Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 02, 1912, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 02, 1912, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 02 July 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

iPROLET AREC
UST ZA 1NTERES-E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik in iidijildj.'
«afoslovanska deli > ska tiskona družb«
v Chicago. III.
Naročnina: Za Amtrico H.SO ta c«lo lato, 75c ta
9*1 lata. Za Evropo ti ta ctlo lato, $1 ta pol lata.
K<wl p» dogovoru Pri ipr»m*nbi biralUfm
■ Ml« noptffa lUiMatti tu Ji S TA K/ naslot.
PROLETARIAN
Ownad and pnbliahad Evaar Tuisdat by
iMrth Sla*k Workmen's Publishing Compaay
Chicago, i.lmols.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveš« v
Ameriki.
•VBSCKtmoM >«Ttl: United StaUa and Canada,
HJI a yaar, 7Sc lor half year. Forcifn countriai
U a yaar, }1 for half year.
WinmiNC baths on a£rtamant.
NASLOV (ADDRESS)!
"PROLET/aREC"
t!46 Blue IhIhikI »ve. Chicajro. Ill
REPUBLIKANSKA DEMAGO
GIJA.
Najnovejša plat farma (pro
gram in načelna izjava i republi
ka lxske stranke je najjasnejše o
gledalo denut gost va. farbarije
>11 i]>olitčncga oportunizina, kal
jih je kdaj katera izmed 0M1
starih strank ponudila ameriške
mu narodu.
Ni .še dolgo od tega. ko j«. ogor
čeno splošno ljudsko mnenje, ka
tero je vodilo v l»oj socialistično
< asopisje. i»plfjtvulo 01 a kongres,
da ta ni spnejel škandaloznega
Root-ovega predloga. ki hoče za
braniti vstop na meriška tla vsem
političnim begunom drugih dr
žav (ten* tako narediti Združene*
dr/.a ve iza neusmiljenega rabelja
Isti senator Root je bil izvoljen
za predsednika republikanske
konvencije in kot tak je imel u
plivno besedo pri določevanju
strankine platforme. Toda čujtc
in strmite. ista stranka. kateri jc
Root na konvenciji tnajaril. ista
stranka je sprejela brez Ibuiotovc
fra ugovora naslednji odstavek v
svojo platformo.
Pravica zavetišča j.* dragoce
na lastnina ljudstva v 7. državah.
Ta pravica se nikakor ne sme od
stopiti ali omejiti."
Hoot in jeguva stranka imata
namreč take skomine po glasovih
tujenudnih volilcev. da sta poza
bila na vse anarhiste in socialiste '
•zoper katere je bil Root-uv pred
log naperjen.
Dalje! I»red par meseci se je
vsa ameriška javnost zgražala
nad odkritimi škandali v zvezi
«wro oddelku za pol jedel jstvo
kjer je bilo požrešnim kapitali
stom dovoljena da so prodajali
aimfjnškemu ljudstvu pokvarje
na in zastrupijt-na živila. Sedaj
pa republikanska stranka, pod
koje okriljem so se vršil,- vse o
menjene lumparije. brez vsakega
sramu izjavlja, da je pos,Wva
a ui uveljavljala zakone o nepo
kvarjenih živilih in čistih zdravi
lih. Vladno početje v podpiranju
in hitenju kapitalističnih samo
pa^nežev je bilo tako ostudno.
<a je bil glavni kemik v tem od
delku dr. Harvey \V. Wiley mo I
"ilno prisiljen zapustiti svojo
služb«, ker so bile lumparije njU
go v h predstojnikov že prelom
stasne.
V t,-j platformi dalje čitamo:
r»do«timo na uspehih re
publikanske stranke v ohranitvi
naravnal, bogatstev. katera naj n
po rablja ljudstvo brez ^.»he in
"'o'T!1^" K«J "ličnega more
napisati le najv.V-j« moralna pro
palica, kajti vsakomur, ki količ
*».1 eita ameriško časopisje, mo
vedeti, da barantaj , republi
"i .1 Mitiki z naravnimi bo
gwitvi da s- bog minili. A ko je
™Hul»IHcan,rfia stranka ponosna
na svoje uspehe. kdo j,- potem
prodal raznim lesnim trnstom na
stotiso4'e akrov najlepših gozdov
*a sramot.no nizko ceno. kdo je
prodal raznim Onggcnheimom in
"al I in perjem obsežne i„ najin,
sratejse premogovnike v Alaski
,l.r,,.<fih državah : kako so razni
zemljiški špekulant je prišli ,|0
obsiezin , zemljišč, itd. itd. Re,m
blikanski politiki imajo pn 'nft
,Je tudi prav i„ se prav lahko
vesele uspehov. kajti "napitni
na pri te|, transakcijah z Ijuds
, ln l^možmijem. gotovw ni bi
'a majhna.
