Proletarec. [volume], October 01, 1912, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
|»mo jo pričakovali nestrpno. Vča
jiino se domišljevali. sedaj pri
[j# k nam — in nič ver ni lista,
kor je bila prej. nič več ona
tr.ijaf temveč neka druga.
Ali o prepiru med pekoiu in vo
lkom ji nismo povedali prav nič.
...av nič je nismo izpraševali in
Lbčevli nno z njo tako ljubeznivo
t prijazno, kakor prej. Ali v naše
oerje do Tanje se je vrinilo že
tekaj tujega j.> prepetlo naša
uvstva do Tanje in to novo je
da ostra radovednost, ostra in
Ikladna, kakor jeklen nož . .
b "Bratje! Danes je potekel
ok!" je rekel neko jutro pek. ko
je pripravIj.il k d. lu.
Vedeli smo to brez njegovega
pomina, ali vendar nas je sprele
Itflo.
"Opazujte jo . . takoj bo tu
ij!" je prelagal pek. Xekdo je
■klical sočutno:
'Ja, kaj se zamore (41 opaziti /.
In zopet so jo razvnel živahen, j
jflasen prepir mod nami. Danes to |
ej naj bi izvedeli, kako čista in ,
nedostopna je bila za vsako mna
bnost posoda, v katero smo po- ,
bCli naše najboljše. Bilo je. ka
W tla bi začutili današnje jutro
prvič in bipno. <la smo igrali ve
liko ida bi t;i skušnja čistosti
Jehko razdrobila naše oboževano
fitje. Vsak dan smo slišali, kako
rdovratno i t ■ vsiljivo j>- zasledo
val vojak Tanjo, ali borzna zakaj
tiilioe j«- ni vprašal, kako so vode
na napram vojaku? In vsako
ntro je prihajala po prosto točno
vedno Jo bila enaka.
Tudi to jutro smo kmalu zasli
ali njen glas.
'Jetniki! .Jaz sem prišla .
Hiteli smo ji odpirati vrata, in
i je vstopila, smo jo sprejeli na
proti naši navadi molčeči. Vse
ii »o bile uprte v njo. nismo ve
leli. kaj naj bi govorili / njo. kaj
Li jo vprašali. In stali smo pred
jo, temna, molčeča, četa. Videli
no, da se je čudila nenadnemu
pprejemn — in hipoma smo zapa
zili, da je prebledela. sostala ne
airana, stopicala je semintje in
rp»-\5evala s stisnjenim glasom :
Kakšni ... pa štet"
"In tit" je temno vprašal pek,
\xe da bi odtegnil pogleda od nje.
'Kaj — jaj:t"
'N-ni5 ..."
"No. dajte hitro preste ..."
Nikoli prej nas ni priganjala . . .
"Prišla boš še pravočasno!" je
hekel pek. ne da bi se premaknil
|n ne da "bi odvrnil oči od nje.
Tedaj se je pa nenadoma o
crenila in zbožala.
Mirno je prijel pek za lopato in
lekel mimo, okrenivSe so k poči:
"To so pravi . . . tako daleč je
Kj — ej. vojak! . . Lopov !
bošast! . . .
Kakor čreda ovne srno šli proti
Iiizi. zadevali se drug ob drugega,
ilio smo sedli in počasi pričeli
elati.
Kmalu nato se eden glasil:
'Mogoče jo še . .
"No-no, govori!" je rekel pek.
Vsi so vedeli. da je pameten člo
Iiek. pametnejši od nas. In njegov
Ilir smo tolmačili kot vojakovo
inago . Žalostni smo postali in
emirni.
Oh dvanajstih je prišel vojak.
Elil je čeden in gizdav. kakor ved
lo in nam gledal kakor vedno —
»ravnost' v oči. Mučno nam je
)ilo gledati vanj.
"Torej, visokospoštovani go
spodje, ako hočete vam pokažem
pogum vojaka," je ponosno in
smehljaje rekel. "Pridite v vežo
in glejte skozi Špranje ... - raz
umete?"
