Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1912, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1912, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 30 July 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

List trn koristi iUUv
•keg* l|udstva. Delav
ci so opravičeni do
vsega kar producirajo.
This paper i« devoted
to the interests of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
Stev. (No.) 255.
Knurwla-. ••oond-el&ti matt«r. Dm. 6, I»07, »I lb* pent offtc
" CoImio 111. undrr tbr Act of Coegrtat of Mtroh 3rd, 1K7V.
Office: 2146 Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se*
PAZITE!
na številko v oklepaju
ki ee naha|a poleg va
šega naslova, prileplje
nega epodal ali
na ovitku. Ako (2d6)
|e Številka . '
tedal vam s prihodnjo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi,
mo, ponovite |o takoj.
Chicago, III., 30. |ull|a (July) 1912.
Leto (Vol.) VIL
Delavci ne potrebujejo
bojnih ladij.
—I—
Iz l/i-mloiiH prihajajo vesele ve
sti, da angleški. francoski in
nemški delavski voditelji z vsemi
močmi delujejo na to, da lunin
potom mednarodnega delavskega
gibanja enkrat za vselej ustavili
; divjo in nesmiselno gonjo evrop
skih vele v last i /a prvenstvo na
morju. V tej gonji so v prvi vr
sti zainteresirane Anglija. Nem
čija in Francija; zlasti v Angliji
in Nemčiji se izdajo vsako let«)
naraviKM! ogromne svote za grad
bo novih bojnih ladij. Angliji je
do tega, tla obdrži sedanje prven
stvo na morju. Nemčija, ki se je
razvila v mogočno industrijsko!
.državo in je kot taka v stanu t «• k -1
inovati z Anglijo, pa hoče <lo»f !
či moč Anglije in jo tudi nadkri
liti. To zahtevajo njeni industrij
ski interesi in temu slepo >ledi. ne
oziraje se na ogromne žrtve, ki
jih zahteva ta nesmiselna tekma.
Da nima nemško in ne angleško
delavstvo nobenega interesa v t«*j
puhli gonji, menda ni treba š.- po
sebej povdarjati.
Nemški delavci — orgaui/ntni
mi gospodarskih polju \ strokov,
nih unijah in organizirani politič
no v socialistični stranki — ne
gojijo prav nikake želje in sim
patije /a vojno z Anglijo. Angle
ški delavci — organizirani na e
nak nabili kakor nemški sodrugi
— pa tudi neiejo vojne / Nemči
jo /a nobeno cono. Enako je s
francoskimi delavci.
V slučaju vojne lii bili ti de
lavci prisiljeni pobijati Wen dra
gega. Istimi pa je. da i; nimajo
med seboj nobenega prebira aii
sovraštva. Med njimi vlada naj
lepše soglasje; med seboj se na
zivljajo prijatelji, sodrugi. v veli
kem mednarodnem delavskem ni
hanju so pa eelo bratje, ('emu
potem vojna? Zakaj potem tako
velikanski izdatki za militarizem
vsako leto?
Tudi ameriško delavstvo nima
prepira in ne goji nobenega sov
raštva ilo delavcev drugih naro
dov. drugi ga ne {Tajijo do nas.
Tudi mi pripadamo isti veliki de
lavski bratovščini gospodarsko,
kakor tudi politično. Zakaj naj bi
si potem želeli vojne? Koga se
imamo bati. Delavci vsega sveta
so naši prijatelji in mi njihovi.
Kdini sovražnik, katerga >e mo
rajo delavci bati. je mednarodni
kapitalistični razred oderuhov in
izkoriščevalcev. On je pravi in edi
ni sovražnik, .zoper katerega se
mora delavstvo pripraviti na hoj.
Toda tega nasprotnika je lažje
premagati brez topov. pušk. me
čev. smodnika in bojnih ladij. V
tem boju boiv prs i vrsti ».dločeval
človeški razum, to je. ra/.redna
zavest delavcev.
