Proletarec. [volume], September 24, 1912, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
#ROLITAMC
Ust za interese delavskega
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik in udajatelj:
Mfoslovaaska deli ti L* tiikova* dražba
v Chicago. III.
Naročnina: Za Americotl.SO * a celo leto, 7Sc za
Mol leta. Za Evropo U ta celo leto, $1 ta pol leta.
it«« p* doQowu Pri tprrmtnbi biralilfa
« Ml<g nortga lumanili (w<it TA HI na*:.ir.
PROLETARIAN
Owned and published Eveky Tuesday by
Soatb Slavic Workmen's Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
iuB^'RiPTioN HATES: United State« and Canada.
Iiio a year, 7Sc lor half year. Foreign countries
i2 a year, $1 for half year.
twyaiirisiNU rates on agreement.
NASLOV lADDKEf^):
"PROLETJ RtC"
i* 14*> Illue Island nvc. Chicago, 111
Pokopališča prihodnsti.
Pokopališko vprašanji' je za
modeme inline uprave eno iz
med najaktualnejših. Za vt-lika
mesta, ki se širijo na vse strani,
jo vprašanje velikega pomena.
l*red kratkim je profesor (lloister
.z Qlasgowa jmka/al, kako veli
kega pomena so pokopališča /a
gospodarski razvoj velikih mest.
V Glasgowu se pokoplje vsako le
to 1S.OOO mrliče v. Mesto, ki ima
cn miljon prebivalcev, pokoplje
v tridesetih letih 1 miljon mrli
eev. Da se vsi ti ljudje spravijo
pod /ehtljo, je treba »Iva miljona
kvadratnih metrov prostora, a ko
je izkopan tesno sjrob ob grobu.
A ko se prišteje i>oltir tega še pro
stor pota in rezervni teren, je
treh« milji nskemn it}e*tu poko
pališče. ki meri pet kvadratnih
kilometrov. Takega velikanskega
prostora ni nikjer dohiti v mestu,
ali vsaj > bližini mesta. Vrednost
takega ozemlja bi znašala nad 50
miljooov mark. Naravno je. da so
/ato pokopališča p mikajo Ve:lQ0
holj i/, mesta, in v katerih velikih
mestih so /o zdaj oddaljena pol
več milj.
Problem hi se za enkrat najbo
lje rešil s sežiganjem mrličev. Al
breeht llaupt je i/delal po naro
čilu hanoveran-kejra društva za
sežiganje mrlieev načrt. kako l>i
se najbolj umestno gradila poko
pališka. Ako potrebuje sedaj mi
ljonsko mesto :>(M) hektarov ozem
lja za svoje pokopališče, hi v slu
čaju sežiganja potrebovalo le pet
hektarov. Tako pokopališče hi bi
lo lahko tudi v sredini mesta. Pri
pokopovHiiju mrlieev pa mora hi
ti zaradi higijeničnili zahtev ne
ka varno-1 na zona med mestom
in pokopališčem. Hanpt imenuje
pokopališče prilvodnjosti. nekro
polo, in je dokazal v svojem delu.
kako hi se pokopališko vprašan
je bodočnosti rešilo tudi v umet
niškem ozirn. Nastala hi velikan
ska poslopja, širne nekropole. ki
hi hile v okras vsakemu mestu.
Na kolikor mogoče majhnem pro.
