Proletarec. [volume], October 01, 1912, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Avstr. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBKRŽAN, 15ox 7:2, Mineral, Kans.
1'odpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kans.
Tajnik: J OUT' ČKRNE, Bos 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
Blagajnik: FRANK STAR0iC,B x 245., Mulberry, Kans.
Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans
NADZORNIKI:
PONGRAC J URŠE, Box S57, W. Mineral, Kans.
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POROTNI ODBOR:
•JOSIP SVATO. Woodward, Iowa.
.IAKOB MLAKAR, Box 320, \V. Mineral, Kans.
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden
Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku.
Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
Solncc jetnikov.
Maksim Gorkij:
Šestindvajset nas je bilo — še
stindvajset živih strojev, zaprtih
v vlažno klet, kjer smo delali pre
ste in pražen prepečenec ter od
jutra do večera gnetli testo. Okna
naše kleti so gledala v pred njimi
izkopano jamo, ki je bila obložena
z rdečo opeko in ki je biia od vla
ge zelena; okviri oken so bili na
zunanji strani z gosto železno
mrežo omreženi, solnena svetloba
ni mogla prodirati do nas skozi
šipe, ki so bile gosto posute s pra
hom od moke. Naš gospodar je
okna okoval zaraditega z železnim
omrežjem, da ne bi mogli podariti
nobenega kočška njegovega kruha
beračem ali pa onim od naših to
varišev, ki so stradali, ker niso
dobili dela; naš gospodar naa je
nazival lopove in nam je dajal
opoldne namesto mesa —• pokvar
jene vampe. Dušeče, tesno je bilo
naše življenje v kamniti omari,
pod nizkim, težkim stropom, pre
preženim s sajami in pajeevinami.
Težko in slabo nam je bilo med
debelim zidovjem, poslikanim ?.
nesnago in plesnobo . . . Ob petih
zjutraj smo vstajali, ne da bi se
bili naspali in — topo. brezbrižno
— smo sedli že ob šestih za mizo
in delali preste iz testa, ki so ga
pripravili naši tovariši za nas med
časom, ko smo še spali. In ves dan,
od jutra do desetih zvečer, so se
deli nekateri od nas za mizo. odvi
jali elastično testo, zibajoč se se
mintja, da ne bi postali trdi, in
drugi so rnesili moko z vodo. Olo
hokoumno in melanholično je žo
borela ves dan voda v kotlu, kjer
so se kuhali- preste, hitro in jezno
je ropotala pekarjeva lopata po
tleh peči, motajoč spolzko, kuhano
testo na razbeljeno opeko. Od
jutra do večera so gorela drva na
eni strani peči, roječi žar plamena
je trepetal na steni delavniee. ka
kor bi nas tiho zasmehoval. Veli
kanska peč je bila kakor neobli
kovana glava pravljičnega pošast
nega nestvora, kakor bi ga bilo
dvignilo iz tal je odprl svoje širo
ko žerlo polno prežarnega ognja,
izdihoval vročino v nas in gledal
z obema črnima globinama oddu
škovima nad čelom na naše brez
končno delo. Ti dve temni globini
sta bili liki oči — neusmiljene,
brezstrastne oči pošastnega ne
stvora: zrle so na nas venonn*r z
istim temnim pogledom, kakor bi
se bile že utrudile od večnega gle
danja na sužnje, ki jih zaničujejo
z onim hladnim zaničevanjem mo
drosti, ki nič človeškega več ne
pričakuje od njih.
Dan za dnem, v prahu moke, v
nesnagi, ki so jo prinašale naše
noge iz dvorišča, v debeli, nasiče
ni sopari -»mo izvaljavali testo in
delali preste, škropeč, jih z našim
znojem. In sovražili smo naše delo,
7 jedkim sovraštvom, nikdar ni
smo jedli tega, kar so naredile na
še roke, namesto prest smo imeli
rajše črn knih. Oh dolgi mizi smo
si sedeli nasproti — devet proti
devetim — pregibali v teku dolgih
Tir mehanično roke in prste, in
tako smo bili vajeni našega dela,
da niti zasledovali nismo naših gi
bov. In tako temeljito smo opazo
vali drug, drugega, da je vsak od
nas poznal vse gube v obrazih svo
jih tovarišev. O ničemer ne nismo
imeli pomenkovati, tega smo bili
vajeni, da smo molčali ves čas,
razen če nismo zabnvljali — ker
vedno se najde nekaj, da se lahko
zabavlja čez ljudi, posebno pa čez
naše tovariše. Ali tudi to smo
malokdaj storili — kaj pa naj
človek zakrivi, če je napol mrtev,
če je kakor malik, če zaduši vse
njegovo čuvstvovanje teža dela?
