Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 02, 1912, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 02, 1912, Page 3, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 02 July 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-07-02/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

"ProlatarCava" armada.
K Več kot kedaj prej imamo da
upanja, da se uresničijo naš«
Buvne želje ter da se poveča naš
B"Proletaree" » prvnim svptein
■ trotu. Uspeli prvih treh nabi
■ ralinh pol ho tako sijajni. da nam
I nase upanje opravičeno raste.
Vse kaže. tla je tudi med sloven
sko ameriško delavstvo /ačela
prodirati razredna zavest, tla ve
«lo ceniti veliko Važnost prave
ga delavskega časopisa, kakor je
"Proletaree". katerega iastuje
delavstvo, katerega (»odpira do"
i lavstvo, kateri prihaja i/, delav
1 atva in dela za delavstvo; "Pro*
letaree" torej živi in umrje z
delavst vom.
Tri-.jova je pot, ki jo hodi delav
stvu zvest časopis, ker danes vla
dajoči sovražniki in izkoriščeval"
ci. vedo, kaj je doher časopis /a
delavca, zato ga denunoirajo, ob
rekujejo, lažejo, sploh nasprotu
| jejo, kjer morejo, ka iti to je nji
i hov posel in poklic kot nasprotni
kov delavskega napredka in oseb
1 nrh koristolovcev. Toda ves ta
nečeden hoj naših nasprotnikov
nam prav nič ne škoduje; ravno
obratno, pomaga, da pride neza
[ vedno delavstvo čim prej do za
1 vednost; ter spozna svoje laži —
prijatelje in zagovornike v pravi
luči. česar posledica je. tla se s
stutlom obrača od njih.
Spoznanje, da je rešitev delav
stva tnog fa edino v socializmu,
daje našim bojevnikom in agita
torjem dovolj moči in poguma, da
se ne strašijo nobenih žrtev, no
benega truda, nobenih zaprek in
nobenih napadov od strani sov
ražnikov delavskega napredka,
katlr j.> treba iti na delo za •delav
stvu tako koristno in potrebno
stvar, kakor je dober delavski ča
sopis. To spoznanje, ta zavest, da
vsaka s*opinja. vsaka besed«,
vsak cent. žrtvovan za napredek
naših idej. našega prepričanja, ki
pomeni 7.n našo bodočnost pravi
raj na zemlji, je tista gonilna si
la. ki nas neprestano sil i v ta kul
turni boj. Naše časopisje pa je
naš ščit in naš meč v tem boju.
Cim popolnejše je naše časopisje,
čim močnejše je, tem uspešnejši
je naš boj. tem zmegovitejša je
naša armada. Zatorej na delo za
naše orožje, na tlelo za večjega
Proletarca!
n
I "red niš t vo " I'noletarea"! —
Poročati nimam kaj posebnega,
vendar pa moram sporočiti, tla j«'
A. S. II. I*. I). štev. 4. v Mineral.
Kans. primlilo dne 22. junija
društveno veselico. Dasi obisk ni
bil posebno obilen je veselica po
voljno uspela. .Med navzočimi je
bil tudi " Mož /. batom". Vsak po
setnik ga ji- plaho pogledal, ko
ga j«' videl pred seboj stati z ba
tom v roki. Seveda, nekateri so
bili bolj "korajžna" in "Mož z
batom" j«- m>ral preeej časa mo
ledovati in pripovedovati vso svo
jo zgodovin >. preti no se mu ji*
dovolilo udariti / batom. Najhit
rejšo je bil uslišan pri onih za ba*
no, ki so pivo točili; to pa zato.
kiT so se bali. da jim bare in ko
zareev z batom ne razbije, ako bi
ga razdražili. Sieer mu je pa v
splošnem "biznes" št- dobro šel
i/pod rok. Natolkel je prav lepo
vsoto. Ob t»• j priliki je obljubil,
da v kratkem obišče ponovno Mi
neral. četudi je precej daleč proč
na "jirpergah" To so Mineralča*
ni z veseljem vzeli na znanje in
Možu z batom že naprej voščili;
'"dobrodošel". — .1. (i.
TISKOVNI FOND.
Prej izkazanih $626.15
Armada petstoterih pro
stovoljcev :
Luka I' d brega r. Jenny
Lind. Ark 1.00
Frank Planovšek, Jenny
Lind, Ark 1 00
Fr. Crornec.. Fort Smith.
