Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1912, Image 2

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1912, Page 2, Image 2',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-2.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-2.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-2/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-2/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 4.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 30 July 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-07-30/ed-1/seq-2/>

Newspaper Page Text

PROLKTARIC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
tZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in izdajatelj,
MfOiletantka delavska tiskovna druiba
v Chicago, III.
Ifaročaiaa: Za Aro«rico $150 za ctlo leto. 75c za
9*1 lata. Za Evropo 12 za c«lo l(to, ti za pol teta.
Hurt p4 dogovoru Pri iprtmmbi bivaliifo
mmtmmM tudi a T A KI natluw.
PROLETARIAN
%
Owned and published Every Tuesday by
lull Slavic Workmen's Publishing Company
Cbkafo, i.linoU.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
•VUCBimoN BATU: United Stat«« and Canada.
U.M a year, Tic lor half year. Koiei|n countries
tl a year, it for half year.
iwrnmiKO hates on agreement.
NASLOVlADDREf^h
M*ROLETARI£C"
3146 Mine Inland ave. Chicago, 111.
ŠTEVILNE ŽELEZNIŠKE NE
SREČE.
(Nadaljevanje s prve strani)
znano dejstvo j**, da vozijo vlaki
v Nemčiji ■/. enako, ako ne še z
večjo hitrostjo, kakor vlaki v Z.
državah. Vzrok maloštevilnih »«•
sreč na nemških in drugih evro
pejskih železnicah tiči v tem. tla
so iste veliko boljše ill popolne,
kar se tiče varnosti potnikov in
ljudij v splošnem, kakor pa v
Združenih državah.
Potrebno je na tem mestu tudi
omeniti, da so železnice v Nem
čiji in drugih evropskih državah
državna last. kakor ekspresi, o ka
terih smo že zadnjič spregovorili
nekaj besed. Pri državnih želez
nicah se ne gre toliko za profit
kakor a.a blagor in udobnost
splošnosti. doeim je isti glavni
smoter priv. podjetij, tako tudi
železnic. Popolnost državnih že
leznic bi bila se zdatno večja, da
niso barbarske vlade teh dr/.av
vsjed nenasitnega žrela militariz
ma v večnih stiskah za denar, ra
di česar ne more biti varnost in
udobnost prva in edina skrb. ki
pride pri državnih železnicah v
poštev.
Na podlagi navedenega je raz
vidno, da je privatna lastnina
prometnih sredstev, kakor želez
nic, ekspresov, parnikov itd. eden
Klavnih grehov današnje družbe
in zato ga je treba odpraviti. 7.a
podržavljenje javnih prometnih
sredstev pa se danes bojujejo sa
mo soc. stranke, zato je dolžnost
vsakogar, ki mu je do izboljšan
je sedanjega krivičnega družab
nega reda. da podpira to stranko*
glasuje za njene kandidate ter
tako pospešiti prihod nove dobe.
dobe skupnega lastništva promet
nih in producijskih sredstev.
Sieer trdijo ljudje, katerim se
danji kapitalistični sistem omogo
čuje izkoriščevanje delavskega
nt/reda, kar jim daje ugodno in
brezskrbno življenje, da je držav
no lastništvo omenjenih sredstev
nevarno! Da je nevarno, a ne in
teresom splošnosti, pač pa intere
som kapitalističnih izkoriščeval
cev in oderuhov.
i
RAZREDNI BOJ.
Ljudje, ki žive med delavci,
ali pa imajo vsaj tesne stike z
njimi, lahko opazujejo, da vlada
med delavstvom znatna nezado
voljnost. Ce se zdi to človeku po
eni btraoii nerazumljivo, ker je
pomanjkanje v življenju proleta
riata očitno, je ta nezadovoljnost
po drugi strani vendar čudna. kt-r
ima delavstvo toliko dobrih pri
jateljev, da jih kmalu ne ho mo
glo prešteti. Na vseh koncih in
krajih se mu ponujajo. In od le
ta do leta jih je več. Vsi prizna
vajo. da se delaveem ne godi tako
kakor bogatinom; priznavajo ce
lo, da bi zaslužili boljše življenje.