štoru hi -e postuvila nekropola
za on miljon /ar, v katerih hi hil
shranjen pepel pokojnih. Najpri
kladnejša ohlika hi hi!a piramida
s topnjicflmi. Osnovna ploskev hi
merila kakili 200 metrov, visoka
hi hila o<l 100 metrov Deset nad
stropij. s prostranimi dvoranami,
dolgimi hodniki. lepimi stenami
in stehri hi hilo pripravljeno za
postavljanje žar. Spodnji prostor
ki hi hil visok pet metrov, hi imel
13.000 metrov stene. Ako hi se u
porahljali trije metri višine, hi
obsegal ta prostor 39.000 kvadrat
nih metrov. Na vsak kvailratm
meter hi se postavilo 10 žar. Torej
že v spodnjem prostoru hi stala
tretjina miljon žar. Cim višjo hi
m* vzdihovalo poslopje, tem manj
ši hi hili seveda prostori, ali spre
jemali hi vendar še nkrat toliko
/ar kakor spodnji, temeljni pro
sier. Svetloba hi prihajalo za celo
poslopje odzgor. Seveda hi mora
la hiti napeljana v eoh stavbi tu
di električna razsvetljava. Veli
ka stopnjišea hi vodila od spod
njega prostora do najvišjo tera
se. kjer hi hil mogočen tempeli
za pepel slavnih ljudi. V poslop
ju hi hili tudi štirje veliki vzdi
tralniki /a one, ki no hi hoteli pre
hoditi vseh stopnjie. Na spodnjih
štirih oglih hi stali štirje okrogli
krematorji, ki hi so vz.digovali
eoz dve na<lstropij in hi imeli tu
di dve ka|>eli. V krematorjih hi
neprenehoma gorelo šrtiri velike
peci 7a\ sežiganje mrlieev. V ne-1
kropoli hi imele prostor cerkve
i& vsa muoftotitevna veroizpoVr
danja, dalje hodniki z visokimi
stebri, svetiiča, balustrade, da bi
»e lahko postavljali umetniški i/.
delki. Nekropolo bi obdajali tilii
lo>ri. mirne votle in najlepšo cvet
lice. llaupt je napravil tudi pro
raenn: 42.800.000 mark l>i velja
la liekropola. Vsota hi bila porav
nana z obrestmi vred. kadar hi
sežgali en miljon mrliče v.
Kdo je potraten?
V {asu socialistične mestne u
prave v Milwaukee je kapitali
stično časopisje ob vsaki priliki
očitalo socialistom potrat nost,
ekstravagantnost, slal»o gospo
darstvo, nesposobnost itd. Ha so
bili vsi ti «»«" it ki neutemeljeni in
neopravičeni, ve vsakdo, ki je pa
zim zosledoval veliko delo sociali
stične) administraeije. Najboljši
dokaz za dobro gospodarstvo Sei
delo-ve Uprave pa je bil prebitek
v mestni blagajni ob konen lan
skega leta. Resnici na ljubo bo
di povedano, tla je bil dotlej pre
bitek v mestni blagajni docela
nepoznan. Poleg tega pa naj pri
pomnimo. da se pod nobeno upra
ve« ni izdalo za potrebne javne
naprave toliko kakor pod sociali
stično.
Ni še preteklo pol leta. od kar
jo prešla miUvauška mestnn 11
prnva v roke ''nestrankarjev " pa
j«' že mestna blagajna prazna in
mesto l»o moralo najeti najmanj
inilion posojila, da bo moglo po
krivati obveznosti do časa, ko se
bodo plačevali novi davki.
Nestrankarska uprava je vsled
svoje brezobzirne potratnosti po
nepotrebnem nakopala mestu nov
inilion dolga. Kapitalistično ča
sopisje |»a o vsem tem potuhnje
no molči ali pa poroča tako, ka
kor da je bilo to novo breme ne
izogibno.
A ne samo v mestni upravi so
%e socialisti izkazali kol skrbne
in vestne gospodarje. marveč tu
di pri okrajni upravi, kateri na
čelujejo zadnji* dve leti. Na eni
strani so se izdatki soe. uprave
znižali od prejšnjih demokrat
skih in republikanskih uprav, na
drugi strain so se pa dohodki
znatno zvišali, kar dokazuje po
štenost in vestnost v vsakem oži
ni. kajti dejstva in številke ne
lažejo.