Opmnbe vre<lno je tudi. da so
republikanci opustili v svoji plat
form, dosedanjo točko o omejitvi
rtka,.)dalozne)ra jn krivičnega- za
kana glodfci sodniških prepovedi
1 iujum-iions), ki ji' bil« prava
vatla za delavstvo pri /stdnjih vo"
Oivtvah. Republikanci vedo, da
niso za delavstvo uič storili v
zadnjih »tirih letih, Mito nočejo
delavcev spominjati »a svoje ob
ljube i»ri zadrnjih volitvah, ker
bi jim t« gotovo no koristilo. Tre
ba j«' novih obljub, novega " bluf
fa", ki l»o vlekel. Ta opustitev
dalje priča, tla so republikanski
politiki izgnJiili vit* stralh pred
trmoglavim in nadutim Gompers
-oni, ki je prišel v Chicago na
konvencijo prodajal svojo omeje
no modrost o zlx>ljšanjn delav
skega položaja. Do lettes so iui -li
republikanci res še nekaj strahu
pred Gompersom, predsednikom
ameriške delavske federacije, a
I los je doživel brit ko blamažo.
V letošnji platformi republi
kanske stranke je dalje izpuščen
tudi znani odstavek proti socia
lizmu, ki je "poveličeval" plat
formo 1. 1!M)8. Republikanci so
namreč sprevideli, tla je svarenje
pioti socializmu najboljša rt«kla
ma za socializem, zato pa nočejo
narediti še ene reklame. aa< nas
socialiste.
I)a pa izpuščene odstavke na
domestijo. so deli s platformo od
stavek. ki gotovo nima drugega
namena kakor preslepiti tlela ve e.
Odstavek se glasi: "Stranka bo
stremela za tem. ne samo v zako
nodaji celega naroda, ampak tu
ili v nekaterih državah, tla se
sprejmejo izakoni v varat vo ljud
ske- varnosti in zdravja, za
koni o omejitvi ženskega in otro
čje-ga tlela t<*r o varstvu delavcev
v nevarnih poklicih in končno
važne zakone, o po vračem 11 ju v
slučaju nezgod, bolezni ali smrti.
Ako bi imela republikanska
stnauka res kaj srca as delavca
in za pravičnost, bi tt» lahko že
neštetokrat pokazala, saj je bila
nad eno desetletje neprestano na
krmilu na»e \iade. 1st i na pa1 je.
da je republikanska stranka pra
va dekla kapitalistov in njihovih
interesov. Dvema gospodoma pa
nihče ne mhire streči, zato tiuli re
publika tiska stranka ne. kajti in
teresi delavcev in interesi deloda
jalcev so si v vednem nasprotju.
V stranki, ki imajo glavno be
sedo Rockefeller, Morgan "ct
tut i quHirti", ni prostor«, za de
lavstvo !
ŽENSKO DELO NA JAPON
SKEM
Tudi 1111 Japonskem s«- v«*lno
poninožuje delo žensk. IN. zadnjih
{xmK'ilih j«- bilo svoj čas zaposle
nih v ra/nih tovarnih na Japon
skim 700.000 žensk. iv. 1 katerih je
pu le malo odstotkov odrastlih.
Ohromi)'.' večino tvorijo otriH'i
pod 14 iji eelo pod 10 let starosti.
Tniko je n. pr. v tovarnah za vži
galici* \-]>oslcnih 20 odstotkov de
klet pod 10 let. 1'odje! niki vzdr
žujejo eelo arama lo agentov. ki
.i i m vidno dovažajo ni vili otrok
v veliki-m številu, katere potein
''korišejijo. S i:» ali 17 leti se o
tro<-i zopet vračajo v svoji* vasi.
ker so že popolnoma izrabljeni.