Ark 1.00
Anton Hrunovič, (Hasston.
N. I) 1.00
Math Hichter, ('hisliolm
( Minn 1.00
Fort Smith, Ark.
'Frank Stocin $—.25
Frank Dolar —.2"»
Mnrtin ftrwar —.2"»
Martin l<a|>oriiik —.25
Anton Skerrel —.2-»
Anton Dremel —.25
»Anton Havnikar —.2"»
Jfcnton Kolbe —.25
j^^lhin Bobnič —.25
j®Ozef Koge.V —.2"»
Mihael Cerar —.25
Frank iS ril —.15
Frank Kristan —.15
Jurij Itiuvek, Cliisliolin
Minu —.71
John Kra» vw, Buxtmi.
Iowa —.50
Anil, Podlesnik, Pittslmrg.
Kans —.50
'Mož z batom" s prvo nabiralno
polo.
N'ahiralee: John (»oršek, Stone
City, Kans.:
Pongrae Jursehe, W Mineral .25
Frank August in. W. Mineral .25
Alois Kovach. W. Mineral. .. 25
Ant. Pintar. \V. Mineral ... .2-~>
Frank Drenmek. K. Mineral 25
Frank Hribar. Corona 25
Vin. Zalokar. NV. Mineral, .. .25
Frank Spraiser, NV. Mineral .25
Fr. I.esjak. NV. Mineral 25
John Marolt, W. Mineral .. .2."»
•John Petrioli. W. Mineral .. .2."»
John Podržaj NV. Mineral. .. .25
Peter Benila, NV. Mineral .. .25
Martin Oberžan, K. Mineral .2"»
Frank NNVrhole, Skidmore .25
Peter Prezel \V. Mineral . . .25
Martin Žajher. Stone City .25
II. Rariitschnig. K. Mineral .50
|John Dolar. K. Mineral 25
Jaek Rirtar, Stone City 25
Karl Taufer, W. Mineral .. .2"»
Ant. Oražen. Corona 25
John Petsehnig. Corona 10
John Shiga. \V. Mineral ... .2."»
Anton I'uder, Stone City .. .50
"Mož z batom" z drugo nabiral
no polo.
Fr. Spraiser E. Mineral 50
Mart. Bambič W. Mineral .. .25
And. Belak, W. Mineral 25
John Stale K. Mineral 25
Viktor Ilaee. K. Mineral .. .25
Pavel Kontne. Stone City. .. .2."»
John Kiukee Stone City 10
John K rane W. Mineral ... .2-"»
Ant. Salenian NV. Mineral .. .2"»
Ant. Martinšek K. Mineral . .2"»
J,»s Cukjati. Stone City 2">
John Kondarad Stone City. .25
John Cutler. Stone City 10
K. (tregoreie NV. Mineral .. .2->
l>r. Sluga, E. Mineral 25
M ill I Lapornik. E. Mineral .10
Ig. (irons, E. Mineral 60
I iT. ('erne. Stone City 25
Neimenovan. NV. Mineral .. .1"»
J hn (ioršek. Stone City. .. .30
J. S. S. 1 "družen je, štev. 31.
NV. Mineral 5.00
moz z oatom s tretjo nabiralno
polo. — Nabiralec: »Jožef
FerjančM. Panama. 111.:
•los. Ferjančiv 1.00
Frank IVtrich 1.00
Jos. Mili a lie 1.<M>
Frank Smolič 1.00
•John Li|x>vft l.(M)
John Cerkvenik 50
Anton Kravas 50
Frank Zimerman »H)
Mike Pretnar *25
Matija Oričer 25
Jakob Janei. 25
Frank Goličnik 25
•los. Mikec 25
Anton Navoli 25
•los. Kaueie 2.">
Steve Rozina 2<i
Mike Gerbene 10
August (Vnnel 2.~t
lvtcr Cofetti .20
Skupaj $661.41
\??r
950
"9 3.5
900
~ar5
650
Ql'i
Ldoo
775
750
"7&5
7 JO
"6 75
650
6 25
_6 00
7 ^
5 5<
'52.5
5 00
"42.5
400
375
'II?
300
225
200
I 75
I 50
I 25
PW
50
.401
m
S'tranKa I
+++++++++++++++»+♦+»»»»»♦
Za Cleveland, Ohio.
I'radniki slov. so«*, kkilm štev.