Ta splošni uspeh niilwauskih
socialistov je najgorkej.sn klofu
ta za vse one. ki so ob priliki za
dnjega poraza imeli toliko pove
dati o veliki razsipnosti sociali
stične uprave in o kateri so tudi
nekateri slov. časopisi poročali
eele kolone gorostasnih laži j in
izmišljotin.
Draginja mesa in izvoz živine v
Avstriji.
Pomanjkanje mesu postaja na
Avstrijskem vedno obeut no jše in
<vnc so tako visoke. da si delavec
komaj vsake kvatre enkrat lehko
privošči meso. Ker prihaja pre
malo živine na trp. zato so cene
mesa tako visoke. Tirolski deželni
odbornik Habieher je napisal
članek v "Tiroler Anzeifcer", ki
jasno priča, kako brezvestno se
igrajo aprarei s širokimi ljudski
mi masami. V članku pravi, da
je letos nenavadno veliko število
goveje živjne i/borne inodolske
pasme na prodaj. Za to živino so
/. Bavarskega, Ogrskega itd. Clo
došla že mnngohrnjna vprašanja
vek bi mislil, da je vendar naj
bolj enostavno, da se ta živina
proda v domačih deželah in da
bodo pristojne oblasti vse pot rob
no ukrenile, da pride ta živina po
zmernih cenah na domače trge.
Ali kaj še! Tirolski deželni odbor
nima večje skrbi, nego to, kako
bo spravil to živino na Bavarsko.
I/ dveh okrajev, I ms in Peut. ki
sta tik ob državni meji. izvažajo
živino lehko brez vseh zaprek. Iz
okraja Landeek je pa uvoz prepo
vedan, ker je tukaj razširjena ži
vinska kuga. In sedaj pripovedu
je Ilahieher. kako berači tirolski
deželni odbor v Monakovem, da
priberači dovoljenje za uvoz av
strijske živine na Bavarsko. Zra
ven pa še pristavlja: "... ne
le na Bavarskem, temveč tudi na
Moravskem, Oerskem, v Šleziji
itd. močno povprašujejo po naši
živini." In s teškimi miljoni so
ustanovili na Avstrijskem cent
ralo za razpeeavanje živine, na
Dunaju imajo veleklavnico in
mestni urad za sprejemanje živi
ne. ali noben od teh uradov se ne
♦rane, da bi ohranil avstrijsko ži
vino avstrijskim konzumentom!
Socialistična misel.
Kadar nanese nuni iudiferent
ii i m i ljudmi beseda na socializem,
se navadno od te ali one strani
pojavi vprašanje: Kuj pravza
prav hočejo socialisti! In če nale
te taki ljudje na pravega sociali
sta, zahtevajo od njega odgovor,
ja>en in točen odgovor z vsemi
posameznostitui, o katerih se le
more |*>roditi radovednost v raz
gretih glavah.
Ali vprašanje je zgrešeno, in
kdor pričakuje odgovor nanj, do
kazuj", <la res nima pojma o so
cializmu. Zakaj v tistem pomenu,
v katerem se besede navadno ra
bijo, si- sploh ne more reči, tla so
cializem nekaj hoče. Socializem
ni terjat« v, temveč razUkavanjc
in nauk. Socializem ne zahteva,
tla se imajo delovna sredstva izro
čiti človeški tliužbi \ skupno last.
temevee uči. da je drugačeu iz
liod z pekla, ki ga ustvarja kapi
talizem. nemogoč m da se bo ko
lektivna, skupna la-t delovnih
sredstev neizogibno uresničila.
To pii preiist vari vso podlairo
drtižho, ki se mor« ua izpremenje"
ti i podlagi povsem drugače orga
nizirati kakor doslej. V glavnih
potezah s-e tin!i lahko dožene.
kakšna 1».» nova organizaeija:
podrobnosti >o pa vprašanje bo
dočih časov.
