Proletarec. [volume], October 01, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
M koristi delav
»Ijudetva. Delav
tpr»vii«n! do
i k»r produclrtlo.
[ fbU p*p*T '• devoted
L ,ha iniertf« of the
wcckta* class. Work
I srs entitled to ail
I thev produce
0«" «• !*»». at 111* pant ciffl .
Ic.no III. uud»> ibf Act of < otirrrt. of M.rob tr>l i«7v
Oftice: 2146 Blue Island Are.
'Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
nafttevilko v oklepa|u
kl a« naha|a poleg vi
šega naslova. prllepl|e
nega spodaj ali
na ovitku. A ko (265)
|e številka
teda| vam s prihodnjo
številko naften« lista po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako|.
Leto (Vol.) VII.
Na osmih straneh.
» "Proletaree" prihaja ta teden
L, J glov. delavce na osmih stra
iu tako povečan hoče vstra
Ifcti, dokler se njegove življenjske
K« tako ne pomnožijo, da ho mo
Eoče mislili na novo povečanje.
J S podvojenimi silami stopa
■koletaric ' v naš nadaljni hoj,
| boj ta obrambo delavskih inte
uor, v boj n rešitev proletar
bh mas izpod težkega lcnpitali
ifoega jarma, v boj za povzdigo
notnega človeštva na z\ iseni
bvekovi nalogi primerno stop
il
Weflf!« in scvisena ie ''Proletar
t?a" misija. Težka zato. ker so
ura za vsako pet svojega na
ledka in uspeha bojevati z bos
tSmi «ilami duševne temo in ne
irednosti. kojih glavni zaščitnik
Tsrgamogočni kapital s svojim
rttniim sistemom, /grajenim v
'' toietji h človeške zgodovine. V
rišena pa zato, ker >,• bojuje
mhrirno zoper krivico, laž in
inavatvo. ter namesto teh. elo
, leštvo poniinj". ili hiK. u\<•! i.i vil i
' • flotwki družiti popolno s\n
""fniio, bratstvo in enakost.
' I Dosti boja, dosti truda in žrtev
7%'fc doprineslo zavedno slovon
(fco»mfriSko delavstvo; tin j«' po
Mignilo "Proletarec" ti a seda
Vjo tišino moči, ugleda in popol
Žnrljenje ir. usoda topa za
delavstva je bila pot in
Proletareeva: "Poletaree"
fctjitoji ii< pade z Vain, zavedni
W- »nieriški .S-l.tv.-i'
"Fwletarec" je povečan, po
■Ut p« so s tem tudi dolžnosti
■adage našega zavednega delav
|H d« Proletarca. Nekateri ne
poučeni čitatelji so bili
nja, da bo nabrani ti
fond "Proletarcu" zaved
1 eksistenco! Toda ra
hterega ima pred seboj cela
lista, pa vpričo sedanjih
ne nudi prav nobene vese
|e||wpektive za bodočnost. Iz
ao se podvojili s poveča
toda dohodki? Ako naj kar
fcbelo jemljemo iz nabranega
potem moramo biti pri
jfojeni na to, da bo ta kupček
■Mrnesecih izginil in kai čaka
jp>n naš list, si vsak čitatelj
*m misli! Tu namreč ne
pozabiti pripomniti, da so
41 redni dohodki komaj
Materiali za pokrivanje tekočih
Jfew pri listu na štirih stra
oi fond naj služi samo za
nje primanjkljaja prve
(Bed tem časom pa je dolž
igitatorjev in vseh čitateljev
■ da zvišajo dohodke listu na
► izdatkov, sicer je rakova
^OLETAREC' RABI NAJ
TISOČ NOVIH NAROC
T! TO NAJ IMA PRED
VSAK ZAVEDEN SLO
DELAVEC IN AGITA
no tako j na delo vsi, brez
jfl Haša agitacija za "Pro
" naj bo neumorno! Le na
i je mogoče Proletarcu za
I obstoj v sedrmji obliki: a
o to, z vstrajno agitacijo
| firljensjsko moč list i tako
fli, da bomo v kratkem zopet
ina novo povečanje!