Šli «mo vun in drug «'•<•/ drugega
gledali, naslanjali s k špranjam v
lweni steni veže in gledali na dvo
riWe. 4 ism o dolgo čakali. Kmalu
je prišla Tanja s hitrimi koraki, s
skrbjo naohrazu. šla je čez dvo
riHe. sk kala čez luže raztoplje
n«W »nega. Izginila je za vrati v
klft. Potem je pri/.vižgal vojak,
prtt nič bo mu ni mudilo. Roke je
drial v ženu. hrke so se mu tresle.
deževalo jo, pl«'<lali smo, kako
padalo kapljo v luž«1, kako so
"Mtajali valfki v n.jili T)nn j«1 bil
vUžen, siv prav <lolfroc"aspn dan
i« bil. Po strehah jo ložnl šp snopr,
i P°iemlji so pa hilo p tpmnp pepe.
^ po strphah jp l>il rujav in
* tudi že umazan Dež j«* počasi pa
in zvpupI melanholi«"no. Nas
_<1* a>blo n neprijetno nam je po
nujalo oh ("a k an ju.
h kleti je prvi prišel vojak, po
•*** jf Sel č07 (ivoriš«'«*. pihal 7.
*ki. roke v žepih — tako. kakor
Potem jo prišla tudi Tanja.
Njene oči . . . njene o?i s« se sve
tile o<l veselja in sreče, in ustne ji
je obkroževal smeh. In šla je, ka
kor v sanjali, zibajoč s«*, z negoto
vimi koraki...
Tega nismo mogli mirno prena
šati. Vsi naenkrat smo planih na
dvorišče, žvižgali, vpili smo nanjo
glasno in divje.
Stresla seje. ko nas je zagledala
in stala je. kakor prikovana v ne
snagi poti svojimi nogami. Stopili
smo okolo nje, zmerjali jo škodo
željno, brezobzirno, z nesramnimi
besedami, metali smo ji v obraz
ostudne očitke.
Nismo govorili ne preglasno in
tudi ne prehitro, ker smo videli,
tla ne more nikamor, ker smo jo
obkrožali in ji rekli leliko vse.
karkoli smo le hoteli. Ne vem za
kaj je nismo tepli. Stala je med
nami in se ozirala zdaj sem. zdaj
t je. poslušajoč naše žalitve. In
bolj in bolj smo jo obmetavali s
strupom in / nesnago naših besed.
Barva je izginila iz njenega o
braza. Njene modre oči, pred eno
uro še tako srečne, so se odprle
široko .težko je sopla. ustniee so
se ji tresle.
hi mi. ol. krožn.i ar jo. smo se ma
ščevali !".:i njej kri' na* .ji* nrojo1:!
Naša je bila. dali smo .ji najboljše,
kar smo imeli. čeprav jo l»ilo to
najboljše le drohtine beračev. ali
nas j.- bilo šestindvajset in ona je
bila ena. in zato ni bila nobena
muka dovolj velika /a njeno kriv
do! Kako srno j«» zalili! . . . Nepre
stano nas ).• ifb-dala. neprestano je
molčala, s plahimi očmi je zrla v
nas in se tresla po vsem životu.
Mi sum se smejali, divjali, rjo
veli ... (>■ I nekje so prihiteli lju
dje . . K.den od nas je potegnil
Tanjo za rokav.
Naenkrat so se ji zabliskale oči;
ne tla hi hitela, je vzdignila roko
h glavi in dejala je, uredivši si
lase. glasno, ampak mirno, nam
naravnost v obraz:
"Oh. vi nesrečni jetniki! . . ."
In šla je enostavno proti nam,
šla tako preprosto, kakor da ne bi
stali pred njo, kakor da bi ji ne
zapirali pot. Nihče ji zaraditega ni
preprečil pot.
Ko j«- odhajala iz našega kropa,
je rekla še, ne da bi se še ozrla
proti nam, glasno in z nepopislji
vim zaničevanjem:
'"Ah. sodrga . . . svojat ..." In
.šla je.
JI i pa smo stali na dvorišru v
nesnagi, dežju. pod sivim, hrez
solnčnim nebom . . .
Moleeri smo odšli v našo vlažno
kmnenito luknjo. Kakor prej —
nikdar v«*«" ni posijalo solnce v
naša okna. in Tanja ni prišla
nikdar ve«"!
Izumiteljeva usoda.