Kavna se z otroci jako slabo. da
eelo bru1ah;<... kar je teinbolje
verjetno, ker otroci »tanu.jejo v
tovarniških prostorih. Kaznujejo
jih s tem. da jim ne dado j rs i.
pretepa vajo jih z bičem ali pa za
pirajo v temnice. Poslovodje ima
jo pnrvieo izrabljati otroke še tir
di na drug način. Morala teh Iju
dij je jak > nvkotna. < cz uro de
lajo pogostoma do pol noči. tudi
oh nedeljah dtlajo. Posamezni?
pr« lilnice delajo sploh tudi po
noči oh jako slabi razsvetljavi.
Navzlic tem vnchovpijočim ra«
mernin ni mogoče v parlamentu
t>i> In-ti z varstvenim zakonom,
('lan gospodske zl»ornice dr. Kn
va i la si je pri/a (taval vsaj neka.)
doseči, toda večina je glasovali
oroti vsakemu toza-devroemu za
konu.
STE ŽE SLI&ALI KAJ O ZA
DRUŽNI TRGOVINI ALI
KONSUMIH.
Kdor se želi poučiti natančneje
o zadružnih podjetjih, — kar je
treba znati vsakemu, ki se šteje
naobraženim naj nemudoma naro
či knjigo
"ZADRUŽNA PRODAJALNA
ALI KONSUM",
ki io je založila slov. sekcija J.
S Z
CENA KNJIŽICI JE 15c ENA
S POŠTNINO in se jo naroča pri
upravništvu Proletarca. 2148
Blue Island Ave., Chicago, 111.
Trgovci knjig dobe popust.
Strokovno gibanje.
Karl Kautsky.
Hoji med mezdnimi delavci in
njih izkoriščevalci niso nič nove
ga. Najdemo jili že ob koncu
•arednjeg« veka v rokodelstvu,
iued pomočniki in mojstri, bržko
so si* pričele vizhujati v mojstrih
pod vplivom tedaj se razvijajoče
produkcije blaga in |hx1 vplivom
svetovnega prometu kapitalistič
ne slutnje in nagnenja. Marsi
kateri med njimi je poskušal že
v 15. stoletju število pri njem
vposleuili pomočnikov, tako po
iii močit i, da bi laliko živel od ujili
dela. ne da bi bilo treba njemu
samemu delati, ali pa je vsaj po
skušali (naprtiti pomočnikom o
gromen del vsega dela. Opažala so
se stremljenja po povečanju de
lovnih <hš. po omejitvi prazni
kov. celo stremljenja po nedelj
skem delu. l*ri tem so se skušali
gospode moo«tri ločiti od po
močnikov; ti naj bi se zadovo
ljili s slabo hrano itd. Oruianska
vez se je zrahljala. Slednjič so
se začeli cehovski mojstri .še bolj
odločevaiti, pomočniki, ki niso hili
sinovi ali zetje mojstri.t. so silno
težko postali mojstri, pogosto jim
je bilo to popolnoma nemožno.
Tako je Iti I pomočniški poklic
vidno I Kil j poklic /ase, nehal je
biti samo postaja med učencem in
mojstrom.
Ce so mojstri začeli igrati ka
pitaliste. je bila nujna posledica,
da je dohilo razmerje med njimi
in njih delavci več ali manj »»tri
ne poznejšega nasprotja med ka
pitalističnimi podjetniki in mezd
i ii i m i proletarci. Toda pomočniki
se niso dali primerjati s ponižni
mi in ponižanimi proletarci pora
jajoče se velike industrije. Klju
liovaino in bojevito niso samo
prestregli slehniega udarca, na
nierjeiiegn proti sebi. ampak so
|odgo\ .rili nanj še s silnejšim od
I svoje struni. Mesta so hila maj
hna, število pomočnikov vsakega
p klica je bilo zategadelj po me
stih rfeiKtneroina neznatno. Milo jih
je tein lažje zdruzrti, ker je ime
la navadno vsaka ohrt posebno u
lieo. Delo je sicer ločilo drugega
od drugega samo malo število,
redko več kakor eden ali dva. je
delalo pri etiem mojstru, število
praznik, v v letu je bilo \eliko.
družabnost je tedaj igraUi! v živ
lj t« ju sle h r nega posameznik«
t prav tako vlogo kakor delo, in
družabnost je združila pomočni
ke. Njih pivnice po bile središča
njiii organizacij, izhodišču bitk.