Le 4<adar bi bilo treba povedati
kako naj delavci pridejo do zbo
ljšanja, začno dpirati vsa vrata
v bodočnost, samo pravih ne. Eni
pripovedujejo delavstvu o »veti
veri, drugi narodnosti, tretji o
ožji in širši domovini. In prav le
po znajo govoriti o takih rečeh.
Toda najlepše pridige, najbolj
patetične deklamacije ne povedo«
kako naj se j, njih pomočjo izbo
ljša položaj delovnega ljudstva.
Tega namreč ne morejo povedati,
ker je delavsko vprašanje poseb
na stvar, ki se ne da pomešati ne
h cerkvijo, ne z narodnost jo, ne z
domovino. V položaju delavstva
se nič ne izpremeni, če je vse člo
veštvo katoliško, mohamf^ansko
ali pa prostozidarstvo; delavčeva
plača ui več iu nič manj vredna,
če se uradu je pri okrajnem tfla
varstvu slovensko, nemško ali pa
kitajsko, delavčevo delo je enako
trdo, če so Mrežice del Štajerske
kronovine ali pa če postanejo
mesto v Zedinjeni Sloveniji. Ni
hče ne pravi, da se delavcu ni tre
ba brigati za taka vprašanja; ali
kdor pravi delavcem, da so to
čajnjihove najvažnejše 'adeve, al'
pa celo, da so to reči, s katerimi
se bodo rešila njihova, delavska
vprašanja, se laže. In pri tein je
vseeno, če *e laže namenoma ali
pa iz nevednosti. Zakaj učinek je
vedno enak. (V bi delavstvo ver
jel« takim ljubeznivim prerokom,
bi zašlo na pota, po katerih ne bi
nikdar prišlo do zboljšanja, kaj
še do rešitve.
Priznavati, tla j»' delavstvo v
slabem položaju, ni ni«1 težkega.
Ali to ve dandanes uajindiferent
nejši delavec sam, pa mu ni treba
dokazovati, da je res tako. Itolj
potrebno pa je poku/ati delaveit,
kje so razlogi njegovega slabega
položaja in kakšni da so. Tukaj
pa se nič ne opravi z vero ne z
narodnostjo, ne s patriotizmom
ne z idealizmom, temveč pogleda*
ti je treba biw. pobarvanih naoč
nikov stvari in razmere, potem pa
je treba delati na podlagi spo
znanja. Kdor hoče dognati resni
eo, jo mora iskati brez predsod
kov. ne misleč, da jo že pozna, se
preden jo je začel iskati.
Tudi če hočemo razumeti de
lavsko vprašanje, ne smemo po
stavljati cilje pred začetek. 1'rvo.
kar moramo spoznati, je to: Kak
šen je položaj delavstva v človeš
ki družbi,' V kakšnem razmerju
je delavstvo do ostale družbe i 11
do njenih posameznih delov? t'e
razmotrimo to vprašanje povsem
objektivno, se nam pokaže neiz
ogibno rezultat, tla je človeška
družba razdeljena v različne raz
rede, da je delavstvo poseben
razred družbe, da >o med posa
meznimi razredi nujna nasprotja
in da izvira beda delavskega raz
reda iz razrednih nasprotij.
C'e je ta rezultat komu všeč ali
no. je br«\z pomena. (»lavno je to.
da je v njem resnica. In ta res
nica je splošna; ona velja /.a de
lavstvo vseli narodov, za delavst
vo vsake vere. Položaj delavstva
je v vsej človeški družili bistveno
enak. Kes je. da se godi angleš
kim delavcem povprečno bolje
kakor sloven>kii;i. toda ne zato,
ker so Angleži, aaipuk zato, ker
mi bolje organizirani. Ali če prav
so njihove plače boljše, čeprav
imajo večinoma ugodnejše delov
no pogoje, so vendar njihove raz
mere bistveno enake razmeram
slovenskih ali pa turških delav
cev; razredna nasprotja tudi tam
niso izginila, odvisen je le delav
ski razred tudi nam od kapitali
stičnega.
Kjer so nasprotja, tam je boj.
Torej je tudi boj med razredi ne
izogiben. Ne razredov, ne razred
nega boja niso iznašli socialisti.
