Proletarec. [volume], October 01, 1912, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Velika unija pripoznala
Soc. Stranko.
Med nepopisnim navdušenjem
so delegat je Združene bratovščine
stavbenih mizarjev sprejeli reso
lucijo, ki pripoznava in odobruje
soc. stranko, na svoji konvenciji
v Washington«. D. C. Ta organi
zacija zastopa okrog 150.000 čla
nov in je ena najmočnejših in naj
naprednejših strokovnih organiza
cij v Združenih državah. Resolu
cija je bila sprejeta skoro soglas
no. Nekateri od kapitalističnih
strank plačani delegatje v družbi
nekaterih nezavednežev in neraz
sodnežev so storili vse v svojih
močeh, da hi ta velepomemhna
resolucija ne bila sprejeta: a vse
zastonj; napredni elementi so na
konvenciji tako številno zastopa
ni, da nazadnjaki skoro v poštev
niso prišli. Konservativni resolu
cijski odsek jo konvenciji pripo
ročal, da naj .a resolucija niti na
glasovanje ne pride. I'o daljši de
bati je opozicija zgubila vsa tla
in se končno umaknila.
Resolucija se nlasi: Ena izmed
nalog naSe organizacijo naj ho. tla
se propagira nud njenimi Slain
7a odstranitev sedanjega sistema
naših plač in nadomestitev istega
z zadružnim blagostanjem, poleg
katerega bo problem brezposelno
sti s h v o jo mizerijo docela izginil
iz človeštva. Končno naj se tudi
sklene, da se priporoča članom
Stndiranje socialnih vprašanj na
sejah posameznih lokalnih organi
zacij.
"National Civic Federation"
je doživela na tej konvenciji po
polen fiasko.
Socializem vsepovsod.
V Waupiea. Wis., so jo prod ne
kaj dni vršil socialističen shod.
TTdeležba jo liila nepričakovano
številna. Vso stranko so bile na
shodu številno zastopane.
Dasi je že več dni preteklo po
shodu, je socializem in soeialde
mokratična stranka še vedno
predmet živahnega razpravljanja.
Vse kaže. da ao ljudje do erla siti
starih strank in da se zato z vso
vnemo oprijemljejo socialistične
stranke. Marsikateri demokrat in
republikanec, ki se je do sedaj
slepo udinjal eni ali drugi stranki,
se je izrazil. da hoče voliti sociali
stični tiket pri jesenskih volitvah.
O socializmu se govori na vla
kih, na postajah, v hotelih, v pro
dajalnah. med farmarji, med urad
niki, sploh med vsemi in povsrd.
Kakor je v Waupicn in Wiseon
sinu. tako je tudi drugod.—Soci
alizem vsepovsod!
Kako narašča drapinja v Zdr. dr
žavah.
Zverin oddelek za delo in trgo
vino je pred kratkem izdnl o ra
stoči drapinji poročilo. ki izkazu
je. da so ceno živil v zadnjih dvaj
setih letih poskočile za približno
40%. Pene mesa pa so v temu ča
su poskočile celo za Wt . Podrob
no poočilo kaže. da se je meso po
dražilo za fi2.3f2 . slanina za 47.5
%. pšenična moka za 1fi.1T, tur
šica za 45.3%. jajca za 49.B%. su
rovo maslo za 32.4r£. krompir za
44%, sladkor za 8r,' in mleko za
32.2%.
Vedno višje in višje <«• pomika
kazalee pri cenah živil. To nevese
lo resnico kai hridko občutijo de
lavske poapndinje. To naraščanje
je dospelo danes do neznosne vi
šine in marsikateri delavce in dru
žinski oče z mučno skrbjo priča
kuje zime. ki bo zahtevala več
poriva, tople obleke, boljše in teč
nejše hrane itd.
Na trrobii Ferdinanda Lassalle.
Kljub ponji za venci in plenjc
nju rdečili trakov ji* tudi letos
dobil predbojevnik modernega
delavskega gibanja znamenja lju
bezni in spoStovanja na svojem
grobu. NTa dan T.assalove smrti.