.ki »<> jih bili z mojstri. Kdor od
oomočmik« v ni sodeloval, je bil
kobčeit. Vsled ločitve poklicev
drugega od drugega je bila za po
močnika izključitev iz pomočili
štva njegovega rokodelstva ti
ega pomena "kakor izključitev
i/ družbe. Pomočniška organiza
I eija ene stroke j«' torej • bsuzala
vse pomočniki v isti stroki Indu
strijska rezervna armada je I > i I a
i nepoznana, pridobivanje delav
cev iz tujih poklicev je bilo i/,
razlogov nenuvžno. ni čuda. da je
l«ilo stališče pomočnikov nasproti
mojstrom razmere niB nadvse u
godno. Orožje, ki »o ga rabili, je
Itilu nehali je dela in razglasitev
slab >ra glasu — stavki in bojko
ti — in s t eni orožjem niso pri
zanašali. Našim cehovskim sanja"
čem. ki sanjarijo o obnovitvi
srednjeveškega rokodelstva in se
nadejajo od te obnovitve miru
med delavci in njih izkoriščeval
ci. bi se lasje upokončili. če bi se
danes v razmerju z razvojem j»
dustrije t'»ko pogosto in tako tr
dovratno stavkalo kakor v mero"
dajnih rokodelstvih 15. in lfi. sto
letja.
Šele ko je prišla na površje
moderna državna < blast, so tu
di pomočniki spoznali, da priha
jajo drugi časi. Zaiti ran je delav
cev je bila ena prvih uslug. ki jih
je nova oblast izkazala binržva
ziji. in je še do danes ostala ena
njenih glavnih nalog Začela s<
je doba mezdnMi taks (to se pra
vi maksimalnih mezd t in prepo
vedi ali vsaj policijskega zatira
nja vseh orgamizaeij mezdnih de
lavcev. Vendwr pa se tudi državi
ni posrečilo, da bi popolnoma u
dnšila odpor pomočnikov. Pomoč
niki so vedeli prav tako dobro
kakor njih nasprotniki, kako moč
imajo, če /družijo vse svoje mo
či. in kako so slabotni, brez orga
nizacije. Povsod so se z vso žila
vostjo sklepale organizacije.
Kjer si» jim bile javne organ i za
cijc onemogočene, •■*> ustanovili
tajne. Z najhujšimi kužnimi in
mukami so jih kaznovali, a ven
dar niso nuigli omajati njih izdrn
žitve. Čeprav so bila trpljenja
in težave, ki jih je prinesel proti
socialističui zakon nemškemu
proletariatu. dovolj huda. vendar
so morali v marsikaterih deželah
pretrpeti delavci v teku zadnjih
stoletij Ln tje do srede 19. sto
letja*. In v*Midar so vsa preganja
nja premagali.
Večina delavcev porajajoče se
kapitalistične manufakture pa ni
imela tiste odporne* sile kakor
rokodelski pomočniki. Za izgo
tovitev leeleg.i, izdelka potrebna
i dejanja so, kakor smo že omenili,
| v maaiufakturi prideljena različ
; iii 111 delavcem, katerih vsakdo
mora opravljati enega ali več raz
meroma preprostih opraivil. l ena
do ha delavca se na ta način skrči
pojavljati se že začenja delo
žensk in otrok. Nadalje so se ro
dile v velikih industrijalnih me
stih pod gosjKHl^t vom manufak
ture velike delavske armade. Pri
tem j«* neinožno. da hi se delavci
iii«mi salrt • oselwio p»/iinli. kakor
je bilo samoposehi umevno pri
pomočnikih v srednjeveških ma
lih mestih. V sled razvoja velikih
m«ht so seveda deloma tr|ieli tudi
rokodelski pomočniki, toda ne
tako močno. kajti v listi meri. ka
kor je riMlo njih število, je ra
bila tudi miinrgoglavnost in z njo
uesložnost njih nasprotnikov,
mojstrov. V kapitalisti<'*ni|| po*
djetjih pa stoje mnogoštevilni de
jlavei mahrttmilnim podjetnikom
jnaspiMi. ki s«' lahko s|torazuini
■ jo. Temu >e je še pridružilo, da
je cehovsko gospodstvo oviralo
razvoj mauiifaktiir \ starih me
stih. Ta podjetja so se morala u
-tanoviti izven cehovskega okoli
ša. večinoma na deželi, kjer se je
dalo delavci* lažje nadzirati in
kier delavci ni* • imeli nikiMke za"
slombe v drugih 'plasteh delav
skega prebivalstva in so bili na
vezani edino na delo v mnnufak
turi.