27. za drugo polovico Itt:a 1912.
so: Organizator — Steve Zahrie.
tajnik — M. Petrovčif, fin. taj
nik — Al. Pauliit, blagajnik
Ai*l. 14 irataj, knjižničar — Vin.
•Jurmai).
NiMUscorni odbor: Fr. Soinnwk,
•los. Kakovee. John Hopnik.
Agitaeijski odbor: Steve Za
brič, IiOiuis Znidaršič, John H it j»
nilk. Ami. Miška, Vin. Jurtnam
Fr. Somrak.
Izvoljeni s« Kili na redni me
sečni seji, iln«' 23. junija 1912.
M. IVtrovčič. tajnik.
5912 Prosser Ave.
KOLIKO IZDAJO EVROPSKE
DRŽAVE ZA VOHUNSTVO
1'rad z« zimi a nje zadeve v I j.Ii
donu je pravkar izdal "belo knji*
go". v kateri so zanimivi podatki
o letnih izdatkih različnih evrop
skih velesil za vohunstvo in de
tektivska tajne posle. Avstrija je
v zadnjih treh letih izdala vsa«
ko leto za t«* namene 1.250.(XX)
mark. Francoska 800.000 mark.
Nemčija 1.164.500 mark. Angle
ška. 1 miljon mark. Italija 2.416.
<XX)mark. Na Nemškem si poleg
s vote 1.164.500. mark, ki je do
loeena vsako U»to. izdali v <zwd
njih treh Uit i h na Pruskem. Saš
kem in NViirttemlierškem še 44:1.
240 za tajne namene. Italija je iz
dala |N»leg že navedie-ne velikan
ske svote še ♦!!>»>.(KMI murk za na
gradi* policistom in 920.000 mark
za namene, ki niso natančneje o
znaeene. Hi»<ija. kjer vsako leto
na tisoče in tisoče ljudi strada,
je izdala 1. l!MXt 7,600.000 mark
"na direktni earjev pcpiv". in
poleg tega še ni'tJ trn kostno svoto
6.7<K).(MM» z« policijske itanreni'.
ki niso natančnejše označeni. V
vseh kulturnih kržavah imajo iz
vedemo sistematično vohunstvo,
ki oinoifiičnje Judežu brezskrbno
življenje.
Človeške pravice.*)
Avgust Strindberg.
Kadar se porodi otrok v civi
lizirani drutžhi. se porode obenem
7. njim pravici-, nuni tem ko priča
kuje družba od novorojenca dolž
nosti. kadar pride čas /a to.
Otrok ima pravico do liranc in
elementarne vzgoje, in družita naj
liriini in vzgojnje otroka, čigar,
starši ne morejo tega storiti, ali
v-led bede. ali v* led zanikrnosti.
Zakaj če so starši luinpjc. ne sme
otrok biti za razlitega kaznovan.
Ker pa je življenje dirkališče,
na katerem se vrši vedna dirka,
bi morali biti ob začetku dirke,
pri startu, vsi enako opremljeni.
To bi se najbolje zgodilo v ljud
ski šoli, enotni in obvezni za vse
in lementarni pouk bi moral biti
rezplaeen. Branje, pisanje in ra
čunstvo so kljiu-i do vsega znanja.
Vse drntro si človek na |w>dlairi
tega pri-voji sam. ker si kupi lah
k v knjigarni.
Kdor .je zmožen in ima veselje,
naj pomnožiije svoje znanje. Ali
nepotrebno je. da bi bile združene
s t«-iii kake činovne razlike ali
druge pred pravice, nego le to edi
ni*. da dobi vsak svoje mesto.
Oni pak. ki se posveti iz vese
lja študijam, naj ne zahtev« od
države, da mu pripravi prostor,
kjer ira ni. temveč naj hvali sreč
ni slu%«j. ki mu je priponi jrel do
t etra. da ve na enem al i drugem
nolju več kakor manj (vblagodar
jeni.
A ko si izvoli vsakdo delovno
polje po svoji naravni nadarjmio
sti. -vojein talentu in svojem na
iriienjii. tedaj mu bo odprto tiu lo
risčc brez vseh ovir in napredo
vati mora po zasluzen ju. mera
sme biti edino le njegova stro
kovna zmožnost.