31. avgusta, so močne policijske
straže od jutra do večera stražile
izraelitsko pokopališče v Vrati
slavi. Sodrugi pa so to pot druga
če počastili Lassalov spomin ka
kor prejšnja leto, in ko so se
policaji peš in na konjih pod vod
stvom komisarjev postavili okolo
groha, je bilo počastenje večino
ma že pri kraju. Policija je na to
tudi drugim vencem dala mir.
l>alcč preko pokopališča so zopet
žareli rdeči venci, ki so jih dala
polomiti na grob socialno demo
kratična društva Vraslava (me
sto). H gobu jc poroinalo veš sto
proletarcev.
ENA ZA DRUGO.
V Milwaukee, Wis., se vrži kon
vencija mednarodne modlarske
unijo.Kakor so do sedaj storile že
številne delavske organizacije no
spodarske^a značaja, tako j«* tudi
ta najhujše obsojala ameriška so
dišča, ki s svojimi sodniskimi pre
povedmi 'injunction) opravljajo
lakajsko službo ameriškim kapi
talistom, dalje je ta konvencija
najstrožje obsojala Shermanov
proti trustui zakon, ki ni drugega
kako pesek v oči. Konvencija je
tudi sklenila pozivati svoje člane,
da naj vse svoje sili' zastavijo v
svojo delavsko. t«» je, socialistič
no stranko, v kateri naj se vsak
do bojuje toliko časa, da bo se
danji krivični zastižnjevalni si
stem odpravljen za vedno. Število
delegatov znaša 47."», ki zastopajo
vse države v lTniji. Canadi in Pa
nami.
Pohabljenčeva velikodušnost.
V življenju često srečamo Iju
j <li ki so v vsakdanjem življenju
navadne prikazni, za katere se
■ malokdo ali eelo niliee ne zmeni.
! zlasti ako so ti ljmlje pohabljenci
in ljudstvu v nadh go. kakor je
I cesin čuti od nadlegovatiih Ijndij.
I*ri vs« j svoji malovažuosti in po
, milovanja vredi.i poziciji, ki jo
I zavzemajo v človeški družbi, pa
je ravno pri teli "manj vrednih"
ljudeh često najti tako velike du
, ševiie vrline, kakoršnih je težko
'dobiti pri ljudeh s popolno zunan
jostjo.
Vzor takega duševnega heroja
je pohobljenee. in prodajalce ča
| sopisja William Hugh v flarry,
i lini V svoji velikodušnosti je In
nesrečni član človeške družbe pri
pravljen žrtvovati svojo nogo žen
ski. katere v svojem življenju ni
nikdar videl samo zato. da ji o
hrani življenje, pa naj ga ta žr
tev stane tudi lastno življenje.
Tej ženski, z imenom Kthel
Smith, je iskra / motor kolesa,
na katerem ne je peljala, unela
obleko, pri čemer je xadobila ta
ko nevarne opekline, da jo j«1 »no
gla le koža h kakega drugega člo
veškega bitja rešiti. Razni prija
telji in prijateljice so se ponudile
v rešitev in zdravniki so vzeli z
njih toliko kože, kolikor se jim je
zdelo brez nevarnosti. Toda manj
kalo je poleg vsega tega še 40%
potrebne kože. V ta namen pa je
Ril(;h ponudil svojo nogo. Zdrav
niki so mu povedali, da bi ga taka
žrtev utegnila stati življenje, a
odgovoril je: Ni? ne dene. le vze
mite nogo. Naj se zgodi kar se ho
če! liolje je umreti kakor posta
vati na vogalih ter pustiti umreti
mlado dekle, ki ima sicer vse po
goje za srečno življenje. Res je,
d:> je niti lic poznam, a to me nie
ne ovira."
! Prepoved olkohola na norveških ;
železnicah.
Norveški državni zl»or je spre
jel pred kratkim z (>1 proti 59 >?la.
sovijHvdlojr. ki so «a vložili proti
alkoholisti. IVedloir določa, da ne
sinejo po norveških železnicah
piti popotniki opojnih pijač, ki
imajo ver kakor 12 in eno četrtino
procenta alkohola. Predlog so
zato sprejeli, ker so se dostikrat
potniki pritoževali, da jih nadle
gujejo pijani sopotniki med vož
njo.
Naraščanje vozne hitrosti.