na delo za "Proletarca"!
aci jo za tisoč novih na
r! Kdor ne more storiti
»J pa gleda nato, da vsaj
>Mročnino točno poravna!
ftnaga steklarjev.
a prihajajo vesti,
kom'al štiri meseee trn
•toklarski Strajk 7. zmapo
. 7, delom prično 15.
ko so bodo povrnili de
"vojemu delu na podlapi
povišanja prejšnje
teden so zastopniki
in fabrikantov podpi
na podlagi katere
steklarjem mogoče
po Sest dolarjev na dan.
je pri?el meseca maja.
Vzor kapitalistične grabežljivosti.
Ameriški tobačni trust je prav
značilen ekseinpel kapitalistične
grabežljivosti.
Kapital Cnited Cigar družbe j<
v teku zadnjih 12 let povišal svo
jo vrednost za celih (>00 .' ; kdor
j«' torej založil pred dvanajstimi
l»-ti $1000 v to družbo, lastuje se
daj delnice, vredne $60.000.
Kljub prepovedim zvezinega
sodišča, da ne sme odpreti nobene
nove prodajalne več, jih je ta
družba vseeno odprla novih
zadnje leto. Samo pet umed šte
vilnih prodajaleu tega trn sta de
la na leto nad en milion "bizne
sa". *'ist dobiček te korporacije
»•fia na več milionov vsako leto.
Kompanija je pred kratkem za
rentaln na Ww (iraud Central
postaji v New Yorku d vi vogalna
prodajalna prosfora, za katera
plačuje sto tisoč dol. renta na le
to. Te prostore bo pa opredelila
j t«• »* jih nekaj zarentala drugim,
pri čemer ii bodo prišli tij»*ni pro
stori popolnoma zastonj; v enem
takem slučaju dela <*<'lo 2."» tisor
dol. dobička na leto.
Od vsega tega ogromnega do
J bička prebivalstvu ne ostane nič.
I eelo dim ne.
Cub:i na robu bankerota.
Cuba je pravo gnezdo za vsako
vrstne špekulant«- in goljufe, ki
med seboj kar tekmujejo, kdo bo
vlado za večjo svoto ociganil. Za
to se ni prav nič čuditi, ila je Cu
ba vsli ii številnih goljufij *ua ro
bu bankerota. V državni blagajni
ni niti eenta in nihče ne ve kje
dobiti denar za nadaljno izplače
vanje vladnih obveznosti.
Vlada že več tednov ni izplače
vala plač svojim uslužbencem. Da
se vsaj najnujnejšim potrebam
zadosti, so razni trgovii zbrali
v^čje svote denarja. Vlada i>o mo
rala svoje izdatke zmanjšati, ali
pa dobiti od Zdr. držav dovoljen
j«' za novo posojilo, o čemer pa
ne. more biti govora.
Vzrok te. krize so goljufije, ka
! teie uganjajo razni politiki, ki
J svoje politične dolgove plačujejo
I z ljudskim denarjem.
Ker se bližajo nove voiitve.
i imajo voditelji vlade strah pred
ljudsko sodbo iti zato delajo na
vse kriplje. da bi jih razni ameri
ški kapitalisti, ki uživajo na Cubi
vsakovrstne privilegije, rešili iz
neprijetnega položaja.
Cuba je splošno znana kot vzor
do skrajnosti korumpirane poli
tike in brezobzirnega vladnega
terorizma. Socialistične in druge
delavske organizacije so tu izpo
stavljene najbrutalnejšim nasi
ljem od strani vlade, ki hoče z že
lezno pestjo mlušiti vsak pojav
delavskega napredka
Pameten zakon.