Oboje je bilo na svetu davno pre
den se je moderno delavstvo zače
lo organizirati na socialistični
podlagi. Socializem ni storil v
tem ozirn nič dru/.ega. kakor da
je odprl oči tistemu delavstvu, ki
je hotelo spoznati resnico. Poka
zal mu je, da je vsa človeška dru
žba sestavljena iz razredov, ki
imajo vsak svoje poaebne intere
se: razkril mu je dejstvo, da si
interesi posameznih -razredov
nasprotujejo in da si morajo nas
protovati-, povedal mu je, <la je
vsa zgodovina dolga veriga raz
rednih bojev, ter ga je poučil, da
mora v neizogibnem razrednem
boju zavedno nastopati, to se pra*
vi. da mora poiskati svojega pra
vega nasprotnika in voditi boj
proti njemu s tistimi sredstvi, s
katerimi more zmagati.
To resnico hi vsakovrstni "do
bri prijatelji" delavcev radi za
krili. 1'ničiti j«- »cvinla no more
jo. Kadar je noč, je noč in ostane
noč, pa naj sami an pel ni pojo, da
je poldne. Kapitalistični razred
se ln>juje proti delavskemu razre
du. in nobeno utajevanje ne od
pravi to resnico, kapitalistični
razred pre za tem. da iztlači iz de.
lavskepa ra./reda čim več vredno
sti sebi v prid. Socialisti niti ne
pravijo, da dela to iz hudobije.
Razmere so take, da ne more biti
drugače. Kapitalizem ne more ži
veti -sam od sebe. Mil ion, ki leži
mirno v blagajni, ostane na več
ne čase miljon. Da se poveča, je
treba dela. Tn lc tedaj bodo miljo
nu prira*tli tisočaki in se bo po
dvojil, potrojil, podesetoril, če se
bo od vrednosti delavčevega dela
nekaj odtrgalo in priložili* kapi
talu. V kapitalističnem interesu
je izkoriščanje delavstva. Čimbolj
hoče kapitalizem služiti svojim
interesom, tembolj mora izkoriš
čati delavstvo, to se pravi: Tem
intenzivnejše mora od svoje stra
ni voditi razredni boj.
Za delavstvo pa nastane vpra
šanje. Ali naj se da mirno izko
riščati? Z drugimi besedami: Ali
tiaj <.»stane v razrednem boju pa
sivno? Ali naj pripusti kapitaliz
mu, tla vodi razredni boj sam. po
svoji volii. b'"«-/ ovire in .zapreke?
•lasno je, da bi bil največji
nezmisel. Kdo uči delavce, da naj
opuste razredni boj, ne zahteva
od njih nič manj, kakor da naj
se iz.niče kapitalizmu na milost
in nemilost. Kapitalizem ne bo
pustil svojega razrednega boja.
torej ga tudi delavei ne -mejo o
pustiti, ampak morajo skrbeti, da
bodo zanj dobro pripravljeni,
močni, in da bodo mogli zmagati.
— Zarja.
Iz naselbin
Lorain, Ohio — l'o vs.-m civili
j ziraiicm svetu začenjaj«« delavci
I novo življenje. Kadi številnih iz
: kušenj prihajajo do spoznan
ja. da za nje ni rešitve v sedan
ji kapitalistični družiti, katera
stremi samo za tem. da pospešuje
svoje, to je. kapitalistične kori
sti. Ker pa so interesi delavcev do
eela različni od istih delodajal
cev. je jasno kot beli dan. da m'
sedanja kapitalistična človeška
družila ne bo brigala /a blagor
delavcev, ker !>i s tem pljuvala v
lastno skledo, pač pa \s«k ka
! pitalist gleda na to. da v •"•iin ve
čji meri izkorišča zaposlene de
lavce ter tako poveča svoj profit.
I)o zadnjga časa no bili delav
ci tako nezavedni, da niso spre
videli t«'h resnic marveč so meni
nič tebi nič zagovarjali in podpi
rali svoje nasprotnike, češ, da mo
rajo biti na svetu reveži in boga
tini in da sploh drugače biti ne
more. (Slasovali so za kapitalistič
ne kandidate ter tako spletali bič.
kateri je pozneje ob vsaki priliki
neusmiljeno udrihal po delavskih
plečih.
Isti zastopniki delavstva, .kate
rim je"delavstvo s svojimi glaso
vi «lalo iin><* in ohl»>t, isti zastop
niki so v slučaju delavskih štraj
1 kov in drugih enakih l>ojev za
zboljšanje delavskega položaja,
pošiljali in še pošiljajo na nedol
žno delavstvo policijo s koli in
inilieo z bajoneti samo zato, da u
godijo kapitalističnim mogotcem.