Statistika izkazuje, da je v Z.
državah okrog šest milionov od
rasti ih oseb, ki ne .znajo pisati.
To nepričakovano veliko število
pojasnjuje poročilo komisije za
otročje delo, iz katerih je razvid
no, da skoro 17ir/r otrok, v staro
sti 10—14 let. ne hodi v šolo. Ti
otroci hodijo mesto v šolo v to
varno. ker njihovi stariši ne za
služijo dovolj, da hi svoje otroke
mogli pošiljati v šolo. Ali je tre
ba so hujše obsodbe današnje ka
pitalistične družbe?
RAZPIS.
Jugoslovanska delavska tiskov
na družba razpisuje tem potom
službo upravitelja pri "Proletar
cu". — Zahteva se zmožnost slo
venskega in angleškega jezika v
konverzaciji in pisavi. — Člani
socialistične stranke imajo pred
nost.
Ponudbe je poslati na predsed
nika družbe Frank Podlipec-a,
604 N. Curtis St., Chicago, 111., do
15. avgusta t. 1.
DIREKTORIJ.
SODNIK HANFORD.
Sodnik llauford, Seattle. Wash.,
je pred par meseci preklical dr
žavljanstvo -socialistu Olson-U sa
' iii«» zato. ker je l»iI ta socialist oh
času. ko je jemal drugi držav
ljanski papir.
Zaradi tepa je socialistični koti
irrcsmau Berber v Washington!!
zahteval, tla vlada odstrani llan
forda. češ. da je on navaden pi
janec in da je prava metla za
padnih kapitalističnih tšpekulan
tov.
V sled Herder je ve zahteve je
prišel Ilaut'ord \ disciplinarno
preiskavo, katero je vodil pose
ben odsek ki!n)»resuianov. V pre
iskavi so prišle i a dan stvari, ki
sodniku ne delajo časti. Pritisk
>e p stajal vedno silnejši in Han
1'ord je uvidcl, da zanj ni več re
šitve. zato se je odpovedal svoji
služIti. Se predno je hila preiska
va končana.
Ko je Berirer slišal o re-ijrna
ciji. se je izjavil, da je odpoved
vedno znamenje krivde.
Knngresuik Merger je torej do
' segel. k'ar je želel. to je. krivične
inu sodniku j«- odvzel pravice in
dostojanstvo sodnika. Ker pa je
i' raznih okoliščin razvidno, da je
Ilanford izraliljal svojo sodnijs
ko oblast s tem. da je pomagal
raznim špekulantom pri njihovih
krivičnih tnanipulaeijah na škodo
državnega premoženja. zahteva
Herder, da vladi) določi posehuo
poroto, ki ho preiskala tozadev
no Ilanfordovo početje. Na ta na
čin upa Berber izslediti vse ono
lopove, ki mi se okoristili z držav
nim imetjem.
Delavska Kederaeija v Seattle.
I Wash., je pri svoji zadnji s^
sprejela resolucijo. v kateri odo
hruje Hergerjev korak.
Usodepolna povodenj,
Državi 'Pennsylvania )n West
Virginia sta hili minuli toden pri
zorišč«« groznih | »o vodenj. ki *<»
zahtevale nad W človeških žrtev.
Vsle.l utrganje ohlakov je povo
«l«'iij tako hitro na.stal:i. da jo u
«1 i-lii v razne premogovnik«*. pred
n«i mogli rudarji priti na var
ilo. Najbolj prizadeti ki nji
V IVnsylvaniji — I'ninaiHtown.
Smock, (»riiidstone. I,inn. Lemont
Klleiiwootl. Dunhar in še nekateri
drugi; v W. Vil mini ji — Wluling.