Slednjič' pa so delavcem čas za
družabne si .stanke. to važo sred
stvo 7jv združevanje in iz njega
izvirajoč«* enotnost v boju. zelo
skrčili, zlasti / o.lpravo smlnje
veških praznikov.
Sicer ztlružuje manufaktura
večje delavske množice pri delu
in jili sili k skupnemu delu. Ii ko
operaciji. T da blagodejne posle
dice. ki izvirajo iz tega za slojro
delavcev, s«- deloma uničijo s tein,
da se niso lr delavci ciui'ke stop
nje rekrntirali iz najrazličnejših
plasti prebivalstva, ampak da so
se različna dela najrazličneje pla
či vali: med delavci je cela vrsta
stopenj, kakor pri strežajih ve
likega gospodova. Kes. da določi
pri delavcih osebno delo \ pn>
Jukeiji in ne nsebira usIumi' >t :
hierarhija torej ne rodi me«l ve
like razlik v interesih posamič
nih delavskih skupin podjetja, da
si* le težko zavedo svoje interesne
skupnost i.
Kljub temu imajo delavci ni. i«
nufakture še en velik dobič. k :
čeprav je njih učna dolin ninoiro
krajša kakor v rokodelstvu, ven
dar temelji njih delo na ročir sti
in spretnosti, ki se da doseči sa
mo z daljšo vajo. Zategadelj s«
ne dado kili ko nadomestiti. In naj
je številu brezposelnih, dela iš
čočih proletareev na stopnji raz
voja. o kateri obravnavam., še
Itako veliko, število izurjenih ma
j nufakturnih delavcev med njipii
jima za delavce illaiillOxtlirile pe
riode v splošnem mal > pomena.
Kele stroj spremeni to. šele
stroj usluži vso množico brezpo
selnih industriji in vrže tudi že
ne in otr*'ke proletareev tropoma
na delovni trg. S kakšnimi posle
dicami za odporno silo delavcev.
Konce prih.)
IZ UPRAVNISTVA.
Pošta nam je vrnila liste 1111
slednih naročnikov /aradi prese
litve: Anton Komar, Milwaukee.
Wis.: Lampret. lndinnn|»olis. Ind.
dolin dulijan. Ilazzard. Pa.; Fr.
(»orsec. Pittslmrg. Kans.; Anton
Matjaižič. Reading. Pa.; Simon
Žerjav. San Diego. ('al.: Peter
I led žel. Nohlestown, Allegheny
Co.. Pa.: Andrew IVigataj, I'ni
vetwal. Pa.
DEOO, POLAK, Sini
J. C. Kennedy.
Delavci vseli narodov na ze
meljski oblji .si nts.ttnavljajo svo
je domove v Ameriki. Kapitalisti
orip.Knavajo to dejstvo in ne za
mudijo nobene prilike, d.e hi tega
n« i/koristili. Oni hočejo delav
cev, ki bodo delali za najnižjo
moŽJio ceno, a pri tem počet ju se
ne menijo za j>olt, ;ph»me ali i'a«o.
Na drugi strani pa se prav nu
ne pomišljajo imeti predsodke do
raznih .plemen z namenom držati
delavski razred v podrejeuosti.
Itis/Iijaite imenujejo "Dego-te",
Poljake 41 Polake", med te so tudi
Slovenci če»:o prišteli, Ogre ime
nujejo " Hi»nki-je'\ Jude "Šini
te" iu Irce "Miks". Oni hočejo,
da se različni narodi med seboj
i'liienujejo z uničevalnimi priim
ki ter tako pospešujejo razliko
med enim in drugim narodom,
česar naravna poaledica je. <la je
s»koro nemogoče misliti na orga
niziranje vseh delavwv v eno ve
liko unijo.
Tovariši delavci! Uiti nam mo
la jasnu, da s tem prav ničesar
ne pridobimo, ako eden driizega
zmerjamo z imeni. Ravno obrat
no. pridobiti moremo vse. ako
eden drugega rešpcktiramo ter
se združimo i/m pos]>eševanje
skupnih interesov.
Mesto da se zmerjamo »mlen
dVuzega z imeni :"l>eg>". "Po
lak", "Sini" itd., pustimo na
strani \>e predsodke iu pripo
znajmo eden drugega kot brata
in sod ruga.