Let a I~i59, tako pripoveduje
francoska statistika, je prevozil
poštni voz na uro tri in pol kilo
metre. Leta 1 (!'•!? je postni voz
nrcvo/.il na uro že en kilom. več.
Leta 178(5 so prišli v promet pošt
ni hrzovozi, l<i so prevozili po
| v prečno vsako uro pet in pol kilo
j metrov, leta 1 SI<». so ti vozovi do
jsejrli hitrost fi.8 kilometrov na uro
i in leta 18IH. celo 0.7 kilometrov.
Za počasnimi poštnimi vozovi so
sledile železnice in njihova hi
jtrost je rasla tako: leta 1K07. so
prevozile železnice poprečno 59 J
kilometrov na uro. leta 1887. »»o
f»r? kilometrov in od leta lfn>0.
dalje prevozijo najhitrejši vlaki
po 90 kilometrov na uro. V, elek
tričnimi vlaki so prevozili pri po
skusnih vožnjah po kilomet
rov na uro
— Poneverjenja pri Avstrij
skem Rdečem križu. Avstrijska
dra/.ha Rdečega kri/a poro?? svo
jim elnnom, da so bilo vnlod no
zadostnega poslovanja funkcio
narja ponoverjeno precejšnjo
i svote. Dotični funkcijonar je vi
sok deželni uradnik; svoje mesto
je opravljal kot častno mesto. O
zadevi uvedejo sodno preiskavo.
Po kapitalistično.
Tudi med tvorničarji in drugi
mi kapitalisti imamo prijatelji'
delavskega varstva. K takim pri
jateljem spada pisatelj knjige
"The Social Unrest" (Socialni
nemir) John ltrooks. Mož zago
varja v svoji knjigi odločno de
lavsko varstvo, starostno, bole
zensko in onemoglo zavarovanje,
boljše šolanje delavstva itd. zara
ditega. ker misli. da hi take iijiod
nosti, ki hi se dale delavskemu
ljudstvu, podaljšale obstoj dana
šnje kapitalistične družbe. Brooks
spada namreč tudi v kapitalistič
no družbo, in so prav zaradi tega
njegovi podatki o "razdelitvi"
narodnega imetja v Ameriki po
sebno važni. 1/. njegovih podatkov
je namreč razvidno, da je odsto
tek naših kapitalistov spravilo v
svoje roke več nego polovico na
rodnega imetja. Danes ima en od
stotek prebivalstva f»4.8 odstot
kov vsega narodnega imetja. 10.0
odstotkov ima tH.2 odstotkov. 118,
1 odstotkov inri 1f> odstotkov in
fii) odstotkov prebivalstva pa ni
ma prav nič imetja. Se bolj je
pa razvidno obuboževanjo delov
nega ljudstva iz naslednjih šte
vilk, in sieer ima:
Skupaj dolarjev
12.-1.000 rodovin plntokratov....
32.880.000.000
1.326..V O rodovin: bogatinov ...
19.320.000.000
t7()2.">00 rodovin: srednji stan ..
7.800.000.000
0.250.000 rodovin: siromakov ...
Povprečno imetje prvih treh raz
redov /11 »Nti iih rodovino pri plu
tokratu (denarni mogotec^ 26-1.
<►40 dolarjev. pri bogatinih 14.ISO
dolarjev. pri srednjem Htami 1639
dolarjev, nasprotno pa nima 6.
2f>0.000 rodovin nikakršnega imet
ja. Te socialne razmere, ki obdar
jajo peščico ljudi bogato, množi
co pa puste stradati, želi Hrooks
ohraniti in prav verjetno je. da
Iti rail metal drobtinice delavske
ga varstva, da si ohrani udobno
sti svojega razreda. Delavstvo si
razlaga delavsko varstvo drugače
nego da bi i. njim očuvalo sedanj
je socialne razmere. Kar zahteva
Hrooks, ni nič drugega nego ob
ramba največjih kapitalistov ali
plutokracije.
Vojaški vlak rgorel.
Na postaji Ruzaevka ob Moskva
—K a za tisk i železnici se je dogo
dila grozna nezgoda. Iz Sisrano
prihajajoč vojaški vlak, ki se je v
njem nahajal tudi smodnik, pa
trom- ii; naboji za strojne puške,
j" pri postaji Ruzaevka /letel v
zrak. V. veliko silo je streljivo
eksplodiralo v notranjosti voz.
vsled česar se je vnel ves vlak.