Ljudem, ki poznajo današnji
dati in katerih spomin sega le v
kratk » njihove mladosti, se
zdi taka preuredim gorostasna.
nemogoča. in zato meniju, da je
izmišljena na papirju, zasanjana
v lenih urah hrez dela. (V hi I »i!«
ros taki), tedaj hi hila politična
ideja mrtvorojeno dete. Zakaj
gospodarsko silo si ne dajo prod
pisovati potov, ker so močnejše j
od predpisov, in najlepše utopi |
ie so ostale praktično hrez uspe ;
ha. ker niso hile zgrajeno na trd j
nil: t!<*li dej*»ev. ampak so izlm-j
iale iz pobožnih želja in vročo j
fantazije. Z nekaterimi so napra-|
vili praktične p izku-e: posamo-J
/niki so doprinašali v ta nameni
velikanske žrtve. Nekaj časa soj
take fal uistere, kolonijo, komu-i
l.istične ohčine, životari o. pa so i
5 ropadle. Kar ni sp solino za živ
Ijonje. nemore živeti.
Tudi taki poi/kusi m» *orialix-|
mu lf snov /a raziskavanje. za 1
študij, kakor sploli \ >i družabni
pojavi. Niso mu pa eiij in namen.
S. cializein hoče predv.si-m ve
deti. kaj ji« človeška družba in
kakšna je. kakšno je razmerje
med njo in posameznikom. pa
med njenimi posameznimi <li*li.
Nadalje ho<v dognati. na kiikšen
način ji« družita taka postala, ka
kršna j,». \/ če-a se j«> razvila in
kako s«1 je razvila. Tukaj je glav
no vptašanjo, kateri rinitclji do-j
ločajo družabni razvoj. t V se
znanstvenemu raziskavanju po
sreči. da najde pravi odgovor na
I a vprašanja, tedaj je m goče do
gnati. k.mi vodi nadaljni razvoj.
Proučevanji* rezultata družabnih
in razvojnih činiteljev |>t je glav
na naloga socializma.
Človeška družba je jako pisa
na. in pojavov njenega življenja
je tako ogromno število. • 1.1 se po.
samczuiku lahko zmedi- pogled,
hoče ujeti njeno celotno sliko.
Kamor "«lovek pogleda, povsod je
hoj: Tu so hoji narodov, plemen,
pasem, tam hoj ve: skill drnžh; če
s(. pogleda malo drugače. se zasa
čita lin ški in ženski spol v hoju.
državna ohlika j«- predmet hoja
tukaj, okrog kulturnih posebnosti
si * Mičejn b-\ji tam. In raznim u
eeujakoni je to zadostovalo. t>a
s. izrekli svoje nauke: "Zgodo
vina človeštva je večen boj nas
protnih plemen". Drugi pa so li
čili ; "Namen človeške družbe je
zedinjenje človeške družbe, j'' ze
dinjenje v eni cerkvi". 111 tretji
so zatrdili: "Spolno vprašanje je
vprašanje člove.štva".
Za vsako tako trdili vy lahko
najde toliko primerov, da .i«' na
posled videti, kakor da l»i bila
dokazani. Pa vendar je tnko oz
načevanje zgodovine preveč po*
vršno. V vseh teh teorijah ni naj
ti splošnetra. za vse slučaje ve
ljavna načela. t'e >e kje dvoje na
rodov v boju, ima vendar vsak
zase v svojem okvirju notranje
t>r>jo. in borbp posameznih delov
prvejja naroda so v bistvu pov
sem enaka borbam, ki se vrše v
domačiji drnffepra. Neka im
ja se opažajo povsod, nasprotji*
ki so v svojem najplobokejšem
značaju ]>o vsem svetu enaka. To
so nasprotja med gospodu.j o? i m i
in podjarmljenimi, med vladajoči"
mi in služeči m i* nasprotja med
IHteHiiiezuiuii ra/.redi človeške
družbe. Zgodilo se jo veasi, da je
bil cel narod podložen drugemu,
ki jra je /asu/njil; zlasti v starih
doltali, ko so I>i 1 e selitve plemen
^e nekaj navadnega, se je veekrat
/Kalilo, da je zmagovit rod poti
snil premaganega \ su/nost. Te
daj je med ohetua nastalo razred
no razmerje, in bistveno je bilo
razredov, ne pa narodno nasprot
je. Zakaj zgodilo se je tudi. da j'1
nnagovi'o plenu- sprejelo narod
nost premaganega, ali si je prila
stilo gospodstvo nad poraženim,
kateremu je p stalo po jeziku
brat.