Monongah in Fairmont. Mnogo
rudarjev in članov njihovih tiru
žili se je le z največjo težavo re
šilo gotove smrti. Nekatera mesta
so v popolnih razvalinah. Votla je
odnašala in podirala cele hiš««, je
zove. mostove, sploh vse. kar se
ji j»* stavilo na pot.
V rudniku Snperha. štev. '2.
Kvans Station, so hili rudarji za
jeti kakor podgane, ko j« voda
vdrla v glavni vhod. Sodi se. da
je tu utonilo večje število rudar
jev okrog čevljev glohoko
pod zemljo. Na »ličen način so u
tonile skoro vs«> nesrečne žrtve.
V««čina njih pušča za sehoj šte
vilne družine, ki so zgubile «•« 1 i -
nega reditelja.
Položaj prizadetih premngarjev
je tem nhnpnejši. k««r morajo po
leg pomanjkanja stanovati * šo
torih v deževju.
Tom. Mann.
Angleški delavski voditelj in
sod rug Tom Mann, ki jo l»i1 v je
<'*i. ker je v času zadnjega rudar
skega štrajka izdal na vojake
apel, da naj ne streljajo na št raj
kurje, je pred kratkem začel tfo
vorniško turo |>o Angliji, lju
dstvo ga |>ovsod navdušeno
pozdravlja in njegovi shodi so
nepričakovano številno oltiska*
ni. Zapor je njegov npliv pri an
gleških delavcih še znatno pove
čal. Njegovi govori so kakor si
len orkan: kdor jim prisostvuje
si ne more kaj. da hi se z vso du
šo no oprijel njegovih idej. —
Vsak slučaj nasilja zoper delavst
vo pomeni žehelj v krsto kapita
lizma.
Nove lopovščine čas
niškega trusta.
Chieaški easniški trust je dose
«<•1 zadnji tftit-ii višek svojih
številnih lopovščin. ko jo hotel
unijo "newslioj'ev" s polieijo in
oboroženimi profesionalnimi mo
rilei in pretepači prisiliti, da pro
glasi konee štrajku ter da s«* nje
ni »'lani podajo oholemu trustu,
ki je v svoji slepi strasti po pro
fit u in v brezmejnem sovraštvu
do delavcev zabredel v usode poln
položaj.
Casniškj trust je danes na rolnt
propada in v strahu pred pogi
nom se ne obotavlja posluževati
imjost udnejšili sredstev, da se
obdrži pri življenju. Toda tudi ta
najnovejša nakana se mu je izja
lovila. dasi je imel upreželio vso
eliieaško policijo v svoj voz; kaj
ti vsa ta sila ui i/adostovala. da Iti
strla solidarnost *'uewsboyev".
Nil zadnji petek večer ji*
IIHIIirrr sklicana Seja (lllelljelK
unije. Si» pi-eduo so se začeli čla
ni /liirali k inisvctovan ju. na ka
terem je bilo treba glasovati, ali
i:aj s.- š;ra.jk te unij«* konča ali
»i«*, s«- je policija in od lrii-ta do
ločena ilrulial p'lastila vseh vho
«lov v dvorano, kjer se je imela
vršiti seja. Tako je ltilo inogi če
i m 11 c m"« -\a t i k < 1 < i niup loti navzoč
ti ji si-ji in kdo ii«*. Vstop je bil do
\ oljen «amo onim članom uniji*,
za katere se je mislilo, da so pri
volji končati štrajk : za kogar pa
niso bili sigurni, so ga odvrnili.
Ako je kateri ugovarjal, so ga ne
usmiljeno pretepli. Kdor je liil
enkrat v dvorani, ni -mel več
ven: da l»i pa ne ujogli dobiti po
moči, je bila pretrgana telefonič
na iz veza.
Kljub temu. da so bili "news
boy i" ujeti in da iib je policijski
kapitan Lavin /. mačjo hhiavšči
no in tiajsladkojšimi obljubami
pozival, da naj glasujejo za k> nec
štrajka. so glasovali. da se štrajk
nadaljuje; odklonili <o sploh vsa
ko pogajanje, dokler se ne ugodi
zahtevam ui ij. Okrog 200 news
bovev je uši • po rešilni lestvi iz
dvorane.