To j»> dobivalo in še dobiva de
lavstvo kot zahvalo od kapitali
stičnih strank /a svoje glasove.
Toda delavstvo je sprevidelo
svojo zmoto in krenilo na drugo
pot. pot samostojnost i. Prišel je
Karl Marx ter zaklieal: "Delavci
vsega sveta združite se. zguliiti ne
morete ničesar razven verig. *
pridobite si lahko celi svet!" Te
besede so učinkovale nepopisno
silo. Delavstvu je hipoma zabija
la veličastna zarja in naznanila
prihod nove dobe za človeštvo.
Medno in v bedi se nahajaj« če
delavstvo se je začelo zavedati
svoje moei ter napovedalo neiz
prosen l>oj svojim izkoriščeval
cem — kapitalistom.
Da je potem sposobnejše za ta
boj se je začelo organizirati v
socialistični stranki, od koder ne.
prestano napada -svojega nasprot
nika. ter se tako uri in priprav
lja za zadnji in odločilni hoj, v
katerem bo nedvomno >zmagal so
cializem. ki zastopa enakost, svo
bodo in bratstvo."
Trumoma prihajajo novi 110 j ov
ni ki s socialistično armado, koje
moč j«* že tako silna v nekaterih
državah na svetu. <la si je pribo
rila vHevažne zrnate. T<xla t«» |»a
nam ne zadostuje, socialisti ne
odnehamo prej, da ho uničen za
dnji izkoriščevalec ljudstva.
V tej soe. armadi ho zastopani
vsi narodi brez izjeme. Tudi mi
Slovenci nismo izuzeti. Organizi
rani smo v stari, kakor tudi v
novi domovini. Tu v novi domo
vini se ./hira slovensko delavstvo,
skupno z ostalim jugoslovanskim
delavstvo v Ju£osJova.i<ski soe.
Zvezi, v kateri je danes združe
nih okrotf 1500 jugoslovanskih
delavcev. Njihove postojanke so
raztresene po vseh Združenih dr
žavah. Celo v naših sosednih na
selbinah : v Olcvelandu. Collin
woodu, Euclidu. Barbertor.il itd.
se naši rojaki zbirajo v sociali
stičnih klubih, le tu v zaspanem
Loraiti-u V(M» spi v duševni temi.
Kljub temu, da s«' drugorodni so
drugi najživahnej.še |fi!»l j»*jo, smo
Slovenci ostali brezbrižni in niti
z niaziuccm ne ganemo, da bi
protestirali proti v»*liki bedi in
neusmiljenemu izkoriščanju ,kn*
teremu smo izpostavljeni dan na
dan.
Cpajtno pa. tla je naša dušev
na malomarnost stvar preteklosti
in da tudi k nam si Inee razredne
zavednosti kmalu posije ter po
klice speče jllgodovanske delav
ce v novu življenje.
Zatorej visi zavedni delavci na
krov. v vrste zavednega delavst
va. v boj proti /.korišeevalni sa
mopašnosti kapitalistienib oderu
!iov. naprej v organizacijo!
It dočnost človeštva pripada raz
redno/avedneinu delavstvu in ni*
komur drugemu, kajti ogromno
večino tvoreee delavstvo se je za
čelo zavedati svojih ugrahljcuili
pravic in ne bo prej odnehalo, da
si jih pribori nazaj!
Zadnji teden se je mudil v naši
naselbini sodrug S. Zahrič ter *e
trudil na vso moč, da organizira
likajšnje slov. trppine. V svo
jem govoru 20. julija je nam raz
kril krivičnost sedanjega gnilega
družabnega reda ter nam taki« po*
dal ključ do socializma, za kar
mu gre priznanje.
Na vas, zavedni lorainski •!«•
lavci j«- ležeče. a ko naj naša na
selbina se vnaprej tava v dušev
ni temi. ali naj začne novo živ
ljenje delavske zavednosti in so
eializma. Zatorej na nope, na tle
lo!
Frank Ilrcsčak.
»»♦»♦♦»»♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦t; >
| S'tranKa ji
PROTI TIRANSKEMU NASI
LJU.