Ali molčanje je le onim grozno in
mučno, ki so že vse povedali in
katerim ni ostalo ničesar več, da
l)i še povedali; ljudem pa, ki še
niso pričeli govoriti, je molčanje
enostavno.
Toda včasih smo peli, naše petje
!ne je pričenjalo takole: sredi dela
' je nenadoma zazdihnil kdo od nas,
s težkim vzdihom trudnega konja
| in pričel potihoma peti eno od
J onih zatemnjenih pesem, katerih
j inilotožni motiv vedno olajša bre
j me, ki teži dušo pevca. Eden od
i nas poje, nemi prisluškujemo
! osamljenemu petju, ki ugaša, ki
< ga du>i težki strop kleti, ugaša
kakor majhni plamen ognja na
stepi v vlažni jesenski noči, ko
visi sivo nebo s svinčeno težo nad
i zemljo. IVveu se pridruži drug —
z<la.j plovetn že dva glasova tiho
in hojee«» skozi soparo naše tesne
globeli. In hipoma vpade več gla
sov naenkrat v petje — vzdigne
si* kj«k»»t- val, postala močnejši in
glasnejši, in tako je, akor bi se
razmikale vlažne, težke stene naše
kamenite ječe . . . na široko s svet
, lini žarom solnca, in sam sebe
medsebojno uglašeni glasovi na
poljnjujejo delavnieo; petju je
tesno v njej: udarja ob kamenite
stene, stoka, joka in zbuja srce, s
I tiho, pikro bolestjo, oživlja bol
statili ran in zbuja tiijro . . . Pevci
i zdiliujejo globoko in težko; neka
teri 111 nadouia preneha peti, dolgo
posluša petje tovarišev in zopet
iznova zliva svoj glas v splošni
val. Nekateri, ko je boječe zakli
eal "oh", poje z zaprtimi očmi in
morda se mu zdi gosti, široki val
glasov pot v daljavo, posuta na
j široko s svetim žarom solnea, in
i sam sebi vidi. kako hodi po njej.
Plamen v peči plapola nepre
stano, neprestano brska pekarje
vn lopata čez opeko, žubori votla
v kotlu, trepeee žar ognja na steni,
potihoma se smehljajoč ... In mi
pojemo s tujimi besedami o naši
topi boli ,o težki boja/ni živih lju
di, ki so oropani solnea. hrppenje
1 nja sužnjev. Tako smo živeli, še
I stindvajsetoriea, v kleti velike.
I knmenite hiše, in življenje je bilo
| tako težko, kakor bi bila vsa tri
j nadstropja hiše naravnost zirra
i jena na naših ramenih.
II.
Tod razen petja smo imeli še
nekaj lepopn, še nekaj, kar smo
ljubili, kiir nam je morda nado
] mesčalo solnee. V drugem nad
stropju naše hiše je stanovala ve
/ilja in meri njenimi pomočnicami
je živela pri njej tudi Itiletna hiš
nica Tanja. Vsako jutro se je na
slonil droben rožnat ohrazček z
modrimi veselimi očmi na steklo
okenca, ki je bilo v durih iz veže
v našo delavnico, in jasen, prija
zen glas nam je zaklieal:
"Dajte prest, jetniki!"
Na ta znani, jasni glas smo se
okronili vsi in pledali veselo in
dobrovoljno v eisto dekličino liee,
ki se nam je prijazno smehljalo.