Socialisti v državi Massat-hu
set's so i/vojevali zelo pomembno
zmago v prid delavstva Postavo
da.i«' te državo je namreč sprejela
po neumornem prizadevanju so
cialističnega poslanca zakon, ki
zahteva, da vsako podjetje, ki
išče v času svojejra štrajka delav
cev v časopisju, da v t'asnpisii iz
recno naznani, da ima štrnjk.
Appelton Counter f'o pa je ta
zakon prezrla, češ, da ni ustaven
in da en zato ni treba izpolnjeva
li. Ta družba je v času svojega
štj-ajka privabila veliko delavcev
iz Pennsvlvanije in New Yorka, a
ti delavci o štrajku niso nieesar
vedeli.
Končno pa je sodnik Rvan pri
poznal ustavnost zakona ter kom
panijo kaznoval.
Naprednjaki pokazali svojo bar
vo.
Napredna ali Roosoveltovn
stranka je enkrat prišla nehote
na dan s svojo barvo o organizi
ranem delavstvu.
T)a je vse toli hvalisano Roose
veltovo prijateljstvo in naklonje
nost samo koristolovski "bluff",
je bilo že neštetokrat dokazano in
ni to za nas socialiste prav nie
novega; toda da se upajo zastop
niki te stranke organizirano de
S. N. P. J. priznala socialistični princip
Slovenska Narodna Podporna
•Jeiln. ta, ta najnaprednejša nn d
vsemi napiednimi slovenskimi
pod"ormini organizacijami v A
mel'iki, je potom svoj.li /Ji-stopni
kov in zastopnic na peti redni
konvenciji v -Milwaukee, Wis.,
priznala socialistična načela kot
edina prava delavska načela, ki
naj vodijo slovenskega delavca v
boju zoper kapitalizem. K- nveu
eija je soglasno sprejela resoluci
jo, ■> ktero jed nota pripoznava
razredni boj in socialistično stran.
Ivo kot jcdino delavsko <!ranko
in pripor ča svojim članom ii.
.'•lanicani. da to stranko podpira-!
jo. S tem -e je S. N. 1'. .1. po*ta
vila na razredno zavedno stališče
n proglasila je socializem ko
j edino rešitev in jedino pot i/, se
danje me/.dne siižnosti.
Tozadevna resolucija,ktera tvo
ri izredno važen dokument za mo
delno gibanje slovenskega delav
stva ^ Ameriki se _'Insi:
Člani in članice Slovensko Na
i rodne Podporne Jednote, ki z ina
| limi izjemami tvorimo del mezd
I r.ega delavstva, priznavamo rao
I derno delavsko gibanje na teme
! lju razrednega boja. Zavedamo
se. da t\ori jednota s svojo bla
gajno za bolniško podporo, od
pravnino in posmrtnino le odpc.
moč v skrajni sili. Jednota nudi
le začasne pomoč, da se kolikor
toliko omili in zmanjša beda na
ših razrednih bratov in sester.
Priznavamo, da je današnji ":a
pitalistični sistem največ kriv
strokovnih bolezni in ponesrečenj
pri delu. Kapitalizem, cegar glav
ni smoter je, ugTabiti čimveč
za lastnino proizvajalnih
i sredstev, se ne briga za dobre
zdravstvene in varnostne napra
ve in razmere v delavnicah, to
j varnah in v rovih. Posledica tega
I je. da se dan za dnevom ponav
I ljajo industrijelni umori naših
I bratov; stotine in tisoče delavcev;
; in delavk se telesno pohabi ali za- j
dobi bolezni, ki jih spravijo v
prezgodnji grob, njih rodbino «pal
pahnejo v bedo in pomanjkanje. |
To pa samo zato, ker kapitalizem
smatra zdravje m življenje de- j
lavca cenejšim m manj vrednim, j
kak r pa nabavo dobrih zdravst- j
venih m varnostnih naprav pri ;
delu. Delavčeva kri mora biti ce- j
na profita.