Smrtnonevarne opekline je dobilo
4:$ vojakov. Vse vlakovno osobje
je ranjeno. Železniški tir s pragi
in tračnicami vred je razdejan v
velikem obsegu. Cel vlak, ki je
vseboval med drugim 10 voz na
bojev. pudov smodnika in
mnogo pušk. je zgorel.
Nekaj — sedaj.
Zgodovina uči iu duhovniki nain
vedno o/nanju jejo. tla je Kristus
reven hodil okrog iu <la on. Sin
Vsega mogočnega dostikrat ni ve
del. kam naj položi svojo trudno
glavo. Kakor se je njemu godilo,
tako tudi njegovim apostolom iu
ličeneein, ki so peš potovali po
svetu. (V hi mojster dandanes lio
<1 i I |>o svetu. Iti se mu bolje godilo,
ker njegovim namestnikom se
podi ravno tako dobro kakor bo
gatinom. ki so živeli ob njegovem
»•asu. In ravno o teh je rekel, da
gre lo/.je velhlod skozi šivankino
ubo ni* if o bogatin v nebeško kra
ljestvo. V kakšnem nasprotju so
sedanji apostoli napram svojim
prednikom, je razvidno iz notiee.
ki jo je priobčil olomuški ''Po
zor":
"OlomuSko nadškofijo bo na
evharističn■•in kongresu zastopal
kar 'litini dr. Frane Tiauer. ki pride
na Dunaj s eelini svojim spremst
vom. V slavnostno sprevodu se bo
kardinal vozil v zgodovinski zlati
kočiji, ki jo rabi le ob največjih
praznikih. Ta voz izhaja še izza
vladanja eesariee Marije Terezije
in ga bo vleklo šest vraneev. Voz
in konje prepeljejo nalašč zato iz
Olomuca na Dunaj. Vsi sluge in
lakaji dobijo nove uniforme."
Gospod je hodil reven peš po
svetu, njegovi namestniki pa se
vozijo s šestimi konji v razkošnih j
zlatih kočijah, obdani od trume,
novo uniformiranih lakajev. Ver
no ljudstvo, premišljuj nekoliko!
DVA INPOZANTNA SHODA.
Kakor hitro prodira socializem
med najširše plasti ameriškega
prebivalstva, kažejo sijajno obi
skani shodi, v prvi vrsti oni naših
predsedniških kandidatov Debsa
in Seidel-a. V bedi se nahajajoč
proletariat je željam slišati rešil
ni socialistični uank iz ust njego
vih glavnih zastopnikov. S tako
številno obiskanimi shodi se pač
ne more nobena druga stranka po
našati. Ljudstvo prihaja na shode
brez vsake večje reklame od bli
zu in daleč, v grdem in lepem vre
menu. Cesto se trudijo nasprot
niki. da bi preprečili socialistične
shode, ako drugače ne gre se po
služujejo kozaškega nasilja; to
povskih pretvez in drugih sred
stev v ta namen. Dogodilo se je.
celo. da so politični nasprotniki
zarentali vse hale v mestu z name
nom, da preprečijo shod. toda zn
uian. Ako se shod drugje ni mogel
vršiti, se je vršil ne prostem, a vr
šil se je vseeno. Nečastno početje
nasprotnikov je še v tem večji me
ri vzbudilo znatno zanimanje za
te shode ter tako znatno pripomo
glo še 1, sijajnejšim uspehom soci
alističnih govornikov.
Xii I'll v iiost iinpozantna pa sta
l>ila sobotni in m*«l«-ljsl.i shod so
drujra Debsa. l'rvi se jo vršil v
1'hiladclpliiji. l*a. Velikanska con
vention dvoran« je bila «lo zadnje
ga kotička nabasana in več tisoč
željnih poslušalcev je moralo od
iti. ker ni moglo v dvorano. Temu
shodu je prisostvovalo na«l 21.000
poslušalcev. Med njimi so bile de
legacije i/ vseli bližiiih držav:
iz Pennsylvanje, Delaware in New
Jersey. Ve«" teli poslušateljev je
prišlo iz krajev, ki so do sto milj
oddaljeni od 1'hiladclphije.