To je bil najostudnojši napad
na « it'am/iiaiio delavstvo v j.'«»
dovini Cliicage.. ('asniški tru-st je
lahko siguren, da *i je zadrgnil
vrv za vrat s to svojo najnovejšo
lopovščino, kajti solidarnost chi
eaškega delavstva se je s tem b*
utrdila in delavske organizacijo
bodo storile vse. da prejmejo oni,
ki so za vse to odgovorni, zaslu
ženo plačilo.
Koliko stane izvršitev smrtnih
obsodeb.
I/.vršitm- smrtne kazni iui elek
tričnem stolu j«- stalo državo New
York «1 • > sedaj .*♦»."».IMMI. Zakon o
električnem stolu je bil sprejet v
tej državi pred "22 leti. Oblasti
cenijo stroške /.» vsako posamez
no izvršitev na Tu >w»m pa
niso nšteti stroški ./a vzdržavan
je na smrt obsojenih doljre mese
ce pred izvršitvijo »mrtne kazni
<■ laiv 11 i elektrik Davis, ki izvr
šuje najvažnejši posel, dobiva
za vsako izvršitev, njejpov
pomočnik pa +.">0. |)<> set In j je bi
lo na elektrienem stolu umnrče
11 ili v tej državi l.V> oseb. Sedaj
pričakuje devet na smrt obsoje
nih na smrt. ki je določena na te
11 j• 11 12. avgusta. Tako se bo šte
vilo smrtnih kazni na elektrienem
stolu pomnožilo na 1<>4.
S tem rekordom se država New
York pač ne more ponašati in ta
ostuden način usmrtitve iu smrt
na ka./en sploh ji ne delati prav
nobene east i v dvajsetem stolet
ju. Bil hi pae že ras. da se smrt
na kazen za vselej odpravi.
Konveneija pridigarjev neke
verske sekte je sklenila, da od
strani pekel iz svojih verskih
"resnic". S papirja fja je pae
lahko odpraviti, a delavci po li
varnah in topilnieah vedo, da pe
kel še vedno eksistira.
ALI SMO V RUSIJI?
1'ml par trdni smo poročali o
tolovajskem napadu kapitalistič
nih hlapcev na mirne zborovalce
v (Jrabnow. l<oui>iiiuna, ko so hili
trije zliorovalci — delavci iz za
sede ustreljeni do smrti in več
ranjenih. Omenjeno -zborovanje
je sklicalo bratovščina lesnih de
la vccv z namenom, da privede v
organizacijo še neor>?aiiiz. delav
ce svoje stroke. Streli so hili od
lani i/, urada oiulotne lesne druž
in-; to je dokazano. Toda. mesto
da hi i blast i iskale morilce med
koinpanijskimi uslužbenci, so za
prle predsednika bratovščine les
nili tlelaveev in okrofr <>o članov
oinenj«Mi»' organizacije kot so
krivci* zuoranj navedenega umo
ra.
Tako krivično početje mora ro
diti največji odpor v sreu vsake
ga trezno mislečega človeka, a
tamkajšnja kapitalistična vlada.
|K)d koje okriljem Sf vse te liini
parije izvršujejo se samo hinav
sko mu/a tt r prepušča usi do že
itak -do skrajnosti izkoriščanih
delaveev v rokah nenasitnih ka
pitalističnih prabežev.
Kazmere v okrajnih ječah v
Charles Lake. kjer si- nahajajo
um< r.i oh.lol/.cMii delavci, so tako
škandalozne, da hi cel > barbar
ski Rusiji delale >ramo!o. V maj
hnih celicah. določenih za enega
jetnika, prebiva pet do šest jetni
kov. A!;., upoštevamo sedanjo
vročino, -i lahko predstavljamo
kako obupen je njiho\ položaj.