Važno pa j«* vprašanj«', kaj je
I od ločevaio v lmi.li, ki so od prvih
|/aee:ko\ človeške zgodovine vrti
no razdajali na zemlji, kjerkoli so
prebivali ljudje. Tini i v trm se ji
včasi i/kušala črnina filozofija,
oripistijof'H /mahovi.ost zdaj
kulturi, zdaj prirojeni hrabrosti,
zdaj zopet dragosceiiejši veri. lv
nostavna resniea pa je ta. <la je
vedno zmagovala in še dandanes
zmmjuje \ išja silil.
Ta je pač lahko razn vratna.
("e se spopade dvoje polorokih
ljudi, odločuje tista moč, ki jo
liuašii horilee sam s seboj v svo
jih mišieah. v svojem tilniku, v
svo.j spretnosti in \ svoii zvijač
nosti. t )>ehne prednost i pji se mo
rajo takoj delom ji umakniti, t'im
imata nasprotnika liojna sredst
stva v rokah. Mali On vid je pre
magal velikana (»olijata. ker je
bilo njesfovo orožje uspešnejše od
hrastovo t plesne moči.
Ali 1» .i ni samo pretep na kr-1
vavem polju. V vsakdanji m ta
ko/vam-m mirnem življenju je
veliko vee bojev kakor na vojnah,
in ravno oni, navidezno mirni bo
li so ua/nansko l»olj vplivali na
ra/vs i e!ove*ke dru/.be kakor vse
krvave bitke.
Tudi v teli bojih je odloeevalo
boljši- »redstvo. Že v najstarejših
foliaili »-o l>ili na boljšem oni. ki
*o znali kamen izpremeniti v o
rodja : elovek pa se je povzpel še
višje, ko je upreffel paro in
živalstvo, nad surovo p:iro.lno
življenje. Iti razvoj delovnih sretl
slev o/iiai'-uji* in spremlja razvoj
el veške družbe. Ljudstvo, ki m
je naileilo uporabljati liron. je bi
l«> na boljšem kakor ono. ki se je
posluževalo samo kauieiiite^a o
roilja: /elezo pa s<> je povzpelo
življenje, ko je uptv^lo par in
pozneje elektriko v svojo službo.
1'opolnost delovnetra sredstva
je mnean razvojni einitelj. <Mlo
eiliio pa ji v Roeialiiein o/.iru, kdo
ie lastnik delovnetra sredstva Za.
kaj on je tudi gospodar dela in
izdelkov, torej lastnik vseli onih
sredstev, s katerimi lahko tri spo
dnje.
Si roji in tovarne, jamo in i>o
!ja. železniee in tmrobrodi. delov
na sredstva \ najširšem /mislit,
so dandanes kapitalistirna . last.
1'n vseli zakonih razvoja ni mo
do i>riii drnjiaee. Tako kakor" je
nujno moralo postati. V/porodno
z. razvojem tlela in njegovih iun"i
nov. so korakali vsi <Irnjri razvoj
ni elementi, duševni in gmotni;
to je provzroeilo. da ne hi bil iiiii
irel nihcV drujri kakor kapitalist
v trotovih razmerah prevzeti nio
lernili delavnih sredstev v svojo
last ; - tem pa jim je moralo nnj
n > priiusti (jospodstvo.
Kapitalist je neizogibna stop
nja v razvoju eloveške družbe.