1'olejjr Debsa. kampanjskega vo
ditelja Marnes-a in drugih govor
nikov. so na shodu sodelovala tu
di razna pevska društva, ki so ne
popisen efekt shoda še znatno po
večala.
Drug tak impozanten shod je
bil v W\v Yorku v Madison Squa
re Gardenu. Udeležba na torn sho
du je presegala ono v Philadel
phiji za nekaj tisoč oseb. Tako
številnega shoda še no pozna zgo
dovina velikega New Yorna. %
Na tem shodu jo poletr Dehsa
govoril tudi podpredsedniški kan
didat Soidel tor nowvorSki gtiver
norski kandidat sodrug Charles
Russel.
Ako ti shodi sploh kaj pomeni
jo, potoni smo lahko sigurni sijaj
nih uspehov socialistično stranke
pri jesenskih volitvah.
Viljem II. — vlomilec.
Listu "Shweizerische Allge
moine Volkszetiungki jo slavil
nomseka cesarja v sliki in članku,
se jt* pripetila majhna nezgoda.
Ker so jo izpustilo o rt o. ki naj bi
ločila sliko od ostalo vsohino. so
oit<»:
"Viljem II nemški cesar
jo izjavil, da je izvršil vlome, ko
ni !>il pri pravi pameti. <'o je bil i
pri pravi pameti ali 110. na vsak .
naoin je pri ovojih tatvinah poka- ,
zal (loher okus. kor stvari, ki jih j
je nakradel. so bilo vedno naj- I
boljo, kar jih jo bilo v hiši. Drago- |
oono kamne in akvarele je naj
rajo jemal in vedno jo dal prod |
11 ost hišam milijonarjev prod oni
m i drugih ljudi, ki so imeli manj !
denarja."
Delavstvo in drugi sloji.
K;iki> važen je položni delavst- j
mi v gospodarskem oz.lru. se liili- i
ko presodi. jiko se le vpošteva. iln
,it> delavski razred listi široki te
melj UR katerem sloni poslopje ee
le sedanje družite. Delavstvo ni
samo tisti sloj. ki mora proizvaja- 1
1i vse pot reltšeine življenja: v sled
svojega ogromnega števila v raz- j
merjn s posedliioeimi razredi je j
delavstvo tndi tisti sloj. iz katere j
ga mora največji del obrtništva in
trpovstva zajemati svoje dohodke, j
Vse. kar knpfiije. mora dandanes
skrlieti za velik krog odjemalcev ,
in tega se ne najde med malošte- j
vilnejšimi kapitalisti, pae pa v de
lavstvu. Vsled tega je pae umev
no. da je blagor najraznovrtsnej
ših drugih stanov odvisen od po
ložaja delaveev. Kolikor more iz- '
dati delavec, loliko morejo zaslu
žiti drugi stanovi.
Vsi tisti, ki pravijo, da je bil
in da bo svet vedno tak. kakoršen
je. bodo morali svoje mnenje po
jesenskih volitvah spremeniti. j
Visoka šola za sociali
zem v Berolinu.
S prvim oktobrom je nemška
socialistična stranka otvorila svo
jo visoko šolo za socializem v Be
rolinu.
Namen te šole je, vzgajati de
lavce za dobre agitatorje, ki gredo
potem med širše mase ter jih uči
jo socializma.
Ideja, ustanoviti to visoko šolo
za socializem, je zadobila realno
podlago leta 1906 Jn danes se splo
šno priznava, da gre tej šoli zelo
veliko zaslug pri zmagi pri zad
njih volitvah, pri katerih so socia
listi izvolili 110 poslancev v dr
žavni zbor. Samo strokovno izur
jeni delavci se sprejemajo v to
šolo. Kna tretjina vseh učencev
so ženske.
Pri torn šolanju so učenci opro
ščeni vseh materialnih skrhij. Po
uk traja šest mesecev. Vsak uče
nce dobiva za ves ta fas ($37.50)
150 mark na mesec. To zadostuje
za hrano in stanovanje in druge
evenluclne stroške. Vsako leto s<>
sprejme samo 30 študentov. Tako
ostaja učiteljem dovolj časa za
vsakega posameznega poslušalca.