Priznavamo dalje, da bi se da i
le strokovne bolezni in ponesreč
be pri delu že danes omejiti in
znižati, ako se v vseh strokah
vseh industrij uvedejo dobre j
! zdravstvene in varnostne napra- i
ve. ktere bi odstranile nevarnost i
I za zdravje in življenje delavcev, i
i V dosego tega je pa treba, da se,
i delavci organizirajo politično.,
strokovno in gospodarsko, da za
morejo delavci izsiliti iz kapita-1
lizma najnujnejši poboljšek in u-j
blažiti si tužne razmere v svojem
boju za obstanek. Najbolj potreb
na delavcem je pa »politična or
ganizacija. Ta organizacija, osno-,
vana na temelju razrednega boja. I
je delavcu glavno orožje, glavno I
bojevno sredstvo, s katerim na;
more delavec izviti kapitalizmu ;
iz rok zakonodajno moč; zaobrni-j
ti ustroj vlade v svoj prid in
sploh spremeniti sedanji sistem
izkoriščanja, bede in industrijel
nega klanja v sistem blagostanja
in svobode za vse.
Poleg organizacije tvori delav
Invstvo tako nesramno žaliti, te
ga nismo pričakovali.
To dni je namreč odposlalo vod
stvo napredno stranko po vsoj
liliji lične certifikate z pozivom,
da naj jih organizirano delavstvo
kupuje po $1—10. kar naj poma
ga voditi Roosevoltov volilni boj
do zmage. Xa torn so nihče no
spodtika, toda ciganska lopovšči
na pri teh certifikatih je to. da
nimajo linijskega znaka na sebi.
N'aprednjaki so v svoji skrajni
hinavSčini prav čisto nič ne sra
mujejo istočasno od delavcev za
htevati podpore ter obenem naj
sko časopisje najboljše orožje v
boju z a osvoboditev proletarjata
iz moderne mezdne suznosti. De
lavsko časopisje, ki zastopa nače
la razrednega boja, razkriva ra
ne današnje bolne družbe in kaže
delavce::! pot, po kteri jnn je tre
ba hoditi, da se čimprej osvobo
dijo iznod jarma kapitalistične
suznosti.
Zavedajoči se torej teh dejstev,
izjavljamo člani S. N. P. J. po
tom svc.jih zastopnikov zbranih
na 5. redni konvenciji v Milwau
kee, Wis., da je v interesu vsa
kega delavca, da se čimprej orga
nizira politično, in sicer v sociali
stični stranki, katera je edina de
lavska stranka v Ztdinjenih dr
žavah in po vsem svetu. Dalje je
v interesu član v jednote, da na
še Glasilo v tem smislu izobražu
je in budi delavce: 'prinaša vesti
in razprave o političnem gibanju
iz razrednega stalisča in vselej in
pri vsaki priliki zagovarja in pri
poroča socialistično stranko, kte
ra se bori za svitlo bodočnost ce
le človeške dru2be.
Hi solucijo jo predložil -uiln!,'
I v an Molek. kteri je zastopal dru
štvo "Fraiicisc Ferrer, it«-\. Ml
v «'liii,n«i. l'o kratkem nagovoru
i tut delegate in dcleiratinje, s kte
| rim je prnll.ifatolj • • solucije vt»
: 111 • 1 j i I. iiila .ti- resolucija «»!• naj
večjem navdušenju in <rroiuovi
it-m aplav/u soglasno sprej« ta.
Ta konvencija. ki ji trajala <!»•■
<ini. je liila pu številu il«-I**|fa
lo\ in ilclcgattnj največja nied
vsemi iloM-ilaiijiaii konvoi •ijanu
slovenskih i» i|>ornih jednot v
Ameriki, .t po svojem delu in
sklepih pu lahko /.av/cma častno
mesto »poleg najnaprednejših
zborovanj. kar ji!i .je kdaj /a
vršili. \ Ameriki, l/.iuvd 11!' dele
gatov vštevši šest delegating
m trlavni odbor - liila je prete/.
nja večina socialistov. ki imajo
rdeči- člaiioke karte. Ilila je pa«
konvencija zavednih delavcev.