Več jetnikov je bolnih na ranje
nih. a oblasti se ne zmenijo, mar
več jih \ svoji satanski podlosti
pustijo v nepopisnem trpljenju
umirati. Za največje dočine«> se
danes skrbi, a nedolžni delavci,
ki ni-o ničesar zakrivili razven
to. <la zahtevajo malo večji koš
ček kruha za svojo tlelo.
K j«- ji* sedaj tista demokratska
stranka, ki se oh vsaki priliki tr
ka po prsih pov.larjajoe svoji* ve
liko prijateljstvo do delavstva.
Louisiana ji* diMiiokratiena oil
jrnv i*rni*rja do zadnjega pometa
la! Niti trohiro tisti* naklonjeno
sti ilo »lelaveev iii ostalo, katere
so pred volitvami imeli razni po
lit it- ii i st reber ji polna lista. Delav
stvo v Louisiaui in družili južnih
državah je šlo pri zadnjih volit
vah slepo \ hoj za demokratsko
stranko, a sedaj spoznava kako
brit ko se je varalo, ko je izročilo
demokratski stranki, ki ni drup*
jra kol |M»ni/.na dekla sainopašnih
lastnikov obsežnih posestev, m o?
in oblast.
DVA RAZREDA
I .j so razdeljeni v «I \ «• sku
pini: iMiii. ki si' poti, ila zasluži
denar. a drn#a. ki s«- poti. tla za
pravi denar.
Interesi delavca in kapitalistu
si nasprotujejo med aehoj.
Kapitalist pravi: Delati jo kra
sno. in pri tem ci misli: kajti ilelo
množi moje hopatstvo.
Delavee pravi: Delo. ki koristi
drugim, ji* /a mene suženjstvo.
Kapitalist tfleda na delaven ka
kor mi stroj, katerimi si* daje to
liko ina/.ila. da si* ne ustavi.
Delavee pa misli, da je tudi on
elovek. ki ima vse prnviee za uži
vanje življenskili dolirot.
S temi besedami so povedani
\»i v/roki razrednega hoja. De
lavei šeejo skrajšanje delavnega
easa in |K>veeanje plaee: deloila
jalei pa neeejn priznati teh za
htev. kajti to hi ranilo njih pro
file.
Kapitalisti imajo v svojih ro
kah bogatstvo. oboroženo silo in
zakone. Delavci pa nimajo drnzc*
ga kot svojo delavno moč.
Delavci se organizirajo, da zd
ruženi pribore ono. kar si ne mo
rejo osvojiti, kot pojedin: oni za
morejo ob volit vali s svojimi gla
sovi zdrobiti politični vpliv kapi
talistov in spremeniti zakone v
svoje koristi.
Delavci se organizirajo v poli
tičnih. strokovnih iti konsnmnih
organizacijah, in te so orožje njih
razrednega boja. orožje, ki bode
napravilo konec kapitalističnemu
gospodarstvu.
Železniške družbe ho
čejo še več prolita.
"Iztrebite socializem in delav
ske unije /a vsako ceno; mi lioee
mi) in inorauio iuieti več profi
ta". Te beseile je rabil podpred
sednik in glavni upravitelj Illi
nois ('ent ral/.eleznicc \V. 1j. 1'ark
iiii sestanku »veze mednarodnih
železniških delovodij.
Seveda, še več profita za ne
nasitno malho kapitalističnih sa
mopušneže v. za delavce pa podalj
šanje delovnega časa. znižanje
plač. več trpljenja, več kr\i. vee
nesreč in industrijskih umorov.