I/. Rimu poročajo: 30. avgusta
je eksplozija pognala v zrak de
lavnico ravnatelja tovarno za raz
strelilne snovi v Hreseiji in njega
samega. Ravnatelj, marki Robert
Imperiale. je bil kemik in je iz
umil novo razstrelilno snov. ki jo
je imenoval "imperialit". Usta
novil je akcijsko družbo, ki je
zgradila tovarno in izdelovala
"imperialit". Robert Imperiale je
Idi svoj čas premožen, a je velik
del svojega premoženja porabil za
kemične poizkuse. Zgradil je tudi
tovarno, a komaj je bila dodela
na. jo je razrušila eksplozija. I'ri
• ej nezgodi je bilo pet delaveev
ob življenje in on sam je ostal pod
razvalinami, izpod katerih so ga j
sicer izvlekli živega, a je bil po
tem dolgo časa bolan, ker so se |
mu pretresli možgani. To se je ,
zgodilo prav pred enim letom. Oil |
tega časa je delal Imperiale svoje j
poizkuse v delavnici, ki je bila lo i
čena od tovarne in se je nepresta
no trudil, da bi izboljšal rastrelji
vo. Navadno je bil tako zatopljen
v svoje delo, da je pozabil celo na
jed. 30. avgusta ga je opozoril ca
rinski nadpaznik. ki je imel do
voljen dostop v tovarno, da že dva
dni ni ničesar jedel razen malo
kruha, ki mu ga je bil ponudil de
lavec. Imperiale je odvrnil, da ne
more prekiniti dela. Nato je šel
nadpaznik v bližnjo gostilno, da
bi ravnatelju poslal jed v delav
nico. Med tem ko je naroral. ,ie
zaslišal zamolkel pok. Vsa delav
nica je bila razrušena in ravnate
ljevo truplo je bilo grozno raztr
gano. Imperiale je bil takoj mrtev.
Star je bil 34 let in zapušča pet
majhnih otrok.
Stari Martin.
Ferdinand Hanusch.)
«
Sredi i;uzda je papirnica tvrd
ke Iiit'dcl in tovariši. Papirnica je
mogočno, dvonadstropno, pobelje
no poslopju z močnim zidovjem in
iima/animi okni: njili okvirjem je
sneg in dež že davno izpral barvo.
Večina oken je odprta in mogoč
no zvenenje, brenčanje, rezljanje
in vreščanje pretresa vroči, sopar
ni. poletni zrak. Delavci in delav
ki liite če/, širno dvorišče, na ka
terem je cela množica stare ropo
tiji'. zabojev, posameznih delov
strojev, pokvarjen papir in kosi
lesa. I/, nasprotnega stanovanjske
ga poslopja delavcev prihajajo
glasovi prepirajoeih se žensk;
njih ostri <;las cesto prevpije nii
menje strojev. Razcapani otroci
knštravih las in umazanih obra
ze v se valjajo v cestnem blatu in
njili jokajoči, vpijoči in sinejoči
glasovi se pridružujejo splošnemu
vriščn.
Iz visok«1!*« dimnika zvonika
kapitala se vali frni. gosti dim.
ki se leno plazi eez raz prost to go
zde. kakor <la hoee naznaniti zele
nemu drevju. da se mu Miza ko
in da se bodo soenata debla
v strojih spremenila v sok. Votel,
kratek pisk se oglasi tuljenje
strojev nojema slednjie utihne
\ se - poldne je.
Kakor divji klopeie se gnetejo
delavei in delavke v preeej veli
kem izhodu. / znojem ohlite. u
t ru jene ženske nelepih «>1 >11 k. z
zgodaj zastarcdini oiurazom. v ka
terega silijo razmršeiii lasje, hite
po potu k stanovanjskemu poslop
ju. Slišijo se otroški glasovi, ki
veselo kličejo: "Mati! Toda ma
tere nimajo rasa. da l>i se brigale
za otroke pipravljati morajo
kosilo.
Odrasli možje Molih obrazov in
motnih pogledov, s kratko pipieo
v nstih. gredo počasneje domov,
in po njihovi ohlapni hoji se po
zna. da so izpremenili že precej
šen del svoje delovne sile v kapi
tal. Mlajši delavci bo skušajo za
nekaj hipov razvedriti v prosti
naravi in se poveseliti svojega živ
ljenja. a kmalu jim poidejo mo
či, prehitro so morali spoznati
resnost življenja — oropalo se jih
je mladosti. Slednjič pride mož,
ki je za glavo večji od vseh in tu
di njegovo vedenje se loči od ve
denja drugih. Pet križev mora že
imeti na prhi. vendar hodi Se mir
no in pokoncu. čeprav so lasje in
hrada dokaj sive barve. Zdajpa
zdaj si pogladi žuljevo, koščeno
roko močne, ščetinaste brke in sa
mozavestno pogleda v svet s črni
mi. bodečimi očmi. kakor da mu
vsa dolga leta niso strla življen
ske sile.