V današnji zastareli razredni
dru/bi vladajo nasledite omejit
ve; 1. zrelostni i/piti, ki so sami
po sebi brezsmisleni, ker nihče
ne more pokazati v polovici dne
va. kaj zna in ve. ali prav lahko
mu i z pod let i /a rad i kake malen
kosti. ki jo je pozabil v velikem
* Pred kratkim umrli Avgust
S rindhcrir je priobčil ta članek
/;i svoj *»:?. rojstni dan v "Social
demokratu'', ki izhaja v Htoek
holmu.
nauu&anciu znanju, ki spada v
ku»nvt*raacij»ki leksikon. In zre
lostni izpit, ki je cena vse mlado
sti. ne da hi ti še kruha. temveč j«*
le uvod k strokovni izobrazbi. In
vendar je ta izpit zapreka na po
tit in izgleda, kakor hi l»il res ne
kaj kar tvori privilegirani raz
red in pospešuje ugled. Zato
pn č z njim! Izkušnja je pokazala
da zna mož brez zrelostnega iz
pita upravljati celo državo (ame
riški predsednik) in da so v neki
monarhiji kraljevi svetovalci in
okrajni upravitelji možje, ki ni
majo zrelostnega izpiiia in ki ne
vedo ncšteviluih malenkosti. To je
sijajen dokaz, da je zrelostni iz
pit nepotreben.
V neki ljudski državi (Nviei)
je vsa uprava silno enostavna in
državne službe h brezplačne, o
pravljajo jih kot častne posle, kol
zaupna mesta, ki jih tudi indirek
t no ne plačujejo, ne z razkošnimi
uniformami, ne z redovi.
V meščanskih oddelkih naše dr
žavne uprave, torej v poštni in te
legrafični služIli. pri železnici. hi
moralo biti napredovanje neome
jeno. Zakaj ne In >«i sadili pismo
nošev za piisalno mizo. saj zna pi
sati in računati, zaupajo mu ve
like vsote.. Ce ne zna tujih jezi
kov. bo lahko opravljal uradno
delo za tuzennstvo.
Železniškemu poduradniku i ;i.:
hi bila odprta pot do postajnega
načelnika Med tem, ko se vrinej
sedaj do te služlie osebe, ki nima"
jo pojma o organizaciji prometa.
V resnici vodijo obrat /možni
l>o>d uradni ki.
Na višjih st pnjah zahtevajo ta*
ko malo znanja, da doživljamo
dan za dnem povišanja, ki so nam
popolnoma ncumljiva. Najprej je
mož geolog, precej nato komereij
ski svetnik, naenkrat se prelevi v
železniške^ i ravnatelja in končno
•edi nekje in upravlja pokrajino,
kar menda nima ničesar pravit,
ne z geologijo, ne s trgovino, ne z
železnicami. Tukaj se jasno vidi.
da za napredovanje ni treba stro
kovnega zimja in ves svet ve. da
upravlja pokrajino vladni tajnik
(in komornik) in da je čin vladne
ga predsednika, "deželnega gla
varja" le za to. da zjis«m1c nekdo
to mesto.
Druga zapreka na dirkališču- so
lajtiiiiut .ve naramnice. Včasih so
je kosal študent zaradi svojega
znanja z lajtnantom. .vdaj so tudi
lajtnanta oborožili z dijaškimi iz
piti in lajt'nantovo dostojanstvo
je neomajano. Seveda ni tr« l>a
knjižne modrosti za vojaško sluz*
Im). Ta razkošni študij je liila
zgolj prevzetnost vojaške nao
brazhe in zato j«- |M>stal podčast
ti i k boljši vojnik kakor učeni ofi
eir. Trdili so. da je postala vojna
znanost. To pa nikakor ni res. ker
ne izdeluje j. smodnika. kanonov.
bojnih ladij oficirji, temveč iiiže*
ni rji in delavci. Voditi četo je se
daj veliko enostavnejše kakor je
bilo prej. in moštvo naučiti stre
ljanja. zato porabijo podčastnika,
ki je vzrastel s puško, česar se o
oficirju ne more trditi. Vse ži\
1 jen je. vse pisarjenje v vojašnicah
oskrlmje in opravlja podčastnik,
ki pozna vsakega moža v vrsti,
znane so mu vse njegove vrline
in napake. Zakaj ga ne |>ovišajo.