Se vee razkošja in uživanja za
delničarje in njihove družine, a
še težji jarem gospodarskemu su
ženjstva .za dela vee in njihov«'*
družine. To so Parkerjeve želje
in tako bi bilo, ako bi njegova
-»amopašna liatura imela pop' Ino
moč nad «lelavei. K sreči je de
lavstvo s svojimi organizacijami
tako močno. <la se takim samogol
tuežein kakor je 1'ark lahko |>o
robu postavi, zahtevajoč za >«*
danje razmer«* primerno plačo in
delovne pogoje.
<>l> t.-j priliki se je Park tudi
zaradi hitro rastoče nioei soeializ
t mu /elo razburjal in rotil delovod*
i je. < I a vselej in povsod zatirajo
i socializem, ki se z nekako jji«r?«n t -
sko silo |)<jlaš("a ameriškega de
lavstva. Po njegovem mnenju so
železniške družbe predolgo mir
no gledale na socialistično "ne
varnost" in skrajni ras je. ila se
v tem oz.iru nekaj stori.
Za nas delavce niso taka raz
burjanja prav čisto ni«" novega
in nas zato tudi nič tie strašijo;
kaj še. ravno obratno, osrčujejo
nas. da gremo s polrojeno silo v
nadaljui boj. kajti mi vemo. da
brez boja ni zmage, brez zmage
lie svobode.
Regulacija trustov.
Na podlagi Sliernianovega pro
titrnstnega zakona je vrhovno
sodišče v \Yashingtonu ukazalo
petrolejskeiim trustii ali kakor se
še drugače imenuje Standard Oil
konipaniji. da se mora razdružiti.
Republikansko. zlasti pa demo
kratsko časopisje je tedaj pov
zdigovalo modrost vrhovnega
zvrzim-ga sodišča do neba in v
proslavo Sliernianovega protitru
stnega zakona so se pele cele li
tanije na račun ljudske nerazsod
nosti. Kapitalistični stranki, ki
propagirati ureditev trustov po
tom regulacijskih .zakonov kakor
je Shermanov. so dosegle hipen
triuinf nad socialisti, ki zahteva
jo podržavljen je trustov.
Kako ničev in nesmiseln je boj
proti trustoni potoni takih zako
nov. je razvidno iz dejstva, da je
Standard Oil Co. pred to razsod
bo plačevala 40r/, dividende. se
daj pa vladni regulaciji plačuje
4^'/r dobička od delniške glav
nice.
Po našem vzgledu.
Stare kapitalistične stranko ho
čejo biti napredno, no morda iz
lastnega nagiba in po napredno
sti njihovih voditeljev, marveč so
bile primorano, ako se hočejo ob
držati pri življenju. Tako jo n. p.
demokratska stranka v državi
lova na svoji konveneiji skleni
la. da predloži svojo plat formo
svojim volileem v odol»renje. o/i
roma odklonitev. Ta "nova" na
prednost je /a demokrate nekaj
novega. Za nas socialiste jo pa to
že nekaj starega, kajti v soe.
stranki vse članstvo odločuje v
platformi, v imenovanju kandida
tov itd.
Iz tega j«' razvidno, da jo naj
bolj konservativen socialist sto
krat naprednejši kakor najbolj
naprodn republikance ali demo
krat. Da se pa ljudje še v več
jem številu ne pridružujejo soe.
stranki, kljub temu. da hrepene
po naprednosti, je v.zrok njihova
nevednost.
ŠTEVILNE ŽELEZNIŠKE NE
SREČE.