Ne mudi se mu tako zelo. ker
ve. da gospodinja sama delav
ka v tovarni — še ni gotovo z jed
jo: sveži gozdni zrak pa mu je
ljubši od soparnega ozačja v oz
kih. z ljudmi prenapolnjenih bi
vališčih.
"Ti gotovo nisi lačen. Martin?"
mu zakliče eden njegovih tovari
šev.
"Pridem prav", odvrne Martin,
počasi stopi n'z cesto in izgine a
hiši. V tovarni mu pravijo "stari
Martin Kako da so mn Mali to
imp. sam ne vo, in tisti, ki ga ta
ko kličejo. mogo?« šo manj. N'je
gova starost in njegova zunanjost j
gotovo no opravičujeta tega ime- i
na. še manj pa čas. odkar dela v !
papirnici, ker je komaj tri leta. i
ko je prišel v ta zakotno tovarno,
ne da !>i d<*lavei vedeli, kdo in od
kod je.
O njem sploh ničesar ne vedo.
razen tega. da nima ne žene in ne .
otrok, da je torej samce. T T udob
ni je/iki govore, da gre vsako ne- j
del jo na pošto v dve uri oddaljeno
me-teee in da prejme tam zaboj
ček: a to so samo domnevanja in
nihče ne ve nič gotovega.
T*o kratkem času. ki hi razva
jenemu človeku komaj zadoščal,
da spije skodelico kave. zapusti |
delavsko hišo in gre zadaj za po- |
slopjem v gozd.
Zunaj pripeka julijsko solnee, i
a tu je hladno. Miren in veliča
sten je gozd. Noben votrič ne pi- i
hlja in tudi ptički so danes izgu
bili veselje do prepevanja in spe
opoldansko spanje.
(lozdno tišino moti samo šum,
ki ga poraja veselo, mnogoglasno
brenčanje muh, ki obkrožil jejo ob
raz moža. Martin sede na tla. po
krila s smrečnimi iglami, se naslo
ni s širokim hrbtom na deblo, vza
me iz žepa časopis in bere. Ne
zmeni se, da mu eela tropa muh
sedi na znojucm čelu; ne sliši ko
rakov, k so mu približujejo od za
daj, njegove oči žaro od radosti
nad uvodnim člankom, ki ga prav
kar študira; popolnoma je zatop
ljen v svoje berilo.
'4 Ali Martin, kako morete bra
ti časopis, ki je vendar prepove
dan!" govori za njim glas. ki iz
raža začudenje.
Delavec se prestrašen obrne, za
njim stoji mlad mož, v lahni, sivi,
letni obleki, na glavi panama, ki
senči s širokim okrajem goli ob
raz. v katerem je nos. na katerem
sedi zlati ščipalnik. nekoliko pre
velik.
"Dober iliin, gospod ravnatelj!'
pozdravi delavec in se odkrije, ne
da bi vstal.
"Lisi jo vendar prepovedan,
Martin! ponovi ravnatelj, sko
raj jezni vsleil premalo spoštlji
vega vedenja delavca. "Takih
socialističnih stvari ih* smete1
brati!"
"Prepovedan j«' tii časopis. pra
1 in presenečen zre Martin j
v ravnatelja.
"Seveda!"
"Seveda tudi «e". zainrmra
Martin, smehljaje v brke. "Meni
s«- zdi. da gospod ravnatelj niti
ne ve, da je tu časopis prav tako |
javen, kakoi v:;i di .igi in da ga za-'
; to sine lirati vsak." j
Ravnatelja .i«' oblila rdečica.
Podučevati nuj bi se dal od delav
ca. on. gospod ravnatelj!
j "In če hi stokrat ne hil prepo
vedan". vzrojil je sedaj, "tedaj
jaz lie t»-pi,h. hi delavce moje
tovarne hral take stvari."
Martin je vstal in nehote jc sto
pil ravnatelj korak nazaj, ker si
je hal samozavestnega moža.
Ponosno vzravnan kakor smre
ka. oh kateri je stal. je stopil
pr.'d ravnatelja. Oči so mu žarele,
tako da je ravnatelj svoje nehote
povesil k tlom, ustnice pa mu je
obkrožil za niči ji v smeh.
