviti jim list.
Toliko naznanje in v blago
hotno upoštevanje!
UPRAVNIŠTVO.
I Spoznanje chicaškega
delavstva.
Vkoreiiinjenost d<uiiokratskf
strank** in njeno 'kormnpirane
mašine v velikih mestih, kakor
New Vork, Chieagt) in dr., .j«' bila
tako .popolna, da soeialistična
stranka s svojimi idejami ni mu
(fla doN«i večjih usjm-Iiov kljub
velikemu trinlu. Zlasti t'hicago j«
zavzemala v tem o/.iru prvo me
st«. Tu j« bil vsak korak smdali/.
ma prodreti v unije brezuspešen.
1'nijsko delavstvo v splošnem so
cialistom ni bilo naklonjeno, a bi
lo je vsaj tolerantni . napram
njim. Vse kaj driiffega pa je bilo
z voditelji nniij. Večina njih je bi
la soeialistom očitno in odločno
nasprotna. V sv ji- izgledalo kakor«
da je demokratična stranka vzela
pri njih patent na unije. Najjas
nejši dokaz za to je bil soeialistič
ni li-i "Chieapo Daily Socialist",
sedanji "World". Ta lis!, ilasi
linijskemu delavstvu naklonjen
skozrnskoz. ni >iK>fr«»l izhajati
kljub temn. da je v Chicatgi nad
eno četrtino mrliona linijskih de
la vcev. Vsak jK^kns pokazati de
lavstvu. da je kapitalistično časo
pisje delavstvu le toliko časa na
klonjeno. dokler za delavstvo ni
treba ničesar storiti, kadar pa se
je treba odločiti ali za dt-lavee ali
Uljiii<»vc izkoriščevalce, tedaj pa
je !o časopisje vselej potegnilo z
nasprotniki delwveev. Vsi dokazi,
tudi iiajlx>lj očitni. niso prav nič
zalegli. 1'nijsko delavstvo j«- osta
lo il» loma brezbrižno. delaina se
je rinilo k demokratičnemu kori
tu. "Daily Socialist" jr ostal le
"glas vpijočega v puščavi."
Prišel pa je št raj k pri zapeljiv
cih delavstva samih. Sedaj pa je
liilo treba s pravo barvo na dan.
Nobena maska ni pomagalo. De
lavstvo jr spregledalo! Tisti Ijud
ski "prijatelji", ki so prej imeli
vedno p; Ina usta samohvale in la
ži za linijsko delavstvo, isti "pri
jatelji" so -«• /arotili. da uničijo
linijsko delavstvo, da razbijejo s
sistematičnim i/potom delavske
organi/aeiji- ter naredijo iz Cliiea*
ge "open town". Toda za rotili se
se rogomentiio! Njihove nakane
so bile prepodle. njihova samopaš
nost preoeitna. Naleteli so pri <!«■
lavstvu na odpor, o kakeršnem
niti sanjali niso. Vse njihove in
timne zveze z voditelji delavstva
jim niso nič pomagale, kajti de
lavstvo je spoznalo, d« je bilo
brit ko in nesramno varano. V svo
jem opravičenem srdu l>i pogazilo
vsakogar, ki l>i se jim stavil na
pot. pa naj bi to bili tudi njegovi
voditelji.
Tod«« to s|»oznanje še ni bilo
vse. HiR-asko delavstvo je nam
reč tudi spoznalo, da so na oni vo
tel ji demokratske istralike, za ka
tere je šlo i>!o delavstvo s tako
vnemo v boj. najnesramneje pote
gnili za nos in da so v resnici za
grizeni sovražniki linijskih delav
cev. Demokratski mayor z vsem
policijskim aparatom od načelni
ka do zadnjega detektiva se je
slepo udinil v službo časniškemn
trusti» v njegovi ostiwlni gonji zo*
per linijske štrajkarje.
Pa ne samo mestna uprava, am
pak tiis 1 i vse okrajne oblasti so
pod komando časniških magnatov.
Kakor je dognano. je šerif Zim
iner na željo easnišikega trust a po
stavljal za pomožne šerife vsako
vrstne zločince, ki so prav kar
prestali svoje kazni v državnih in
okrajnih ječah ter v prisilni de
lavnici. Takim "odličnim" varno
stnim organom je bilo prebivalst
vo Cook okraja izročeno v varst
\». Zato ise ni čuditi, da so ravno
ti varnostmi organi storili eelo vr
sto zločinov, med katerimi je tmli
več umorov.
Zadnji teden je koroner preis
koval umor kondukterja Witt a.
katerga so trije ta»ki posebni še
rifi ustrelili brez vsakega povo
da. Edini vzrok je bil linijski
gumb.