Prijetna navada nam je bilo gle
dati nos. ki se je ploščato pritiskal
na šipo in drobne, bele zobe, ki
so sp svetlikali izza od smeha od
prtih rožnatih listen. Planili srno1
ill si' suvali, da l»i bili odprli vra
ta in — tedaj že pride, tako veselo
in ljubezniva, k nam, dr/.ee pred
pasnik predse, stoji pred nami, /.
nagnjeno glavo, stoji in se nepre
stano smehlja. Dolga, 'debela kita.
kostanjevorujavih ms, ji pada čez
ramo in leži na prsih. Mi umazani,
temni, grdi ljudje zremo k njej
gori prag je za štiri stopnjice
vini od tal — zremo k njej s po
v/dignenimi glavami, želimo ji
dobro jutro in ji govorimo poseb
ne besede — samo za njo jih na
jdemo. V pogovoru z njo postaja
jo naši glasovi holj mehki in naše
šale nedolžnejše. Za njo smo imeli
— same posebnosti. Pek je vzel iz
pečibolj rnjave in najbolj zapeče
ne preste iz peci in jih ročno za
gnal Tanji v predpasnik.
"Le Kl«'j. da ne prideš mojstru v
pest," jo vedno svarimo. Hudo
mušno se nasmeje in nam veselo
za kliče:
"Zdravi, jetniki!" in izgine
naglo kakor miška.
Samo ... So dolgo, ko j«» odšla,
se prijetno razgovarjamo o njej —
govorimo ono in isto. kar smo go
vorili včeraj in že prej, ker jo
ona in mi in vse okolo nas prav
takšno, kakršno je bilo včeraj in
prej . . . l'rav limlo in mučno jo,
ako Človek živi in se okolo njega
nič ne izpremeni, in če mu to ne
ubije duše, tedaj mu postaja, čim
dalje živi, nepremiČnost njegove
okolice toni mučnejša ... O žen
skah smo govorili vedno tako. da
je bilo nam samim včasih zoprno
poslušati naše robate, nesramne
kvante. In to jo tudi razumljivo,
zakaj žensko, katere smo poznali,
niso bilo vredne drugačnih besed.
Ali o Tanji nismo govorili nikoli
grdo; nihče od nas ho ni upal, da
bi se jo dotaknil le z roko in ni
kdar slišala i z naših ust sirove
šale. Mogoče jo l>ilo to zaraditoga.
ker ni nikdar dolgo ostajala pri
nas: hitro so jo prikazala proti
našimi očmi, kakor zvezda, ki
pade z neba, in je hitro izginila.
Ali morda zato. ker je bila majhna
in lopa, in lepota vzbuja tudi v
sirovih ljudeh spoštovanje. In še
zaraditoga čeprav na-s je našo
prisilno delo napravilo tope volo,
smo ostali le ljudje in nismo mogli
živeti, kakor drugi ljudje tudi no.
da ne hi nekaj častili, najsi bo kar
hoče. iloljšega od nje nismo imeli
in nihče razen nje nas ni opazil,
nas. ki smo živeli v kleti, nihče,
čeprav je živelo v hiši vse polno
ljudi. In končno — gotovo, to je
bilo glavno — vsi smo jo smatra
li za nekaj, kar je brezdvoiuno
naše, za nekaj, kar je takorekoč
živelo le vslod naših prest : za dolž
nost smo imeli, da >mo ji dajali
vroče prosto in to jo bila naša
vsakdanja žrtev, ki smo jo prina
šali našemit idolu, to nam je bilo
skoraj svet obred in vsak dan je
postajala vez med njo in nami
tesnejša. Razen prest smo dajali
Tanji tudi dobro sveto — naj so
topleje oblači, naj ne leti tako
hitro po stopnicah, naj ne nosi to
liko drv naenkrat. Smehljaje je
poslušala naše nasvete, s smehom
je odgovarjala nanje in nikdar nys
ni slušala. a to nas je žalostilo:
saj smo hoteli le pokazati, da ima
mo skrb zanjo.
Večkrat je prišla k nam s kako
prošnjo, prosila nas je nn primer,
naj odpremo težka vrata v klet.
naj sekamo drva — z veseljem.
•In. naravnost z velikim ponosom
smo storili vse to je za njo in vse
drugo, kar je le želela.