Kun vfiirij« .jf sprejela ined
• 11*11 Ui nt i 111« I i res. lucijo sinlr. Kr.
Podboja. s ktt-rn jednota it^iu
("Iain tla podpirajo unije in knpu
jejo h* linijsko Ma srn, kjerkoli ji
iiii>i.'i»"f Storjen jc tmli sklep. <1hi
jednota sezida svoj lastni doni \
Cliieaei, kar pa še ima imtrriiti
splošno glasovanje.
Socialisti v glavnem odbcm
Novoizvoljeni i r>»d«ednik jed
nolf jf si idr. d a koli Miklaveie \
Willoek, I'a.. prvi podpredsednik
pa s'llr Martin Ktefaneie v Kror
tfii.i'-. Kans. I >i*iitri podpredscd
■tik l.ouis Skul>if i/ fliieane
Stai tajnik .lolm Verderhar i<
p novim izvoljen. Blagajnik M.
1'otokar v Cliieagi. I'ar sodrniro\
ji- prišlo tudi \ tri. nad/orni in
porotni odbor. I rednikmn "<ila
>ila" •• ponovno i/v-I jen sodnig
•lož,- Zavtrinik.
" lVuletnn-o" iskreni< iK>/«lr;i v
l.ia v li-VB/ni korak §Ho\rii»k«'
Narodno Pod|i'ini>' ^JfiNlnolo i/ a
'/< h \ !• j resoluciji llorko po
zdravlja itnli j i'trn nowira *»•
It.-it-vnik i * ^Glasilu S \ P.
kii rn ima v Miiislu r. «o|iii-ij»> lm
: • i in i/ultra \ati 10ono rlnw>\
n «"• ni'- le j 101 '•>«?!f urirani/ari.M
na pollatri socialističnih načel.
Britji' <Ielavei in s.delav
ke! riuali ste pravo pot. tnri'j le
krepko po 1 i poti naprej, na
prej"
Živela S. N. P. .I!!
okrotnejSe žaliti njihov stnnovfiki
cut in ponos. Sicer pa Rooseveltu
in njegovi stranki še nikoli ni bilo
tlo delavcev, ji ni in ji ne ho. Vse
prijateljstvo je samo podla hi
navSčina, s katero hoče preslepiti
ne/aveilneže.
V Washington*) je dala potova
dama svojemu psu zaiti /ohe z zla
tom — Na milione delavcev pa
je, ki hi bili zadovoljni s svincem,
a si vslcfl revščine niti tega no
morejo dovoliti.
Kdo je v današnji kapitalistični
družbi na boljSemt
Konec dolgotrajnega strajka.
.'Ml. septembra je poteklo dva
i najst mes«*eev, odkar se j«r pričel
Utrajk na Illinois Central železni*
••i in drugih Harrimanovili lini
jah. 150.000 delavcev v tvornieah,
last omenjenih železnic, je tedaj
pričelo neizprosen hoj za svoje
pravice. malo število teh indu
strijskih bojevnikov je obupalo
ter se podalo nazaj v stari jarein,
a oirromna večina je vst rajala in
je se voljna vst rajati v svojem bo
ju kljuh velikim neprilikain. ka
I tee mora prenašati ves ta dolgi
čas.
I Velika je moč kapitalizma iti
, njihovih zaveznikov, ki z združe
nimi silami skušajo prisiliti izko
riščano delavstvo k brezpogojni
pokorščini in udaji. Tem silncjša
i j«1 ta moč. ker ima na svoji strani
vso izvrševnlno oblast, ki jo šči
li. varuje in pospešuje, toda Se
silncjša j>- moč delavske solidar
nosti. Vsa peklenska sila kapita
lizma je malenkost, nko so delav
ci med seboj složni in se po brat
sko podpirajo med seboj ter se
tako spodbujajo k vztrajnosti.