/akaj mii zapirajo pot ? Zato. ker
imamo razredno družbo in razred
ne razlike. Monarhija, ki ima vso
»WiH iu ki izvoljenim zaupnikom
podeljuje izvrševanje te oblasti,
mora vzgojiti rod pokornih, da si
/ugotovi pokorščino. Ali to ni ide
ja in t m i i lic naloga države. Drža
va l»: morala pospeševati blaginjo
vseli, iin rala l»i čuvati pravico
vseli, a tudi nikakršna nova civi
lizirana država ni. ker ta ne Id
smela ničesar vedeti o razre lih iu
kastah. To nepostavno nazadova
nje k prvotnemu stanju, kakršno
je bilo včasih v daljnih, -starih in
dijskih despot i j« h. je predrznost.
Vendar imamo pa tudi v Kvr pi
državo, v kateri ne poznajo oficir
skih pred pravic in kjer napreduje
lahko tmli podčastnik. V italijan
ski armadi namreč povišajo vsa
ko leto gotovo število podčastni
kov. (Tako je Iti I o vsaj kolo leta
1M!M» ; ako se je sedaj kaj izpre
menilo, ne vem.)
Najbolj se opažajo prepravice
v uradih in hankah. kjer imajo u
radne sluge in bančne sele. Ti pod*
uradniki so •iliižabniki. zato jih
kličejo kar po imenu, ne imenuje
jo jih gospode, med tem ko ime
nujejo (videva uradnika (kH je
vendar služabnik splmšnosti) za
gospoda.
Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu! Razvedrite si
duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige
in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba 80
• Pod Spevednem pečatom", I. zvezek 1.04
II. zvezek 80
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in lv. Kaker): "Džungel". Po
vest iz chica&kih klavnic $1.00
Etbin Kristan: "Francka le drugo" 25
Pavel Mihalek: "Iz nižin življenja" 50
"Tajnosti španske inkvizicije". (Dosedaj izšli samo Štirje snopiči). —
Snopič po 5
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Knafiič: "Socializem" 1.50
Knrice Ferri: Socializem in moderna veda 60
"Država prihodnjosti" 20
"Proletariat" 10
Ktbin Kristan: "Nevarni socializem" 15
"Strahovi." (Priporočljivo) 15
"Komunistični manifest" 20
"Zakaj smo socialisti" 10
"Kdo uničuje proizvajanje v malem" 15
"8ocializem" 10
"Kapitalistični razred" 15
"8ociJalna demokracija in kmetsko ljudstvo" 5
"Vojna in socialna demokracija" 15
"Občinski socializem" 35
"Moderni socializem" 10
"Naša bogatstva" a 5
Po C. Clinne-ju Iv. Molek: "Socialistični katekizem" 10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 35
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo,) 25
"V dobi klerlkalizma". (Priporočljivo.) 20
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnih društvih"
"Narodno vprašanje in Slovenci"
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — Cilji so
cializma. "
.10
.10
"Štiri črtice". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj iz
življenja fajraoštra Kozamernika, 2. Kako dolg rep je imel pes sveto
pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec »veta iu sedež za "ne
beško kraljevstvo" 12
"Kako je lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snoni* > •
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
Kaj lahko opažamo, da razume
jo stari služabniki |m> nekaterih
uradih tako imenitno vse nrado
v.-tnje. da poučujejo na novo vsto
pivše uratlnike: in videl sem u
ra-de. v katerih je bil sluga pravi
pomočnik predstojnikov, da, nje*
» v prvi in najboljši svetovalec.
Na carinskih uradih se večkrat
zgodi. da okrhuje vsse podurad
i ■ i k. med tem ko je šef na dopustil
ali na lovu. ali poduradnik ne do*
bi za to nobene odškodnine, nobe
nega priznanja, nohenesra povi
šanja.
V privatnih bankah poznam slu
žabnik«'. ki so postali uradniki, ko
so si pridobili resnične zasluge.
A obenem naletimo tukaj tudi
na najstrožjo razliko med gospodi
in negospodi. Na Norveškem in
Danskem ne kličejo ljudi z gospo
dom. '•('ujete. Asbjornsen." pra
vijo. a ne: gospod Aisbjornscn.
To bi bilo pač posnemanja vred
no.