Ko pa jo je eden od nas prosil,
naj m 11 zakrpa edino srajco, ki jo
je imel. je odgovorila, zaničl.iivo
pihajoč zrak skozi nos :
"Se tega se manjka! Kako l>i
mogla jaz! * *
Zelo smo se smejali temu čudne
mu čuku — in nihče od nas je ni
nič več prosil. Ljubili smo jo s
tem je vse povedano. Človek ved
no prenaša svojo ljubezen na
koga. čeprav s tem včasih koga
tlači, včasih oblati, lehko življe
nje hližncga s svojo ljubeznijo za
struplja. ker ljubeč sam. ne spo
štuje ljubljenega. Morali smo lju
biti Tanjo, ker nismo imeli niko
gar drugega, da bi ga ljubili.
Semintja je začel kdo od nas
soditi:
"Zakaj tako zeIn razvajam'
Kaj |>a jo na njej.' Ali
('emu se taliko ukvarjamo z njo ?"
Onega, ki je tako govoril, smo
odpravili kratko in robato — po
trebovali smo nekaj, kar smo za
mogli ljubiti: našli smo to in lju
bili, ali to, kar smo mi, sestindvaj
settoriea, ljubili, je moralo ostati
za vsakega od nas neomajna sve
tinja in vsak. kdor je drugaee eu
lil, je hil — naš sovražnik. Morda
uiti ljubili nismo tega, kar jo bilo
dobro, ali saj nas jo šestindvajset,
in zato smo zahtevali, da je vsa
kdo častil, kar tiai i je bilo drago.
Naša ljubezen ni nič manj težka
od našega sovraštva ... in morda
ravno zato zatrjujejo nekateri
; ponosni ljudje, da je sovraštvo
bolj laskavo od naše ljubezni . . .
Ali ee je res tako, zakaj ne beže
oil nas '
III.
lta/en pekarne za preste je imel
naš mojster tudi pekarno za
zemlje; bila je v isti hiši in le me
na jo je ločila od naše votline; aif
peki — bili so štirje — so se nas
ogibali in niso prihajali v našo
delavnico, ker so se smatrali za
boljše od nas. Prezirljivo so se
nam smejali. «'*«• smo se srečali na
dvorišču; tudi mi jih nismo obi
skavali: nam je mojster prepove
dal, da bi hodil i v njihovo delav
nico. ker se je bal. da ne bi kradli
maslenih žcinelj Nismo marali
pekov, ker smo jih zavidali: nji
hovo delo je bilo lažje od našega,
dobivali so več, kakor mi. jedli so
boljše, deliili so v veliki, svetli de
lavnici. in vsi so bili tako čisti,
zdravi, sploh — dopolno naprotje
»i! nas Mi smo bili tako rumeni in
sivi; trije od nas so bili silifitični,
nekateri so bili garjevi. eden je
bil od trganja popolnoma sklju
čen. Oni so imeli ob praznikih in
v času, ko so bili prosti, suknjiče
in škripajoče čevlje, dva sta imela
harmonike in vsi so hodili v mest
ni park na izprehod — mi pa smo
imeli na sebi raztrgane eunjc,
eoklje ali pa čevlje iz hičja. nas
niso pustili policaji v mestni park
— kako bi torej ljubili peke*
In nekoč smo izvedeli, da je pri
čel eden od pekov pijančcvati,
mojster ga je zato odslovil in že
najel drugega, ki je bil vojak. O
njem so slišali, da nosi telovnik iz
atlasa in da ima uro in zlato veri
žico. Silno radovedni smo postali
na tega gizdalina in da bi ira vi
deli, smo letali drug za drugim na
dvorišče.
Ali «>n j.- prišel sani v umno de
lavnico. V. nogo je naprej sunil v
vrata, potem jili je odprl, se vsto
pil na prag. smehljal se je in nam
rekel:
"llog pomagaj! Dober dan.
otroei!"
Mr/li. /iinski /rak j«' prihajal v
posti mogli skozi vrata, se vil »»ko
lo mepli skozi vrata, se vil okolo
njegovih nop .on pa je stal na
j pragu, gledal nas od vrha do tal
in i/za njepovih podjetno zaviha
nih plavili brk so se svetlikali ve
liki. rumeni zobje. Njegov tel<»\
nik je bil !*<--■ nek«- posebne vrste
modre barve, z uvezanimi roža
mi, in zdv'lo s<- nam je. kakor da
žari od njega, pumhi na njem so
bili iz rdečih kamnov. Tudi veri
žico smo videli . . .