Prvi "Dego" v Ameriki je bil
Krištof Kolumb. Ako bi ne bilo
njegove neus*rašenosti na morju,
bi gotovo mu))go sedanjih pravih
Amerikanepv ne bilo tu v sedan
jem času.
Eden izmed »ajhraUrejsih lw>
jevnikov za svobodo v ameriški
revolucionarni vojni je bil " Po
lak" — Poljak grof Pulaski iu
marsikdo i-^ued nas bi bil prav
iz srca zridoudjen. ko bi mogel
biti to kar je "Polak" — slavni
pianist Padeiewsky. ki koncerti
ra |k» Ameriki.
Največji mis'lec delavskega
razreda v devetnajstem stolet ju
je bil "Šini" — Karl Marx. To
je l>il tisti '•Šini", ki je zaklieal
dclavcem vs<ega sveta znani rek:
"Dfiavci vsega sv»-la. združite
s<-: zgubiti tie morete niče.-ar ra*
ven verig. a pridobite 1-ihko ves
svet."
Kesnici na ljubo povedano: ta
ko/vatli tujci (foreigners stojijo
dai: -s dosti trdnejše in odločnej
še za najboljšo ameriške tradicije
svobode in pravice k-i'kor pa ta
kozvani "najl»oljši Amerikanci".
Senator Root, na primer, eden
izmed naših "velikih repnhlikan
škili patriotov" se je pred krat
kem odlikoval s tem. da je hotel,
da Zdr. države sprejmejo zakon,
ki 1' i/kljnčevivl i/ Amerike vsa
ko osebo, ki se je borila zoper
vi da joči razred v svoji doinovi
ni. Na ta način bi bili izroč ni kr
volc.'-nosti ru-kih rabljev vsi mo
žje in ženske, ki so hoteli ustano
vi i \ >w ji domovini demokrat i
•:<> vlado na mestu sedanje do
skrajnosti krivične carjeve vla
de.
Aimrika je v resnici velikanski
mlin svetovnih n urodov, toda
v.-led tega nam ni treba imeti no
benega strahu ipred bodočnostjo.
Naše sedanje proste institucije
rtegnejii razni "Hooti" in drugi
"sinovi revolucije" njegovega
kalibra uničiti od strani tujerod
nih naseljencev so popolnoma
vami'. Ti zaničevani delavci. ku
ere skušajo kapitalisti in njihovi
hlapci naščuvati eden zoper drit
'ega. se bodo kljub temu združili
v skii'ino lirat vščino ti-r ustano
vili narjpopofoieVso industrijalno
deinokracijo, kakršne svet do se
da še^ii videl.
(iu'verner v Neviidi je imen val
rudniškega magnata (ieorge \Vin
field-a zii' senatorja Z. dr. na me
sto umrlega senatorja Nixon-a.
Winfieldovi mil toni so posledica
/koriščevanja rudarjev v njega
vili rudnikih. V senatu Zdr. držav
je dnues devet desetin članov
Winfieldovega kalibra, a kljub
temu je večjim ameriških delav
cev tako za sli"pij en a. da pričakuje
zakonov proti izkoriščevanju de
lavcev od ljudi j, kojih milvoni so
kristalizirano izkoriščevanje de
lavcev. Čudno, da ljudje niti o(Hr
llidne ne vidijo!
Iz naselbtaT* J
Jenny Lind, Ark. — p,^ t<;.
dni .«**»» porofv.l v " lVoletarcu"
<la smo delali v aprilu in maju.
Za tem smo imeli dober tieden
l>oeitnie in sedaj zqpet delamo po
M do 4 <liii na t mien. Tako pač
toliko zaslužimo, da s? za gjl0
preživiino; zato tudi pri nag, ka
kor po drugih krajih Združenih i
drž: v. m- mori' hiti govora o ka- J
ki prosper* «*ti. katero imajo ka
pitalist :ti njihovo časopisje ve
dtio na jeziku. Sevedi», za nje je
t!\.v.»lj pro-iperitete, <kfarv<ft pa
pri iijili sploh v poštev ne pri
demo. Vsak nov stroj in druge iz
najdite na polju produkcije, po
menijo >a kapitaliste poročanje
prasperitete, a za delavca — po
večanje Igorja, stradanja in sploš
nega pomanjkanja. Tako se beda ]
delavstva neprestano veča, a pro
fit kapitalistov pa vedro hitrej
še raste. Kapi i-rhstom ne zadostu
je. da ver produvirajo z manjši
mi stroški ter tako večajo svoj
profit, njih samobitnost kljub
t emu d raži svoj produkt.