In potem posli! Ako priznava
mo svobodno izmeno med delom in
mezdo, če je odpravljen nadavek.
p M'lski red in strnhovanje, tedaj
bi moralo biti zgrajeno razmerje
med gospodarjem in i vos I i na čem
drugem, kakor na razmerju med
vladajočim in podanikom. Posli
zamenjajo vendar delo svojih rok
proti plačilu in kruhu, in delovna
p godba je svobodna. Zakaj dela*
jo tedaj - |>osli tako kakor s pod
bvniki. saj je gos*|>oda ravnotiko
odvisna od (»oslov, v njihovi od
visnosti je. Kaj trkajo dekle zato.
ker ima.). delovno pogodim? Za
kaj bi morali- dekle izgu-biti svoje
meščansko ime? In s kakšjjo pra
vico s«> vmešavajo v njeno privat
no življenje. Treba ni prnv nič
drugega, kakor da posel zapusti
službo in videli bomo. da si ne
znamo prav nič pomagati, vsa hi
ša je narobe. Naravnost nič ne
znamo: ne zanetiti ognja, ne pri
žgati luči. ne i* "til jat i. ne pripra
viti unize, najmanj, pa prirediti
iedi. kar je prav velika umetnost.
I' tem šele občutimo, koliko hvale
dolgujemo poslom, brez. katerih bi
bilo življenje za zgornje plasti
človeštva — nemogoče.
I'rav tako: delavec! (,'e se ti
kdaj v hiši kaj pokvari, n. pr. sa
mo ključavnica ! Sam ne znaš po
praviti. kak inženir ali profesor
mehanike tudi ne. nihče ne zna
tega napraviti boljše kakor klju
čavničar-. torej ga ne moremo po
grešati in dobivati bi moral izred
»o dobro plačilo. Ali tega ni. vse
premalo si tla plačevati svoje tle
lo, ko vendar tvori s svojimi stro
kovnimi tovariši monopol ali
trivst, a se tega niti ne zaveda.
Vsi. ki stanujemo v modernih hi
šah s strojnimi napravami, čuti
mo kako smo odvisni od delav
stva. Ako ne gori električna luč,
in pričakujemo goste, tedaj nas
za more rešiti le eden. in če oen
tralna kurjava odreče, si ne zna
mo pomagati in moramo beračiti
pri delaven za hitro p nnoč. Mor
da nas pusti, da čakamo, da nas
s tem pouči o svoji vrednosti. Do
stikrat sta le hrezmiselnost in le
noba vzrok, da ravnamo z onim,
od katerega Nino odvisni, tako,
kakor bi bil na« služabnik...
Nekoč sem obljubil temu čast
niku. tla napišem zanj spomine iz
dveh generalnih stavk. Spoznal
sem, da smo nedelavci ,poj>olnoina
nepotrehni, da ostoji vsa družba
s svojo kulturo, z vso cvetočo Ti
met nostjo. s svojo poezijo in ne
pbxlntii učenostjo le po milosti o
nih, ki so temelj in zid.
Nekdo je rekel: "Ako hi plače
val' dt-lavce po zasluženju, bi mo
ral prenehati vsa industrija." Naj
se zriwi vsa industrija, če je zgra
jena na laki krivični podlagi, če
je mogoča le z izkoriščanjem bed
nega položaja delaveev!
In oni, ki pridigujejo proti raz
rednemu boju. naj raje mislijo na
to, kako hi lodpravili razrede, ku
k*» bi premostili razredni prepad.
Vstop ua dirkališče mora l>iii svo
lw>deu, in skrhe naj za to. da ImkIo
pričeli dirko vsi z enakimi pogo
ji in iz enakih razmer, brez zahrht
nosti in zvijač. To hi ublažilo so
vraštvo. p tem hi lažje živeli, ti
panje bi ostalo za one. ki tam s|»o
daj stradajo, ki žive brez upanja
da bi prišli navzgor ob stran
drugih, kateri se sedaj domišlju
jejo, da stoje nad njimi, da so
prvi. čeprav so v resniei zadnji.
Greh priznati in poboljšati se.
to je možato; tajiti in zvijati ka
kor gad. kadar se mu stopi ua rep.
je babje!
East Palestine. Pri poročilu
o pogrelvu sodruga Hafnerja v
štev. 24S. se je |w»notoma izpusti
lo. da se je tudi društvo "Zvesti
bratje", štev. ?!• S. S. I'. Z. udele
žila omenjenega pogreba, kar ho
di t«-m patom popravljeno.
Uredništvo.

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 3, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 02, 1912, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??