Iz te preiskavo je dalje razvid
no. <!« je eden izmed trustjunakih
listov kupil celo zbirko revolver
jev ter .i li razdelil inejl stnvkoka
/.•*. Kar pa j«- glavno jf- to. da se
j» \ si* to godilo ' vednostjo mest
nih in okrajnih oblasti!
TESNIK ANTON ASKERC
UMRL.
Due 10. junija ob dveh zjutraj
j .je v deželni h Inišnici v Ljubi ja
! ni umrl slovenski p<snik in pisa
telj Anton Aškerc v ofi letu svo
je starosti.
«> Aškerc« se >pač bi Ji ko trdi,
i bi je bil pesnik in ila je bil mož.
O prvem pričajo njegove pesmi
in druga del«, o drugem pa priča
trnjeva pot njegovega življenja,
na kateri je vstrajal z odločnost
jo in ponosom celega moža. ko se
ni uklonil najljutejmm vrbatrjem
hinavskega klerikalizma na Slo
venskem. »lasi mu je 1»:1 kot kato"
liški duhovnik v največjimi obse"
«TO direktno izp< »sta v I jen. Riijse
je zapustil duliovski stan. kakor
l>a da bi s«' izneveril svojim ide
jam. Kot tak je prevzel v Ljub
ljani sIužIm) mestne.ga arhivar-ja.
Aškerc sicer ni bil socialist, a
bil je mož. ki je ljubil in zagovar
jal pravico. Njegove pesmi često
očitajo in obtožujejo vladajočo
družijo ter so polne človekoljub
ja in želje po svolniili. zato so
med zatiranim delavstvom dobi
le globok odmev.
Gotovo prav nič ne pretirava
iii"). ako trdimo, da je Aškerc s
>vojo pevni-ško svobodomiselnost
jo iu ognjevito resnicoljubnostjo
spopolnii veliko vi ..ti v slovenski
kulturi, zato pa smo mu Slovenci
dolžni hvaležen spomin.
Stavkok&z.
Najnižje in najbolj pomilovan
ja vi-'lno človeško hit jo jo slav
kokaz. "scab". Narava mu ni .po
darila nikakih \ išjili in popolnej
ših vrlin, kakor: poguma. 1«> j a 1 -
n*«ti in vladanje svoje voljo; pri
vsaki posknštnji m- izkaže /a pra
vega duševnega si a hira. izkaže so,
da ni vreden dostojanstva in ča
sti pravega moža. Klanja se onim,
ki pa zaničujejo, zanje žrtvuje
zadnjo trohioo spoštovanja do sa
mega soho. Svojo dušo proda za
košček kruha.
Sestradan v svoji tlirši in telesu
je grenak kruli ponižanja, bre/
teka je vsak njega priv.lja.j. Zdi
so mu. da se spreminja najlioljše
sadje v pepel na njegovih ustni
cah.
V vznemirljivih momentih nuni
štrajkom vi<li na ohrazih mimo
idočih štrajkarjev osrčujoče jhj
glede. Sliši njihove glasove, ko
govorijo eden drugemu v slad
kem in vabljivem tonu bratstva*.
Oni korakajo z glavo po koncu
in jasnim pogledom proti onemu
dnevu, ko 1k> delavstvo za svoje
boje. za svojo vztrajnost in za
svoj pogum stotero poplačano, ko
bo dobivalo /a svoje delo i>opolno
v red n <*4 in ko ga ne ls> žulil in
tiščal k tlom jarem mezdnega su
ženjatvn!
A on — (»n je stavkokaz! Iz
giianee iz njih sredo!
Skozi vsa leta njegovega po
znejšega življenja bo osamljen,
brez. odkritosrčnih in zvestih pri"
jateljev. pozabljen od njegovega
delodajalca, za katerega je vse
žrtvoval, kar je imel. in za tako
sram liio nizko ee>no! Studil se bo
sam sebi. studil se ho drugim, po
stal bo pravi izmeček iz človeško
družbo.
"Izdajiea". bo donelo na nje
govo uho od vseli strani. Nihče ga
ne ho naz\al s sladkim imenom:
sod rug. brat. Vsakdo se >ra bo ogi
bal kakor g«'l»ovca: kajti "Jude
že" in "Efijalte" jo narava do
ločila. da se sama nad njim ma
ščuje !
Preiskava premogovnega, mos
nega. sladkornega, denarnega in
družili trustov so samo komedije,
v katerih igrajo sijajno plačani
advokatje glavno vloge. Ljudstvo
ima pa ta užitek od teh komedij,
da plačuje račun, ki ga puščajo
za seboj.