('eden je bil. ta vojak, tako vi
sok in zdrav, z rdečimi lici. nje
pove velike, svetle <»<"i gledale
dobrohotno, prija/uo in jasno. N*a
plavi je imel belo. trdo zlikano ee
pieo. izpod čistega predpasnika, ki
je bil brez vsakega madeža, so
pledali modni, hliščeči se čevlji.
Naš pek ga jo spoštljivo prosil,
naj zapre vrata: zapiral jili j<
prav počasi in nas izpraševnl o
mojstru. Povedali smo mu, drug
drugega prekašajo?, da je nas
mojster lopov, krvoses. Iiudolute/..
liiri«" vse. kar nam j«- prišlo na
misel. Vojak je poslušal, migal z
lirkami in nas opazoval z mehkim
svetlim pogledom.
"'Ali imate kaj mnogo deklet
tukaj . . ." je vprašal nenadoma.
Nekateri od nas so se spoštlji
vo nasmejali, drugi so napravili
prav sladak ohraz. eden je pripo
vedal vojaku, da j«- tukaj devet
d«'kl< t.
"Ali imate kai od tega j«'
vprašal, mežikajo«" z oemi.
Zopet sinn se zasmojali. no po
sobno glasno in nekoliko v zadre
gi .. . Mnogi od nas lii se radi po
ka/ali vojaknu prav tako predrzno
fante, kakršen je ltil on sam. ali
nilioo ni toga razumel, nihče ni
znal topa. Kdon jo to priznal, prav
tiho ji- rekel:
" Kako hi mogli . . ."
"X-ja, za vas je tros težko!"
jo dejal vojak prepričevalno in
nas pri tem neprenehoma opazo
val . . . "Vi niste . . . taki . . . Vi
nimate nobenega ugleda . . . nobe
ne primerno obliko ... to so pravi
nobene pravo zunanjosti! In žen
sko ljubijo zunanjost pri mo
ških. Hočejo pošteno ohišje . . .
vso mora hiti — natančno! In ra
zentoga cenijo moč . . . roke —
takšne!"
Vojak j«' potegnil svojo »lesno
roko s privilianim rokavom do ko
. moloa iz žepa in nam jo pokazal.
Roka je bila bela, močna porašče
iul s svetlim, zlatnatim puhom.
"Nogo, prsi — v vsem naj bo
moč ... In zopet tla je človek
oblečen . . . kakor zahteva lepota
reži . . . Mene ljubijo ženske. Ne
klišt-m in lie valiiin jili — same
prihajajo, kar po pet se mi jih
obesi na vrat ..."
Sedel je na vrečo moke in dolgo
pripovedoval, kako ga ljubijo žen
ske in kako pogumno občuje z nji
mi. Potem je.odšel. Ko so se škri
pajoča vrata zaprla za njim, smo
dolgo moleeli in mislili nanj in
njegovo pripovedovanje. In potem
srno pričeli govoriti vsi v prek, na
enkrat nam je bilo jasno, da je bil
vsem všeč. Tako priprosto in pri
jazno je prišel, sedel je in se po
menkoval. K nam ni drugače pri
jahal nihče, nihče se ni pogovarjal
z nami tako ljubeznivo . . Vedno
smo govorili o njem in njegovih
bodočih uspehih pri veziljah, ki so
vedno tako razžaljivo zategnile
usta, kadar so nas srečale na dvo
rišču. ali pa šle kar naravnost
proti nam, kakor da in* l>i hili na
njihovi poti. Radovali smo se ob
njih, kadar smo jih videli na dvo
rišču. ali če so šle mimo naših
oken — pozimi so nosili neke po
sebne vrste čepic in kožuščkov,
poleti pa slamnike z rožami in pi
sane solnčnike v rokah. Zato pa
smo govorili o teh dekletih sami
; med seboj tako, da bi, če bi nas
I ali2nln od sramu in žalosti stre
"Ali da nam ne pokvari Tanju
ške," se je oglasil nenadoma pek.