Ali samo stopnja je; kakor vsa
ka drnira. se ho moral.i tudi kapi.
talistiena organizacija drnž.he n
miikniti novi. Odloeil pa ho njen
neizogibni pora/ tisti hoj. ki vi
hra, od kar j«' mojroee govoriti o
dru/.hi sploh: Odloeil ho razredni
hoj. ki še nikdar ni bil tako ja
sen. tako nezakrinkaii kakor v
naših easili.
Interesi delavstvu, ki se bojuje
za svojo osvoboditev, so pravza
prav interesi fdoveštva. Hoj pro
letarijnta ie zafodovinska nolo pa
in njejrov eilj ne more biti nobe
na utopija, nobena fantazija, am
pak le to. kar izhaja nnjno iz raz.
voja sanieira. 1'roletnrijat je na
vse zadnje le orodje zgodovine,
ki koraka i»o potih nujnosti. So
eifllizem lie predpisilie delavstvu
eiljev. teinvee mu jih le razodeva,
soeialzem ne modruje, kakšni
smotri bi se dali izumiti, da bi bi
li eim lepši, temvee le oznaeuje
pota. po katerib se najliolje pride
do eiljev. ki so neizogibni, ker jih
dnloeajo neizpremenljivi zakoni
razvoja.
Soeiali«ti<"na misel j« stropa,
neizprosna misel, ki se poraja iz
tulili dejstev. Zato ne more pogi
niti. ne izginiti, ampak se mora
nujno krepčati, čimbolj se bistri
jo razmere, čimbolj se ječi spoz
navanje dejstev in pravili naspro
tij v družbi. Nekdaj je bila to mi
sel posameznikov, ki so razumeli
razvoj, njegove pogoje in njegovo
pot. Cimadalje bolj pa postaja to
misel delavskih množic, ogromne
večin«* človeštva, nekdaj tako sla
be, da je morala trpeti vsako su
/njost. danes že toliko okrepčane,
<iu se lalik ► bojuje, in vsak dan
pridobivajoče toliko moči, da mo
ra priti dan, ko zmaga.
Iz naselbin.
Cleveland, O. Vkljub temu,
1» je bilo slabo vreme se je Kri
stanov .shod jako il ihro obnesel.
Obžalovati bi bilo le, da je bila
lvorana premala. l*o številu pro
danih vstopnie sode«", je bilo nav
r rib kakih tiOO ljudi. Lepo števi
lo jili ji- odšlo viilevši, da ne mo
rejo v dvorano.
Kodru* Kristan je izvrsten go
vornik. Kdor bi prišel s pričako
vanjem. da bode dišal govornika,
kateri bode / raznimi učenimi
t'ra/.ami ra/kladnl kako dolgočas
tio teorijo, bi se bil jako motil.
\jejrov govor .ji* bil zanimiv in
•>repri'"evalei!. Njegove besede, s
katerimi je obsojal kapitalistični
sistem v njegovimi posledicami,
so padale kak r te/.ki udarci, ka
le'i s(i odmevali v srcih podušal
•ev. Občinstvo ga je pazljivo po
slušalo in kazalo svojo zadovolj
iios- z burnim ploskanjem in pri
trjevanjem. 1'pain. da bodetno
imrli priliko ga še enkrat slikati
uredno se poda nazaj v domovino.
Mestni centralni odbor je na
zadnji redni seji dne Ifi. septem
bra sprejel resolucijo v kateri se
zahteva, da naj socialistična
stranka v državi Ohio izvoli po
seben odbor, katerega naloga bi
bi!a izdelati post.-vo. katera bi
omejila delavni čas na osem ur na
dan in drugo, kat.ro bi določila
mnimaliio plačo tri dolarje na
dan.