Ni dneva, da hi ne čitali o
večjih in manjših nesrečah na na
ših železnicah. Danes jih je deset
uhitih, jutri pet, pojutrajšnjem
dvajset, petdeset in tako gre na
prej po starem tiru, ne tla hi h«;
naša javnost kaj posebno vznemir*
jala. Le sem in tja, ko zahteva
železniški inoloii izredno veliko
žrtev, vzphunti ogorčenje, a v to
poklieani vladni faktorji .znajo
isto pomiriti z ohljuhami in }»rož
njami, klieoe ogenj in žveplo na
provzroeitelje. Naša javnost se
zadovolji z obljubami in grožnja"
mi; za izvršitev istih pa se ne bri
ffii. Zato ni prav nič čudno, da ko
žehvniške ilružhe v svoji topovski
gonji y.a profitom prav čisto nič
ne ozirajo na varnost svojih pot
nikov marveč postavljajo življen
je i*tih v direktno nevarnost v
svoji satanski strasti za prvenst
vo, otl katerega je odvisna mno
žina profits.
liiiusko leto. to je mil. je bilo
na železnicah v Zdr. državah ubi
tih oseb. a ranjenih j«' bilo
6(l.2t.">. Ž rt ve istega lnuloha so pa
bile nekatera leta še številnejše.
Podrobne preiskave dokazu
jejo. (In ni prav nobene opravičbe
/a lako številne železniške nesre
če in skrajni čas bi že bil, da bi
naša vlada storila potrebne ukre
pe za izboljšanje teh nečuveuih
razmer.
Lastniki železnic so vselej po
skušali zvrniti vso krivdo na brtv.
hrižnost in nemarnost vslužben
eev. toda vladna meddržavna pro.
met na komisija izkazuje na pod
lagi preiskav, tla so v ogromni ve
čini slučajev koiupanije odgovor
ne. ali vsaj iuor;;'e bi biti.
li. JiMl. je bilo 6260 železniških
nesreč, pri katerih so kare skoči
le ra/ tir. Meddržavna prometna
komisija je preiskala \>e te sluča
je in prišla do zaključkov, da je
od vseh omenjenih nesreč bilo
122."» slučajev, kojih vzrok je bi
la pomanjkljivost in zanemarje
nost železniške proge; pri 2.824
slučajih je bila pomanjkljivost v
opremi kar vzrok; 1 SI4 nesreč iz
haja iz raznih drugih vzrokov, a
le 2!)7 slučajev je zakrivila brez
brižnost uslužbencev.
Z drugimi besedami so to pra
vi. da je le 6^? vseh slučajev že
lezniških ne.* reč pripisati na ro
va/. žei»zničarjov. a icniu naspro
ti prov,/ro« 1 zanikernost, dobička
željnost železniških družeh 75%
vseh nezgod te vrste. 1'ri usluž
bencih je pa polog tega upošteva
ti tudi drugo olajševalno okoliš
čine. namrci*, <la je njihov delovni
čas neopravičeno dolg. kar vse
kakor v znatni meri izmanjšuje
sposobnost uslužbencev.
Ako sedaj primerjamo število
železniških nesreč v Združenih
državah z isti 111 Nemčije, ali ka
ked ruge evropske države najde
mo neverjetno veliko razliko, kar
kaže koristolov-stvo ameriških že
lezniških špekulantov v pravi lu
či. V Zdr. državah namreč pride
na vsakih 1,!I.">7.441 potnikov eden
ubit vsako loto, dočiin pride v
Nemčiji samo na vsakih 11.701,354
To se pravi, da so na ameriških
železnicah potniki v šestkrat ve
čji nevarnosti, kakor 11a Nem
škem. l'ii nas v Ameriki pride en
ranjen potnik na vsakih 84,424
potnikov, pri tem. ko pride v
Nemčiji saino 11a vsakih 2.113.471
potnikov eden, kar pomeni, da je
na ameriških železnicah skoro
dvajsetkrat več potnikov ranje
nih kakor v Kvropi.
To razliko v varnosti pa ni pri
pisovati na račun hitrosti, kajti
(Nadaljevanje na drugi strani.)
I i
Še enkrat
opozarjamo cenjene naročnike,
kteri so z naročnino na dolgu, da
jo poravnajo še tekom tega ted
na. če hočejo biti deležni glaso
vanja o večjem " Proletarcu
Kajti glasovanje se prične takoj
prihodnji teden. Vsi v vrste!

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??