"Povedal vam bom nekaj. Po
nosen sem in hvalim boga. da so
moji stariši kljnb temu, da so bili
revni, skrbeli za mojo vzgojo in
sem se navadil brati in pisati. Tu
di sem ponosen, da skromno od
merjeni prosti čas lahko porabim
v to Bvrho, da vjamem nekaj drob
tin od tega. kar so veliki duhovi
ustvarili za splošnost. za vse lju
di — torej tudi zainc. In slednjič
sem ponosen, da ni i ni treba t ji ko
topo in brezmiselno životariti, ka
kor velikem delu delavstva, ki je
zaposleno v Vasi tovarni in katero
voditi imate Vi east In ker je
moj ponos in vse moje veselje,
ako sc morem poglobiti v knjige
in časopise. da za trenutek poza
bim na revščino, zato si tega ne
dam prav od nikogar prepoveda
ti!"
OdreveiK'l stoji ravnatelj prod
delavcem. no mor«* umcti. kako da
se predrzno podložnik tako govo
riti / njim. I?»id 1»; na bil takoi
odpustil, iili Martin jo dober. j»ri
il« ti/.ko nadomestljiv delavee;
zategadelj rajo pretrpi žaljite\ .
" \ko že hoooto oitnti. ali mo
rajo biti ravno «oeialistieni ea*o
jpisi?" pravi ra vnatelj z zatajeva
no jezo.
"Prijatelj rosniee som", ogo
vori Martin, "in kor najdem
nioo samo tukaj" — pri tirni po
kaže 11 a oasopis, ki ca jo imel v J
roki "zategadelj heroin ravno j
ta list"
"Jaz pa topa no trpini iu Vas
odslovim, eo so boste še nadalje
pooali s takimi stvarmi!" jo iz
javil ravnatelj, rdei* od jeze.
Hazburjen <lo skrainosti. In bil
Matin zdrobil tega elovoka zara
di njegovo predrznosti. a obvladal
jo svoje obeli tko in dejal s prisi
ljeno niinos«jo: "Vi ste služabnik
gospodarsko moenoga razreda in
zato imate tudi pavioo. da me od
slovite. Pravico pa nimate, da l»i
delaven pepovedovali in ga eolo
kaznovali zaradi stvari, ki se peoa
z ii j i m i zunaj tovarno in so zasob
II o pa znnoaja. Dajte mi delavsko
knjižic«) in vidoln se no lmva ve?.
Vi boste živeli brez meno. jaz pn
brez Vas."
"Vi s«* rrs toroi hočete rajo od
reči <1<'1h v moji tovarni, kakor pa
lomu časopisu T T o en ros 110 mo
rom razumet?" je rokol ravnatelj,
majajo r plavo
"Vi seveda no morete topa 11
moti, ker vosto. kaj io prepričan
je. ker sto navajoni delati samo
to, kar Vam nkažejo zgoraj. .Taz
pa cenim svojo prepričanje više
od dola pri Vns in znto jo ltoljšo.
da so ločiva."
Oglasi so zatepnjen evileč pisk.
v poz<l so zaslišijo plasovi dolav
eev. ki so vračajo na dolo: z plavo
POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali že veste kje je dobiti najbolj&e mes po najnižji ceni? — Gotovo
v oovi prvi Slovenski moderno urejeni mraniei
Ferko Bros., 270—1st Ave. io Park SI.
Tu se dobijo najokusnej&e svete in prekajene KRANJSKE KLO
BASE, kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter aajokusnejHe
PREKAJENO MESO; vse |>o najnižjih cenah.
Pridite in prepričajte s« nami o naših cenah kakor tudi o kakovosti
našega blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo.
Ne pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratniko
J vem poslopju.
MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. ^
Marshall & llsley Banka
Podružnica na 374 National Ave.
Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge
MILWAUKEE, WIS. IN OKO
LICA.
Vsem svojim prijateljem in
znancem naznanjam, da sem si
preselil iz 1730 St. Paul Ave. no
118 Muskepa Ave. v velik in li
po urejen saloon, kjer se vedn<
dobi sveže pivo, i/borno žganji
staro in pristno vino ter unijski
smodke.
Vsi moji znanci z mesta, kako*
tudi iz Racine, Ivenoslie in drugi^
bljižnili mest, naj vzamejo
"transfer" na Clvhourn Ave. d«
13th St. in naj vprašajo za svo
je«ra starega prijatelja
FRANK HRŽIČ-A.
M. JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ŠIFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojav
no. Izdeluje: Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in ees.
in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN
SKO — SRBSKA AGENCIJA.