Internacionalni socialistični l>i
ro v Bruslju je razposlal vsem so
cialističnim strankam in sociali
stičnemu časopisju resolucijo, ka
tera je bila sprejeta na velikem
javnem shodu v Hclopradu dne 5.
maja 15U2 in ktera prikazuje ce
lemu svetu današnje razmere ua
Hrvaškem in v Turčiji ter dvipa
protest proti nasilni politiki av
stro - odrskih in turških samodrž
cev.
Resolucija se plaši:
Belograjski proletariat /hran
maja 1!M2 na velikem javnem
shodu \ Socialističnem Narod
nem Domu, kteri je pazljivo po
slušal referate >mlruga Jurija
Demetroviča. delegata hrvatske
socialne demokracije in sodrugov
Dragi.še Lapčeviča in Triše Kae
leroviča. narodnih zastopnikov o
politični situaciji in položaju de
laskega' razreda na Hrvaškem in
Turškem, knnštatira. <la avstro
ogrski mogotci na Hrvaškem in
mladoturški v Turčiji vodijo pro
ti ljudstvu tiransko politiko, v
pravem pomenu bests!t■ politiko,
s ktero uničujejo narodom njih
temeljna državljanska in člove
ea.nska prava in oucmogočujcjo
vsak kulturni razvoj;
konštatira dalje, da vladajoči
razred na Hrvaškem in Turškem
pritiskajoč na vse strani napram
odpornim in opozieionalnim ele
mentom. pritiska v prvi vrsti naj
holj na delavsko, soeiahlemokra
tično gibanje. seveda zato. ker to
pihanje v vseh državah predstav
11 ja avantgardo vseli opozieional
11 ih elementov, zato ker to gihan
je vodi armada neustrašenih de
lavcev. ki neumorno ščitijo raz
redne interese proletarijata in se
ohenem borijo za -popolno svobo
do in autonomijo narodov;
dviga protest proti politiki av
stro V»trrskih in turških mogot
cev. ktera je tako uzurpatorska.
nasilniška in barbarska, da je v
20. stoletju prava sranyota tudi
za kapitalistični režim;
pošilja svoje bratsko pozdrave
proletarijatu na Hrvaškem in
Turškem, kteri se nahaja v ne
varnem bojnem položaju in ^a
poziva, <]a vstraja v svojem boju.
ker je na pravem potu in ž njim
bo simpatija eele socialistične
interaaeionalfl;
najflašuje. da se mora medna
rodni socialistični proletariat tu
di to pot energično zavzeti za
svobodo stiskanih in potlačenih
narodov, zavedajoč se. da je maj
hnim narodom popolna svoboda
in autonomija ter prilika za vse
stranski raz*'oj zajamčena le v
družbi, za ktero naša internaeio
na la trži: socialistični ilru/bi;
izjavlja svojo odločno željo, »Iti
se čimprej nadaljuje pretrgana
enotna akcija balkanskega prole
tarijata, ki j«- bila tako lepo za
četa s 1. balkansko konferenc«
socialističnih strank;
odloči, da se ta resolucija po
šlje internacionalnemu socialistič
nemu birou in potom tega v sve
tovno javnost;
kliče: Živela mednarodna soli
darnost proli tarijata celega sv<
ta! Živel balkanski proletariat!
Živela Federacija svol>o.iu»ih bal
katuskib narodov!
(■lavni odbor .1 ujr slovanske
Socialist it" in- Zvtze nt- smatra, «I ;t
je gornji resoluciji potreben kak
šen večji komentar, vendar pa
naglaša potrebo. da jugoslovan
ski proletariat v Ameriki, orga
iii/iran v Socialistični stranki,
skliče, kjerkoli mogoče, protest
ne shode proti nasiltiiškeniii reži
mu na Hrvaškem in <la ga p<> mo
žnosti moralno in materialno pod
pre ljudski hoj na Hrvaškem in
tako omogoči strmotrla vit i režim
tiranstva in nasilja ter izvojeva
ti popolno svobodo, ki je neobho
dno potrebna /a kulturni ra/voj
v.-akega naroda. (Jlavui odbor po
življa sodrlige. da se v protestnih
resolucijah, ki bodo eventuelno
sprejete na shodili, nanašajo na
načela izražena \ gornji resoluci
ji. Slične resolucije so že spreje
te iui velikih delavskih shodih v
Sarajevu, Ljubljani in v ostalih
znamenitih središčih jugoslovan
skega socialističnega gibanja v
Evropi.