Sklep naše organizacije bode
«r«»t<»\«► potrjen mi vseh drugih v
državi <»liio in tako bodenro v te
ku nekaj mesecev začeli z velikim
ho jem. kateri hode imel za socia
liste velikanski |>omeii. Vprašanje
takrat ne ho namreč, kdo je repu
hlikancc in k<io demokrat, ktio je
pr trre»iv«-n in k<h> je konservati
ven; vprašanje hode: k<lo je za
osemnrno delo in k<lo je nasproti;
kdo je za minimalno plačo tri
dolarje na dan in kdo ne; kdo je
za delavce in kdo je za kapitali
ste. Kapitalisti hodo trotovo na
peli vse moči in sile. da prepreči
jo tak zakon, toda. ako se jim tu
di posre-'-i to Ixxlemo mi socialisti
nekaj dosegli in to je. da hodemo
•d trga I i krinko z obraza raznim
Wilsonom in l{o<»>eveltom. O tej
stvari poročam enkrat pozneje,
ko zvem izid glasovanja sociali
stičnih organizacij p> državi
Ohio.
M. Petrovčič.
Youngs town, O. — V soboto
večer. dne 14. 1. in. smo imeli v
tukajšni i)iiM-ll>ini javni ljudski
shod. lin katerem jo govoril s dr.
K. Kristan i/ Ljubljani'. Shod jo
l»il juko dobro obiskan. Ljudstva
ji* bilo polno olwgega spola, katori
so zastopali vso Jugoslovane. Ta
koj pri vstopu sodruga K. Krista
na. jo ljudstvo z navdušenimi kli
••i in radostjo pozdravilo apostol j
na sooinli/.ma. Za torn jo zapol
p«-vski zbor soo. skupino. štev. IS.
iz K. Youngstmvn Marsoljezo.
IVedgovor jo držal sodr. Sušnjar,
spromljevaloc sodr. Kristana. V.a
tem jo govoril sodr. Kristan v lir.
vašoini zbrani množici. Da je go
voril v hrvaščini, mu jo dalo po
vod. kor jo bilo več druz.ega ju
goslovanskega naroda zastopane
ira. kakor Slovenccv. Slovenci so
liili peroontualno jako dobro za
stopani. Množica je pazno poslu
šjda govornika. Na obrazih se ji
je pokazala zadovoljnost in nav
dušenje za revolucionarni boj,
(lovornik jo vzdramil marsikate
rega zakrknonoga in zaspanepli
sotrpina. Po shodu so se culo be
sedo: — Tako fajmoštre bi mi mo
gli imeti. Celo svoje življenje ni
sem cul od nobenega pridigarja
toliko resničnega in dobrega za
nas delavce, kakor danes.
Težko *mo se ločili od njega po
končanem shodu. Vsak je želel,
da bi ostal mod nami. Edino nas
jo potolažilo to, ker vemo, da po
trebuje Jugoslovanski narod po
Združenih državan istega podu
ka kakor mi.
Želimo ti obilo vspeha! Živeli
Sodrug Kristan, živela svoboda 1
'/. njim jugoslovanski proletariat
v Združenih državah!
S soe. pozdravom.
John IVtrich.
N. S. Pittsburg, Pa. — Kakor
ste že poročali se je vršil Krista
nov shod mi I Wittier St. /a Slo
vence. Poročano je bilo tudi ple
de udeležbe in drugo. Poročano
pa ni bilo o zadevi slovenske dvo
rane, katero smo hoteli zareuta
ti za omenjeni »hod.
Ko sta prvi večer dva naša *o-|
druga prišla vprašat za dvorano,
se odbor ni mogel odločiti, češ,
da ni popolen. Drugi veeer sta
zopet prišla in tudi odbor je bil
popolen. Na vprašanje, če odda
jo svojo dvorano v najem za Kri
stanov shod. so se eden za drugim
izgovarjali: "Jaz nimam ničesar.
proti, ampak Naposladl
je eden izmed njih imel toliko
poguma ter rekel, da oni sieer
nimajo ničesar proti, toda zpu
bili bi prijateljstvo republikan
eev. s katerimi žive v prijateljst
vu. ako bi zvedeli, da so sociali
stom oddali dvorano.