Vse oči obrnjene na Milwaukee
A ko se zanimate za napredek
človeštva pazite na Milwaukee,
kjer socialisti kontrolirajo mesto
in county in vršijo veliko delo.
To pa najlažje storite, ako se na
ročite na "Milwaukee Leader",
nov. soc. dnevnik. leader je iz
vrsten in metropolitski časopis,
ki prinaša vse novice, največ po
zornosti pa posveča delavskim in
teresom.
Naročnina za celo leto znaša
$3.00, 25c na mesec. — Naslov:
The Milwaukee Leader, Milwau
kee, Wis.
JAVNI NOTAR
J. KAKER
2201,2 Grove St.
Milwaukee, *Tis.
izvršuje vse notarske posle
za tu in stari kraj.
Milwaukee, Win
Sod rug
LOUIS BERGANT
257 — 1st Avenue
priporoča Slovencem In Hrvatom *vo;
dobro zaloi<»ni SAIXX)N.
TUJCEM priporočam svoje do
bro urejeno prenočišče in restav.
racijo, domačinom pn svoj saloon,
vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
22<» 1st Ave.
MILWAUKEE. WIS
inajajc odide ravnatelj proti 1 o-1
varni. |
•
Temni oblaki pokrivajo vzhod- J
no stran obzorja: silen prom v
kratkih presledkih pretresa nena
vadno soparno ozračje. da se pla
šita človek in žival. Brzokrile la
stovice naznanjajo bližajočo se ne
vihto in brzojavni dropi oh dežel
ni cesti brne melanholično podbo.
Po deželni cesti pa pre Martin, J
pod pazduho nese majhno culo; v
njej ima vse svoje premoženje, v .
»»joj je vse njegovo imetje. Nje
pova boja je pibčnejša kakor na
vadno. oči se mu svetijo — to so
oči človeka, ki je zadovoljen sam
s seboj.
Naprej, vedno naprej se vije i
njepova pot. ne plede na pretečo i
nevihto in iz nebotičnih visočin j
mu škerjanec veselo žvrpoli po
potno pesem.
Polovica odrasčenih prehival
eev naših držav dobiva manj ka
kor *r»00 na leto za svoje delo.
Manj kakor tri čelrtine jih dobi
va manj kakor $800 na leto. Tz te
pa je razvidno, da živi tri četrtine
vseh družin v pomanjkanju.
Obuvala
z« inoAkr; <«) <l»)|.00
ta žen»k«: <»] t1 (»do H.50
xa otroki-: ml 6»k- Uo i*.60
Mi vas hočemo
vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in druge
moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovoncem in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
svoj premog, drva in ekspre*.
427 VIRGINIA ST.
Naroda se tudi pri Ig. Ku&ljanu —229
1st Ave. — Telefonska zveza.
Najboljše obleke
Izdeluje po meri
»odru (j
J. Krainc
317 Florida SL
Milwaukee. Wis.
Ter popravlja, čisti, pe
Kla in barva stare.
N a | bo 11 Ae delo In
na|nli|e cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna po
strežba.
Vsakdo tiljudno sprejet.
ROJAKI * w»»kc«»n»!
le kocete piti dobre
pijače in se za ha viti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
709 Market Slreel, Haukegan.
Pri njemu je v«e najbolje. Kdor
ne vijame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen *alun
Ni 460 GRAND AVE., KENOSHA. WIS
Telefon 1199.
Stavka na poulični železnici ▼
Avgusti.
V August i, C?a., so pred tednom
znštrajkali sprevodniki na poce
stni železnici, kor družba ni hotela
pripozuati njihovih zahtev.
Nasprotje med štrajkarji in nji
hovimi privrženci se je tako po
ostrilo, da je prišlo do resnih iz
gredov. Poklicano je hilo vojaštvo
in proglašeno je hilo ohsedno stan
ja
Mestna uprava in trpovci se
trudijo na vse načine, da hi se
štrajk poravnal. Kompanija trdo
vatno vstraja in se niti pogajati
noče z štrajkarji. Štrajkarji so
voljni pogajati se. V pondeljek še
ni hilo nobenega upanja na po
ravnavo.
NAROČITE SE NA DNEVNIK
"ZARJA"!
Kdor želi čitati podučne članke
o socializmu in novice iz starega
kraja, ta naj se naroči na edini
slov. socialistični dnevnik "ZAR
JA "
"Zarja" izhaja v Ljubljani,
Selenburgove ulice št. 6 TI in sta
ne zrn Ameriko $6 za celo leto.