POLLETNI RAČUN SLOVENSKE
SEKCIJE JUOOSL. SOCIALIST.
ZVEZE
od 1. januarja do 30. junija 1912.
DOHODKI.
Januar.
l'retio*« o«l decembra 1011 $ 9V4»>
Ob rent i o«l ban«'ne vloge .75
Februar.
Knjižica "Zadruž. |>ro<l. ali
konsuin " .15
April.
Povrnitev voinih stroškov sodr.
.i. /avertnika v Livingston
Virilen 4.7.'»
Knjižica "Zulrui. prod. ali
konsum " .15
Maj.
Povrnitev voznih stroškov so«lr.
J. Zavertnika v Vir<len-Liv
in^ston 4.
Skupaj dohodkov $109.01
IZDATKI.
Januar.
L* •ielniei Jugosl. zailrui. tiskar
ne f 20.00 l
Februar.
so.lr. J. Zavertniku /a vožnjo
v 1-aSalle & return 4.50
Nadrobni vene«- rajn. sodr. V.
Potisku 8.05
Poštnina .7*
Marc.
Sodr. J. Zavertniku /a vožnjo .
v Livingston-Vir>len 9.20
Sodr. .1. Zavertniku dve dnevnici 6.01' I
So.lr. J. Zavertniku /a vožnjo
v Milwaukee A return 3.50,
April.
1000 naroj. pol za Proletarčevo
agitacijo 4.
Sodr. .1. Zavertniku za vožnjo
v Waukegan & return 1.82
Maj.
.*00 return kuvert za Proletar
fevo agitacijo 1.50
500 eirkillarjev za Proletarčevo
agitacijo 4.00
2000 nabir. pol /a tisk. fon<l..
Poštnina za agit. tisk. fonda.. 7.00
500 kuvert za sekcijo 1.75
Skupa.j izdatkov $78.10 |
l>ohodkov ♦109.01
Izdatkov 7M.101
V blagajni <lne ."I", junija 1912. .t 30.9J
Fr. Petrich. tajnik.
Za nadzorni odbor:
France Podlipee, s. r.
Mike Kulovic, s. r.
N. H.— Kačun tiskovnega fonda se
priobči v prihodnjem trimesečnem ra
•'uiiu. ki bo i/ka/.nn v eni oktobrskih
številk " Proletarca".
Gornji.
ZA PITTSBURG, PA. IN SO.
SEDNE NASELBINE.
.lugoslov. Kad. Pjev. i Tanibu
raško društvo "Bratstvo", N. IS.
Pittsburg ter .lugoslov. Soe. u
drušenja: štev. 12, K. Pittsburg;
štev. 16, Clairton; štev. 51, Mo
nessen; štev. 57, S. S. Pittsburg;
štev. TO. harf?«-; štev. 75. Kanki
iia; štev. 77, Mc Kees Rocks, ui
štev. 7rt Ambridge, Pa., priredi
jo
v nedeljo 18. avgusta skupen
IZLET — PIKNIK
na farmi Dew - Grove v Miliva
le, Pa., kjer "Bratstvo" običaj
no prireja svoje piknike.
Ta piknik je tako7.van "Ba
sket. — piknik in vsakdo prinese
seboj svoj "lune", a istega bo
dobiti tudi na pikniku.
Sodelovali bodo štirje pevski in
štirje tamburaški zbori. Glavni
govornik na izletu bo »odr. Cvet
kov iz Detroit-a. Mich. Poleg pet
^odbe, in plesa l»o še druga
vsakovrstna zabuva.
Ker j«' čisti dobiček te prire
ditve namenjen juposlov, sociali
stičnemu Časopisju v Ameriki, «e
vsi /avtsliii delavci vabijo ua ta
izlet !
Kažipot: Vzame naj s* samo
M ill val«* karo, katero je dobiti
na (». ulici v 1'ittsburjru, ali |>a na
K. Ohio St.. v N. S. 1'ittsb. Peljati
se je do kraja linije in od nje je
kreniti na levu in v nekaj minu
tah se dospe d■> omenjene furine.
ZA BARBERTON, O.