Pilili zastopniki Illinois fVntral
železnice so sc začeli umiKati. Več
sinov kompaniji zvestih delovodij.
prosilo za vstop v mednarodno
kovaško bratovščino, kar znaei,
da j« kompanija spoznala svoje
obupno stališče in da misli na po
polno kapitulacijo v najkrajši bo
dočnosti.
1'ovodom obletnice štrajka. se
je vršilo nad sto ljudskih shodov
zadnjo nedeljo v po štrajkn pri
zadetih krajih od Ohicage do Los
Augelesa in od New Orleans-a do
Portlanda-. Najvažnejši med temi
shodi je bil oni v I,os Angeles, na
katerem je govoril znani socialist
in mayorski kandidat Job Harri
man.
Kako smo še daleč!
Menda na celem svetu tako niz
kb n»' cenijo delavčevega življen
ja. kakor ravno v Ameriki; zla
sti. ako je delavec tujec, nima no
liene vrednosti za Ainerikanea.
Tako se na j»r. vlakovodji ne zdi
vredno ustaviti \lak. ako je loko
inoti\ a pred njegovimi očmi ubi
la aH povozila ubogega delavca,
vsaj 11a Chicago Milwaukee & St.
l'aul železnici ni te navade.
Za vlakovodjo William Ilagau
je umor človeka, katerega je uso
da .slučajno določila za delavca,
nekaj tako malenkostnega, da ni
ti ne čuti potrebe naznaniti tak
slučaj na pristojno mesto. Tu ima
mo namreč v mislili slučaj itali
janskemu delavca • 'larence Mar
low-a, katerega je stroj vrgel r.e
•k-mdeset čevljev stran ter mu pri
tem zdrobil ves hrbet.
Ko je l>il omenjeni '"človeko
ljubni" vlakovodja poklican pred
preiskovalno komisijo, se je v
svoji zverinski brezsrčnosti izra
zil: "Saj je liil samo "dego" iti
se mi ni zdelo vredno ustaviti
vlak. kajti v tako malenkostnih
sineajib se naši brzovlaki ne li
st a vijo."
Program Kristanovih shodov v i
oktobru.
1. oktobra - Na poli.
J. Kock Springs in okolica. Wyo.
X Superior, Wyo.
4. Na poti.
Chisholm. Minn.
f>. Aurora, Minn.
0. Onlumet, Mich.
12. Springfield. III.
13. St. Louis, Mo.
14—18. Chicairo. III.
10. Titi Salic. 111.
20. Chieapjp hrv. shod.
21 25. Oliicapo in okolica.
2fi. Gary, Tnd.
27. Indianapolis (slov. in hrv. i
shod) Tnd.
28. I'o možnosti v Clinton. Tnd.
30—31. Detroit. Mich.
Dalje v Chicaffi in nazaj prede
hodo shodi v krajih, kjer so se i
odložili 7a pozneje, to je Rarber
ton. Oollinwood. W. Newton in ;
Forest City pa New York.
Dan za to shode se določi v
oktobra.
Lopovščine delavskih aptur.
Nobeno počet j«' ni prepodlo,
noht na lumparija preumazana ter
noben "trik" presramoten, da bi
m' zanj v ('hieagi ne dobilo dovolj
parasitov. ki l>i im* hili pripravlje
ni izvršiti ga.
Med one. ki spadajo na najnižje
nivo človeške družbe, so lastniki
posredovalnic /a delo in službe. Ti
ljudje so tako skrajno podli, da
se uiti /a trenutek ne pornišljajo
naloviti na stotine delaželjnih rc
vežev v svoje ineže in jih z zvijačo
prodati v pravo staroveško suž
n.jost; treba jim je samo dobro
plačati in gredo takoj na delo.