V svoji strankarski mrznji soj
ti "dični." jugoslovanski rodo
Ijulije prezrli vso narodnost. na|
kamero se <>b vsaki priliki sklicu«,
jejo in na katero često s ponosom)
kažejo.
Tako smo bili odbiti pri nasilij
"rojakih" ter bili vsled tega pri
siljeni iskati dvorano drugod^
(»ni so sieer mislili, da nnm bodo|
preprečili shod. a nečastna naka
na se ni uresničila in poleg te»ral
«o sami sebe pokazali v pravil
luči.
Toliko se mi zdi potrebno po
vedati, da se bomo v bodoče po|
bližje spoznali. — 11. Ž.
Coneraaugh, Pa. — V listul
"Glas Svobode", štev. :!4 I
avg. smo eitali naznanilo, da po-H
trebuje Valley Smokeless CoalH
<'o.. Johnstown, Pa. 150 pnmo-M
garjev. Ohljnbujc se dohro ddo:H
premog visi»k 4—5—fi čevljev inH
sieer cist. Dela se vsaki dan itd.H
Vse je tako ugodno. da bi človekH
kar "eroplan" vzel ler se pope-H
Ijal tja. I
Ta oglas je podla predrznostmi
dotičnika. ki hoče s tem oglasomH
zapeljati slovenske delavce v ka-B
pitalistično past. 9
Omenjena kotnpanija je pravi H
vzor ameriškega izkoriščcvnnja.H
Kdor pozna tamkajšne razmere,®
ta mora vedeti, da je v Johnstow-I
n-u veliko delavcev brez ilela,H
kljub temu pa hoče omenjenaH
družba še o<l drugod dohiti de-V
lavcev. Da pa ti brezposelni de-H.
lavei ne predo delat, obstoji*
vzrok v tem. ker koinpanja lioeeA
da bi delavci delali po 10—14 urH
na dan za borih $1 .Hfi—1.7f>.
lopovi hočejo privabili sem hrez-K
poselne delavce iz drugih krajev®
ter tako že itak slab delavski pol
loža j še znatno poslabšati in dc-H
lavce prisilili, da sprejmejo t«
naravnost škandalozne pogoje. S
Naravnost ostudna laž je. djfl
je premog čist. kajti med premcJM
trotu je dosti "clav-a" (neke vr^B
ste kameni, katerega je zelo fl|{
/ko prebiti; poleg tega se pn t^H
delo šteje za mrtvo del« (ilca^Hj
work.)
Veliko karo tehtajo kakor
.jim poljnhi tor plaenje.jo po
—r»r» c. ivia «e po n—r, dn ▼ t«
dnu. nekatere tedne pa «elo ai£
Prenioparji pri tej družbi m »«
organizirani. Kompanija imn dc
volj stavkokazov na razpolago i|
vsled topa jo težko misliti «a i<
bnljšanjo teli razmer potoa št raj
ka.
Toliko v pojasnilo oni)*, ki
brali v začetku omenjeni osrh
Tu«1 i jaz lahko poročam, da ,
v .Tolmstownu lahko del* iobit
dobite Ra kjer hočete. Camhnl
Steel Co. potrebuje 2000 K
delavcev po $1.35 za 10 ur dne*
noga dela. Ponekod plačaj« $1.(
za enajst ur na dan.
To pa še ni vse. Treh« .je,
delavci vedo. da stane In hrai
in stanovanje mesečno $2#
Kdor si upa z omenjeno plaro tj
dobro iz.lia jat i. naj le pride seri
jaz mu pa pn ran t i ram delo. Kdc
rad dela — zastonj, naj k»r
pride! —
Fr. PftTloffič.
Glasilo hrvatskih socialistov
"Radnička Straža", 1830 Sou#|
Centre Ave., srbskih sodrufftv ,
"Narodni Glas", 231C Clybow
Ave., Chicago. Prvi stane $2.1
druffi Da Ji 00 za n»lo lato