Socialistični klub štev. (j6. v
Harhcrtonu. <>., je sklenil pri zad
nji mesečni seji. da se vrši pri
hodnja izvanrediia seja v nedeljo,
dne 4. avgusta ob !•. uri dopoldne
v Hoškotovi dvorani na Holiver
Uoad. Ker se ima skleniti veliko
važnega, zaradi prihoda M>dr. E.
Kristan-a iz Ljubljane, je dolž
nost vsakega sodrntrn. da se te se
je udeleži.
1'radniki /a prihodnjih šest
mesecev so : Kr. LeVstek. tajnik,
^17 Woo-ter Ave: Fr. Mrkun, or
ganizator. 1Huston Str.. Mart
Žcleznikar, zapisnikar 4:<2 Holi
ver Uoad.
S socialističnim p> /dravom.
Fr. Levstek. tajnik.
i "ProletarCeva" armada.
i
"Mož z batom" tolče naprej!
Sodrugi in sodružiee!
Zgodilo se j«- nekaj nepričako
vanega! —
Zgodilo se je nekaj. kar nas iz
nenadja.
"Moža z batom" je zadela —
zelo prijetna nesreča!
Silni cntuziazem — navdušen
je.ki zadnje čast« impu/antno
prevladuje v vrstah " Proletaree
vi'" armade. je spravilo "Muza z
batom" v tako dobro voljo, da
je dobil posebne vrste "fiher".
Navdušenje mu je razpalilo kri..
Odkar je pred par tedni — začet
kom julija — tako krepko zavi
htel svoj mogočni bat. od tedaj
tolče s tako silo — da sedaj ne
more nehati! "Kvung" je bil ta
ko silen, da "Mož" ne more usta.
viti Mdarcev. temveč io!če in
razbija naprej in naprej s tako
vnemo in s takm ognjem kakor
«la bi še manjkalo pol tisočaka!
To je tista "nesreča" ali pa
sreča — kakor hočete.
Zadnjo -redo (24. jul. jo
natolkel $1000 hnra!!!
— ali mislit«', da j t' p«»t * m rehal?
Kaj še! On udriha naprej — ke
daj bo nehal, iip vemo niti pa ne
maramo vprašati, ker >»i pa mor
ila smrtno rn/žalili. Mi mu damo
na prosto voljo, naj tolče dokler
pa je drapa volja, dokler se do
dobra iztolče — dokler pa "fi
ber" .ne mino. "Mož z batom"
dobro ve. da — kljub temu. da je
tisočak že tukaj — je za njim
preeej velika rezervna armada,
ktera čaka na zadnji odločilni
treiiotek. In ta rezerva se še ni
oglasila — veliki avalanche iz po
tovih naselbin do danes š,. ni pri
drl; pridere pa potovo še te dni
— in t »Mlaj bo imel "Mož" zado
sti! ...
Zadnji teden se je » drezala Min
nesota. I*a so rekli, da Minne
sota spi! Kaj še! Minnesota je
"alripht" — pravi "Možakar z
batom" in on ve.
Da — sodrupi. vaše delo je
storjeno! In storili ste veliko več
kot smo pričakovali. To zamore
storiti le armada razrednozaved
nih delavcev, ki se zavedajo, da
jim je potreben lastni list, ki mo
ra zastopati njih pravice in boje
vati njih boj.
Izvršili ste svoje delo — mi p*
premo sedaj na delo. da izvrši
mo. kar ste nam omogočili izvr
šiti.
"Mož z batom" naj med tein
časom pa le tolče naprej'
ŽIVEL VEČJI IN MOČNEJŠI
"PROLETAREC"!
Sodrufri v Eureka. Utah, so
pml kratkem izvolili «*<»lsk*-ff«
odlmrnikn kljub temu. da .-ta bili
nasprotni stranki združeni.
Pri vsem tem pa nekateri ljud
je mislijo, <la so socializem le
sanje!
Kje je Vincenc Klesmk?
Svoj čas je bil v Orepon City, 1
Oro. Za njoprov naslov bi ra<l 7 ve- I
dol ujejfov brat John Kb-snik. I
Kdor vp za njegov naslov, naj ff* I
javi našemu upravništvu. ali naj I:
se pa sam javi! I:

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Page 2, Image 2 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1912, Page 2, Image 2
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??