V tej nečedni gonji kapitaliz
ma je delavstvo izročeno na mi
hist in nemilost njegovim zastop
nikom. ki so z iKU&njili vso člove
ško družbo. Ako noče trpeče
ljudstvo v tej sužnjosvi poginiti
od vsega hudega, mora misliti na
rešitev. Ker pa jarem dhnašnje
kapitalistične družhe drfnvstvo
najbolj /uli. je delavstvo v naj- |
večji m ri prisiljeno misliti na
rešitev 1'oleg teu" so pa delavci
sprevideli. <la >v nihče ne briga
zanje in za njih rešitev. Akb pa 1
hočejo '"ili osvobojeni, se morajo 1
sami osvoIhnImL !
Do t'-u'a pr.-pri.-an.ja je prišlo 1
tudi l<-p" število tukajšnjih do-1
venskih delavcev, ki so se zbralil
12. juni.ja <-r po v/ule lu drugih I
naselbin i"*' »novili slov. s.eiall- I
stični klub. kaiereira >o priklonili ■
•lugoslovar -ki Noe. Zvezi s sede- C
žem v Chicagi. 111. ; 3
Na nas. članih kluba, je ležeče, fl
kako 1h» klub deloval in impenl. 1
Dolžnost vsakega član i je, dh
gitira med tukajšn jimi Slovenci fl
zn nas social. list " I'roletare«",
kajti najboljše sredstvo za raz
širjanje soc. id j je ^reialistiini
v pis. Temelj socializma je iz
obrazba. ki omojročuje ^pozntuje
liL'Imtijra imložaja. A k« enkrit
>lelavec spozna svoj bedni polo
žaj. sprevi<li kdo je kriv njegOTt
hed-e in poznia pot do boljše W
il čnosti. Ik> z ra tost jo pristopil
v socialistični k I n >• iter pomagal
prttoin organizacije čim prej
resničiti soi( ideje. kar
|M-a\;i /a • •!\ . ■-! \ > M' ttt-R
kaj na zemlji. dfl
Zatorej sodrugi novega kW
Ir pogumno napivj. na delo! F
lio<tnjo sejo naj vsak pride nM
manj z enim novim članom. Ci
močnejši ho naš klub, čiiu i
iiejša organizacija. tem prej H
konec nase bede. Na-« hoj je svet
in pravičen! Mi ne zalit valino nic
drugega kak »r svoje pravice!
Naš k 1 uI> je prvi slov. sociali*
stični klnh \ državi Arkan
Ker pa je še več večjih naselbi
kakor Huntington. Alex. Altrt
Arkmv in dntge. smo lahko utv
jeiii. da se tudi |hi dvtrgili na
hinah kmaJu ust.itimw s >c. klu
ter tako tudi Slovenci v Tej držajj
vi stopijo v vrste organizirane
delavstva, ki stremi za tem. di
odpravi sedanji krivični <trir/.ab^
ni red ter na mostu njega postav
človeško driržho. ki lx> pravi čaj
vsem I ji idem, m- <»ziraje se i*
stan.
Zatorej, sodrligi. s pogumom M_
neiiKtrašeno naprej za povzdiKOl«
in napredek našega kluha ten;
razširjanje soc. misli! S soAfl.
pomIravoin — K. <!.
Delavci. ne hodite v .MiirrajS
I'tah; Hurley. Wis. in Hlair. N'l
vada. ker št raj k i tam še v
trajajo.
Cenjeni sodrug! Ker sem j*
edini Slovence tu v (llasston. «1
D.. ne morem nič agitirati II
*'1 Voletarea ". »lasi hi to *tori
prav z veseljem. Da pa vseeno nfi
kaj storim /a prospeli tega dohrej
ga delavskega lista. |>ošilj®W
"Mown / batom" eu dolar, da
list čim prej izhajal dvakrat n»f
teden ali pa na osinili s'r»n<t-,
Ako ho tre ha. se hom oglasil še
enim dolarjem, samo da se M
z hat .m dajo čim prej poč i tli K*
Socialistični pozdrav — Antol
Bruno vič.

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??