Vsi smo obmolknili, besede so
nas zadele. Bilo je .kakor da smo
na Tanjo pozabili; vojak nam jo
je takorekoč zakril s svojo veliko,
lepo postavo. Potem smo se pričeli
hrupno prepirati: nekateri so me
nili, da Tanje že ne bo dobil, drugi
so trdili, da se ne bo mogla ustav
ljati vojaku, tretji so predlagali,
da naj polomimo vojaku rebra,
če bi hotei začeti razmerje s Ta
njo. Končno smo sklenili vsi. da
bomo opazovali Tanjo in vojaka
in svarili njo, dase nuj čuva pred
njim ... S tem je bil prepir kon
[ čan.
IV.
En mesec je minul. Vojak je
I pekel zemlje, izprehajal se z ve
ziljami, prihajal k nam v delavni
! co, ali o zmagali pri dekletih ni
govoril, temveč je le neprestano
vihal brke in lizal ustniee.
Tanja je prihajala vsjiko jutro
po proste in l>ila je. kakor vedno.
; vesela, ljubezniva in prijazna z
nami. Veškrat smo napeljali po
govor na vojaka — ali ona po jo
imenovala 'telo z bolšeeoimi očmi'
in mu dajala šo razno druge smeš
ne priimke. To nas jo pomirilo.
Ponosni smo jo ljubili srčnejše, jo
pozdravljali pri tem. ko so se pe
hale veziljo za vojakom. Tanjino
razmerje do vojaka nas je tnkore
koč povzdignilo vse in pričeli smo
malomarno občevati z vojakom,
ker smo se ravnali p# Tanji. Ali
njo smo ljubili še sronejše, jo po
zdravljali zjutraj še radostnejše
in šo bolj zadovoljno.
Ali nekoč je prišel vojak ne
koliko vinjen k nam. sedel in so
pričel smejati. Ko smo ga vprašali,
čemu se smeja, je razkladal:
Dve sta so prepirali zaradi
meno . . . Lida in Gruša . . . Kako
sta si" razpraskali. a? Ha. ha! Ena
drugi sta skočili v laso. potem sta
se valjali p tleli v veži. skočili ena
vrh druge . . . ha-ha-ha! Spaki sta
si razpraskali . . . strgali . . . sme
jal l»i so. da bi postal bolan! In
zakaj se no znajo ženske pošteno
stepsti? Zakaj si- praskajo? Ah?"
Sedel jo na klopi, tako zdrav,
snažen in vesel jo sedel in so ne
prestano smejal. Mi smo molčali.
I/, bog kakšnega vzroka nam jo
'»i! sedaj neprijeten.
"N-no, knkšno srofo imam jaz
1 pri ženskah. ah ? Smejal bi so. < 1 a
Iti postni bolnn' Malo pome/.nik
; nem pa je! H-hndič!"
| Njegovo bele. s svetim puhom
j poraščene roke so se vzdignile in
padla na kolena, močno tleskajoč.
In zrl jo na nas s tako prijetno za
čudenim pogledom, kakor l>i sam
najodkristosrčnojo dvomil, kako,
da ima pri ženskah toliko sreče. V
njopoven debelem, rdečem obrazu
je bil samozadovoljen in srečen
smeh, in venomer si je lizal ustni.
Naš pek je močno in jezno ro
potal x lopato po peči in dejal na
enkrat zaničljivo:
"Ni treba ravno prav velike
moči, da se prevrnešibka jelka,
ali vrzi smreko ..."
"To s«- pravi to praviš me
ni T" j«' vprašal vojak.
§Teh| ..."
•'Kaj naj to pomeniT"
"Nič . . . zavrženo!"
"Ne, le počakaj ti! Cemu gre!
Katera smreka?"
IVk ni odgovori., temveč le
hitro delal z lopato v peči; metal
jo kuhane prest«' v peč, pečene jf
grabil in J i li z ropotom metal na
tla k vajencem, ki so jih nanizali
na nit i/, lipovega bičja. Bilo je
kakor da je pozabil vojaka in po
govor z njim. Vojaka se je hipomi
[ lotil nemir. Vstal je, šel proti peč
in vedno je bil v 'nevarnosti, da
ga nasadi pek na ročaj lopate, t
katerim je krčevito mahal p<
zraku. m
"Ne, povej ti — kdo jo? Ti si
me razžalil. Jaz? Meni s»* ne ustavi
Ija nobena, n-ne! Tn ti mi močeij
v obraz take razžaljive besede
V resnici je bil razžaljen. Pa?|
ni e«>nil sam na sebi prav nič dni J
zega. nego spretnost v zapeljeva]
njn ženskih; morda ni bilo razer
te možnosti prav nič živega v njenrl
in le vsled te možnosti, se je čuti]
kot živega človeka.