Vsi <leli Nemčije so enako zasto
pani.
Ta velevažna šola je hila otvor
jena 15. nov. 1900. Oh tej priliki
je imel sodrug Avgust Hehel slav
nostni nagovor.
Policija se je trudila na vse
kriplje. da hi dohila zadosten po
vod za prepoved te šolo, a do da
nes se ji še ni posrečilo.
ZDRUŽENE MLEKARNE NA
DANSKEM
Na Danskem se je v zadnjih
tridesetih lotih gospodarsko živ
ljenj«? znatno preobrazilo. Tndi
kar se tiče pridobivanja in upo
rabo mleka, so pričeli Danci ho
diti po novih potih. Zadružne
mlekarne so skoraj po vsej dožoli
že iz izpod mile predelavanje mle
ka v maslo na domu. Stroji v za
družnih mlekarnah nadomeščajo
počasno domače delo. Gospodarski
dobiček ni izostal, snaga in kako
vost izdelkov sta vsled zadružne
kontrole mnogo bolj *avarovani
kakor prej. V skrbno osnaženih
sodih pripeljejo kinetje mleko v
mlekarno, ki so nad vso prijazno
in čedne hišice. V mlekarnah stoje
najmodernejši stroji, ki omogo
čujejo temeljitejše izkoriščanje
mleka, kakor je pa bilo mogoče
pri ročnem delu. Skrbno snažonje
orodja in obveznost vslnžbeneev.
pazit i na največjo snago, dajejo
poroštvo za izborilo kakovost pro
duktov in so priborili danskemu
sirovemu maslu svetovno ime. ki
ga tudi zasluži v polni meri. L.
1882. so ustanovili zapadno jiit
landski kmetje prvo zadružno
mlekarno v lljedingu. Najprej so
napravljali lo sirovo maslo. Po
sneto mleko in pinjenee so dobi
vali kmetje nazaj in so imeli tako
izborilo krmo za prešioe. Veliko
težkoč je oviralo v začetku vri/šir
jenje družnih mlekarn, a danes
ga ni skoraj kmeta, ki ne bi bil
član zadruge. Vsakoletni dobiček
«o razdeli mod člane. V danskih
zadružnih mlekarnah provhiduje
j< mali kmetje kot člani. 40 pro
centov vseli danskih kravjih hle
vov ima do 3 krave in 60 procen
tov do 0 krav. Vsesa skupaj ima
jo na Danskem 1.282.H00 molznih
krav in od 900.000 krav prihaja
mleko v zadružne mlekarno. Ka
pital. ki je naložen v mlekarnah,
izračunan na podlagi zavarovan
ja zoper požar, jo znašal 1. 1810
za vsako mlekarno 29.840 K. 90
procentov vseh pridelkov iz za
družnih mlekarn pošiljajo na An
gleško. ker zlasti angleška vole
nakupna družba jemlje veliko iz
delkov iz danskih mlekarn. Dan
sko zadružno mlekarstvo se ;(
povzdignilo posebno od I. 1895.
daljo, odkar so bila ustanovljena
kontrolna društva, katerih urad
niki mesečno dvakrat pregledajo
kmetijo članov in mlekarske iz
delke. Zlasti z izboljšanjem krm
ljenja in z odstranitvijo nesposob
nih živali so se povzdignili mle
karski izdelki. Lota 1900 jo imelo
1029 zadrug s 150.0000 čiani 113
miljonov kron prometa, leta 1010
pa jo imelo 1lf>:i zadrug s Km.OOO
člani 175 miljonov kron prometa.
I,<-1 os bo volilo okrog Sest ini
lionov žensk 7i\ predsednika. Po
polna ženska volilna pravica vla
da v Wyoming, Colorado. Utah in
Oaliforniji. Temn se ho letos pri
družil najhrže tudi Kansas in par
drugih.
RE8NI IZGREDI V LAWREN
CE
Zadnjo nedeljo j«- prišlo v Law
renče, Mass., do resnih spopadov
mod delavstvom in policijo. Pn
tem je bilo vee policajev teiko
ranjenih : dva izmed tijih celo ne
varno. Tudi na strani delavcev je
bilo veliko števlo ranjenih, a o
tem se ne ve nič natančnega, ker
so delavci svoje ranjene tovariie
poskrili, da tako izbrišejo sled po
licijskim preiskavam.