Oblasti so prav kar prišle na
sled falotskemu početju teh chi
kaških agentur, ki nabirajo dclav
ee pod pretvezo, da jih rabijo ca
nadske železniške družbe pri grad
bi novih železnic, v resniei jih pa
porablja Canadian Pacific želez
nica kot stavkokaze zoper svoje
Atrajkujoče delavce v British Co
lumbiji.
Zapeljani delavci «o tako j»risi
l.joni zavreči vsak Cut možatosti
in ponosu fs»* ponižati na sra
motno stopinjo stavkokašt va.
Ali preostaja tem žrtvam, ki pri
hajajo v popolnoma neznan kraj
l»r<-z vsakt iru centa kaj drugega
kakor oprijeti se edine rešitve —
izdajalstva svojih tovarišev? Ni
hče izmed teh žrtev ne ve. da se
vrši v Canadi št raji*. Na svoje ve
liko razočaranje izvedo to šele te
daj. ko spo/najo. da so zapeljani
1 in ko je že prepozno.
Canadian Pacific je iskala strtv
kokazov po vsej Canadi zaman.
Okušala jih j.- importirati iz An
glije z laskavimi obljnbnmi; pri
pravljena je bila plačati jim vo
žnjo in vse potrebno: a kljub te
nin, da je na Angleškem brezpo
selnost velika in da vlada" v sploš
nem velika beda med delavstvom,
se je ta podla nakana eanadskih
kapitalistov izjalovila, f'esar niso
mogli doseči niti v Oanadi niti v
Angliji, t<» so dosegli s pomočjo
ehieaških delavskih agent nr. Si
cer prepoveduje canadski zakon
importirati kontraktn« ilelavee, a
kdo se briga za postavo, kadar so
interesi vsega mogočnega kapita
lizma v nevarnosti.
Važna stavka v Utah.
Iz Salt Luko. I'tah. porot'ajo.
da jo Klavni upravitelj bakrenih
rudnikov v Hingham, 1'tah. Ja
ckliiiji1 odklonil v>ako pogajanje
i zastopniki r>(HH> štrajkarjev. I/
ra/il so je, da ho«V dobili stavko
kaze iz vseh dolov Ameriko, ka
kor hitro dobi o 1 ši-rifa zagotovi
lo o varnosti istih.
Ako bo .Ta.kling vstrajal pri
svoji sedanji t ril it vi. bodo vs: ra
jali tudi v< ditelji štra.ika, i/ o o
sar sledi ustavitev vsega linijsko
trn ruduišk.nil d»'a po zapadnih
državah.
Najpreporne.jfa toeka topa
štrajka j«- p: ipo/nanje Zapadno
rudarske federacije I* F. of M.l
od strani I 'tali Copper Po.
l»Ysisrna«'ijo delovnega agenta
Leonidas Skliris a . katerega de
lavei štrajkarji dni/o. da jo
tujerodnim delavcem oddajal dc
lo f-roti visoki napiuiini. smatra
jo štrajkarji za važen korak \
prid zmage.
Predsednik Za pad t;. delavske
federacijo Cliaihs II Mover jo
dospel v Ely, Nevada, kjer sn
glavni riiiln:ki Neveda <'onsoli
dated Miners, v katerih je 1'tah
Copper Co. zainteresirana. V slu
čajn, da ta slednja ne ho hotela
priznati zahtev svojih štrajkar
jev. ho Mover proglasil štrajk na
Ely. Nov.
Štrajk izdelovalcev klavirjev.
Minuli teflon jo v N'ew Yorku
iti Lone Tslandu znštrajkalo 3000
izdelovalcev pian na poziv unije,
izdelovalcev muzikaličnih instru
mentov. kc njihovi delodajalci ni
so hoteli privoliti v 15 odstotno
povijanje.
Okrojr 50 tovarn je do sedaj
ustavilo delo in število fitrajkarjev
so množi neprestano.