Saj so ljudje, kateri imajo kaj
terosihodi bolezen svoje duše iij
svojega telesa kot najdragoei-nejl
še in najboljše življenja. Vse živ]
lj°nje jp go je in žive le vsled njej
trpe vsled nje, se hranijo ob njil
proti drugim tožijo o njej in zbnj
jajo tako pozornost pri bližnjih!
Zahtevajo za njo sočutje od ljudf
in razentega sočutja nimajo niče
sar drugega. Vzemite jirn to b«
lezen, ozdravite jih — nesreči!
bodo, ker ste jih oropali edin
življenjske možnosti — prazni s
potem. Življenje nekaterih ljud
je do take stopnje ubožno, da s
neprostovoljno prisiljeni izkor
ščati svojo grehoto. da lahko žive
dostikrat postanejo ljudje le i
dolgočasja grehotni.
Vojak je bil razžaljen, silil jj
v našega peka in se drl:
"Ne, povej ti — kdo!"
"Povedati!" in pek se je ne
nadonia okrenil proti njemu.
"No!!"
"Ali poznaš Tanjo!"
"No!!"
"No, ona je! Poskusi ..."
"Jaz!"
"Ti!"
"Ona! To mi je — pf!"
"Bomo videli!"
"Boš videl! Ila-ha!"
"Ona te bo . . ."
"Mesec* dni odloga!"
"Kasen bahač si. vojak!"
"Dva tedna! Pokažen ti! Ka
pa je ona? Tanka! Pf . . .!"
"No poberi se . . . Motiš!"
•' Dva tedna — pa bo! Oh, ti . .
"Poberi se, pravim!"
Pek je besnel in mahal z lopat
Vojak je začuden je odstopil, p
gledal na nas. nekoliko pomole
in se tiho splazil rekoč "Dobro!
Med prerekanjer.i smo vsi mo
tali in z zanimanjem poslušali. K
pa je odšel vojak, smo se zače
živohno r,izgovarjati in razsajat
Eden je zaklieni peku:
"Nič dobrega nisi uČinil, Pj
vel!''
"Delaj slišiš!" je ve« besen ki
tal pek.
Čutili smo, da smo zadeli vojal
prav občutljivo in da preti Ta
nevarnost. Čutili smo to, ali ol
nen nas je popolnila žgoča rad,
vednost in prijetna zvedavost
kaj bo iz tega? Ali «e bo Tan,
zoperstavila vojaku? In skoro V
smo prepričevalno zaklicali:
"Tanka Ona s.- zoperstavi! N
N«' in- pridobi z golimi rokami
Silno smo želeli spoznati nt]
oboževanke: »lrutr ilrngemn sii
naporno dokazovali, tla je nal
oboževanka morila in tla bo i/J
kol zmagovalka. Koneno se n
je zdelo. da >»1110 vojaka prema
pod k 11 i*i I i. <la 1»i morda lehko ;1
zabil prepir in ila smo njeirol
aamoljnbje proinalo zadeli. ^
lega dne dalje je potekalo 11;
nenavadno, napeto in nervozno
bilo. tako še nismo živeli. l*o
dneve smo se prepirali, bilo
kakor bi postali vsi pamet n«..
govorili smo ver in bolje, Zdelo]
nam je. kakor d;i smo pri-eli i'.
/ vragom samim in da sum za*|
vili - Tanjo. In ko so nam |"|
povedali, da se vojak moeno ti
■ li okoli Tanke, tedaj je posti
težko in obenem dobro m /ivlj
nje jo postalo biko zanimivo,
nismo niti opazili, ko nam
mojster, izkoriščajoe našo razb
jenost, pridejal še štirinajst pil«
testa na dan. Rilo je. kakor daj
nas delo prav nie ne ntrndl
Tanjino ime smo imeli nepre
lioma na jeziku In vsako pil