Do spopada je prišlo v sled te
ga, ker je oddelek policije hotel
razgnati mirne delavce, ki so v
sprevodu demonstrirali v prid v
ječi se nahajajočih delavskih vo
diteljev Ettor-ja in Giovanitti-ja.
V nedeljo opoludne se je zbralo
na Lawrenceski železniški postaji
okrog :1000 delavcev, ki so priSli
sprejet razne delavske tovariše, ki
so prišli v 1 iinvonce povodom va
žnih dogodkov, ki se ravno sedaj
vršijo tu.
Po dohodu teli poslov so se vgi
delavci uvrstili v sprevod ter v
najlepšem redu korakali proti
središču mestu. Sprevod je vodil
član Industrinlmh svetovnih de
laveev Carlo Presea. Ko so bili že
ua sedi poti. jim pride nepriča
kovano nasproti oddelek policije,
ki je zahteval od demonstrantov,
ii;i se takoj razidejo. Presca, vih
teč rdečo zastavo, je odklonil po
koriti se temu neopravčenenmu n
kazu.. Poleija ira je hotela areti
rati. a Presea se je odločno zoper
stavil. Pozval je svoje tovariše na
pomoč. Med množico je zavrelo
in hoj se je pričel.
Policaji s<> potegnili revolverje
i ti začeli streljati na demonstran
te. Po daljšem hoju se je množici
posrečilo oprostiti voditelja Pre
sco. na kar se je policija poraže
na umaknila ter pustila množico
korakati proti glavnemu stanu
Industrialnih svetovnih delavcev.
liojijo se novih izgredov, zlasti
oh priliki štiriindvajseturnega
protestnega štrajka zoper krivič
no postopanje ohlasti napram Kt
torju in Giovanittiju, kojih proce«
se ravno sedaj vrši.
Arabec kot turist.
Prod kratkim je dospel v Rim
arabski imenitnik in meščansko
časopisje prihaja v zadrego za be
sedno lepotičje, da bi dovolj poka
dilo temu izrednemu dogodku.
Naš bratski list "Avanti" pa pri
naša ob tej priliki naslednjo do
godbico: Kot največjemu ljub
ljencu Italije so seveda Arabcu
vse razknzali in tako so pa pelja
li tudi pred vrata Rima. na rim
sko pol.je. To je bil dan nepopisne
ga presenečenja za našega Mu
stafo. Menil je. da je zopet v do-l
movini. "1
"Torej so tudi tu tukul
"Ne. to so slamnate k
.. w T I
tov.' j'
"Ah. uiti ... to so vendar Rei
dnini v Italiji?"
"Ne. to so italijanski delavci
ki pridejo od zunaj, da obdeluje
jo zemljo in dobe mrzlico.
"Zelo dobro, imenitno! In vs
to tukaj, to je pač italijanska pu
stinja ?"
"Ne. gos| »d Mustafa, to je ri
sko polje"
' I
h?" r
koče gi-j'
1
vs«
p»ll
1
"Ali. oprostite, gospod kultu i
ronosee. .zakaj pa niso semkaj pri <
vedli naseljencev, železnic, bolnic >
sol. ki ste jih poslali k nam?"
".la . . . veste, ni i imamo na 1
logo, da prinesemo v Afriko knfl
turo."
"Ah, razumem, zelo dobro, ti
borno' Ampak kdo pa ima nalofft
da prinese kulturo na rimsko po
lj"T"
"(iospod Mustafa, zelo \ as mo
ram prositi ... Vi se vendar ti
lie boste vedli kakor socialist!"
"Prosim, gospod, oprostite: n< t
/miselne so mojo besede. nav«M j
zadnje sem vendarle divjakT -■ r
Na misel, da j«' treba najpreje ■
lastni domovini širiti kulturo, p<« j
tem še drugod, more res lc diw f
jak priti ... I ;
'***
Še danes naročite on izti*
slavnega romana
" JT/NGLE",
kjer so popisan«- «lr-lav
ske razmere ehiea^kih
klavnic. Cena znižana n&
75 centov s poštnino
Upravništvo Proletarca.