Proletarec. [volume], October 01, 1912, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Klerikalizein in socializem.
Klerikalizem je znal od nekdaj
računati z gaspodarakimi, politič
nimi in socialnimi razmerami in
se jim je zmerom prigajal. Na ko
rist vladajočih življev seveda!
Zatiranim in tlačenim je cerkev
oznanjevala "dolžnost", da po
trpežljivo prenašajo svojo usodo
in da so ne upirajo zoper "božji
red". In za tolažbo jim je obeta
la bogato plačilo za vse gorje in
za vso bedo onkraj groba.
Stališče prvotnega krščanstva,
"svetih očetov", ki so v prvih
stoletjih oznanjevali Kristov nauk
njih stališče do socialnega vpra
šanja j«- bilo povsem drugačno
nego poznejše čase. Prav močno
je dišalo po komunizmu. Strem
ljenje po lastnini in po posesti je
tisti* čase veljala za pregrešno.
Ce bi bila cerkev državo in
družbo prekvasila s tem naukom,
bi bil gospodarski socialen in po
litičen razvoj nemogoč. Ampak
zakoni razvoja so bili močnejši
kakor besede cerkvenih očetov in
cerkev je uvaževala. priznala je
zasebno lastnino in označila raz
loček med bogatinom in siroma
kom in ra/.redno gospodstvo za
"nedotakljivo" ustanovo po "bo
žji volji". V resnici: cerkev je bi
la razvoju pogost orna za napoto:
upirala se je velikim gospodar
skim. socialnim in političnim pre
obratom, če je bila v strahu za
svojo moč in veljavo. Ampak ko
so se ti preobrati vsled zgodovin
ske nujnosti zgodili, ko se je zru
šil fevdalizem, suženjstvo in tla
čanstvo, ko se je podrl absoluti
zem in razpadel pod udarci kapi
talističnega gospodarstva stari o
brni red — se je cerkev lepo uda
la in vse to "vzela v svojo zašči
to". Vlado vsakega razreda je
navsezadnje pripoznala in jo bra
nila pred "prekucnili". Vselej se
je pobotala z vladajočimi razre
di in oblastmi zoper interese t'n
eenih in preganjanih. In tako je
postala tudi patrona kapitalizma
in na socialno vprašanje naših
dni gleda čisto s kapitalističnega
stališča. Katoliški cerkvi ne gre
niti pičica zasluge, da st- je ro
dilo delavsko gibanje, da so na
stale samostojne delavske stran
ke, ki se v interesu proletariata
vojskujejo zoper kapitalistični
gospodarski, državni in pravdni
red.
Tzza prvih začetkov delavskega
gibanja je bilo v klerikalnem ta
boru vedno nekaj socialnih poli
tikov. ki so spoznali potrebo bo
ja zoper kapitalizem. Tako n. pr.
o<l Lassalla k socialni politiki
spreobrnjeni mogunski škof Ket
teler.
Sicer se ni odn-kel dogmi, da
"mora" biti na svetu mnogo si
romakov in malo bogatinov, da
bo delavska usoda na vse večne
čase siromašno življenje, vzlic *e
mu je delavce naravnost pozival
na boj zoper "brezbožni kanitali
zem", ki spravlja gmotno življen
je delavcev v nevarnost in izpre
minja svet v suženjsko tržiš
če". Opravičen in zdrav, je dejal
škof. je ta boj, in potrebna je za
tegadelj organizacija in koalicija
delavcev, potrebno je sredstvo
stavke.
Klerikalizem pa si j.* izbral dru
gačno naziranje. Mnogo drugih
katoliških pisateljev se je trudi
lo. da spreobrnejo klerikalizem k
poštenejšemu stališču v delav
skem vprašanju. Odličen zastop
nik te struje je baron Vogelsang,
na katerega so se v svojih boljših
časih kaj radi sklicevali razni
klcrikalci. Pri Vogelsangu sreča
mo vzlic vsemu plahemu polovi
čarstvu mnogo zdrave misli. Tako
piše:
"Kapitalistični red jo delo člo
veskepa prcha in človeško slabo
sti ; zadir« se v prirodne in razo
dete božje postave. Takoimeno
vani red je, žfi pa natanko pogle
daš, pravzaprav nered, anarhi
zem denarne mošnje, nevamoJSi
od revoucionarnepa monarhizma,
ki dela v svoji nerodnosti z dina
mitom in zavratnimi nmori, do
čim dela liberalno-kapitalistični
anarhizem mnogo izdatneje z mo
nieo, hipoteko, z razdiranjem vsa
ke orpanizaeije.
Človeštvo je postalo plen ma
monizma; zaradi eistepa dobička
so velike ljudske plasti, celi na
rodi izročeni telesni in moralni
popnbi; zavoljo svetovnepa po
spodarstv«, zavoljo konkurence
na svetovnem trpu se pnstoši de
žela in se pustošijo ljudje. To
svetovno pospodarstvo s svojim
gospodarjem, svetovnim papir
jem spoiniuja na tisto mesto Ja
nezovega Razodetja, ki govori o
živali, katero podobo mora obo
ževati vsak, komur je drago last
no življenje. Vsi, veliki in majhni,
bogatini in siromaki, svobodni
ljudje in sužnji, vsi so zaznamo
vani na rokah ali na čelu, nihče ne
more ne kupovati ne prodajati,
če ni zaznamovan z imenom živa
li. Nam se zdi to nebrzdano strem
ljenje po svetovnem gospodarst
vu, na jresnejša nevarnost naše
dobe. gospodarska, socialna in po
; litična revolueija, kakor nam ne
grozi hujša in od socialne demo
i kraeije in ne od anarhizma.
Socialni boj se Biče kakor o
kroi' svojega tečnja okulo vpra
šanja. ;< 1 i naj bo produkcija anar
hična ali pa urejena po moralnih,
od države priznanih zakonih.
Anarhisti imajo svojo skrajno le
, vieo in svojo skrajno desnico. Pr
va se i/, obupa nad zlorabo drža
v i ■ boju ji' z dinamitom. bodalom
in zaroto zoper predstavnike zgo
dovinske drlave; druga se bojuje
h kapitalom in mednarodnimi
: "obroči" . . Mančesterstvo je
anarhizem in nihilizem bogatinov
in je na enaki moralni stopnji z
anarhizmom in nihillzioom siro
makov — le orožje obeh j<- raz.lie
ao . . . Anarhija j.- vojno stan
i je: vsi proti vsem — pa naj se
bojuje ta boj z orožjem ali pa z
brezobzirnimi gospodarskimi sred
; stvi. Zadnji smoter mančesterske
ga gospodarstva je popolno pod
jarmljenje človeškega dela po ka
pitalu, in deloma zavedno, delo
ma nezavedno se trudijo pristali!
malopridnega nauka, da odstrani
jo vse ovire, ki se zoperstavljajo
temu idealu.
Ampak po I »ožji volji ni. da l>i j
bilo delo neločljivo spojeno s si-!
romaštvom in brezupno bedo. z
uničenjem rodbinskega življenja,
z brezpravnostjo in s smrtjo na
smetišču. Težke izkušnje, ki leže
! v tob razmerah. Hog ni natovoril
delaven k njegovemu težkemu in
! neveseleinu vsakdanjemu delu.
N'arobe: malokatera grehota. ki
jih delajo ljudje, stoji pod tako
i težko kaznijo vernega sodnika ka
kor zatiranje slabotnih, kakor u
trgavanje pravičnega plačila.
Boj znper kapitalistični "red",
t. j. boj z vsemi zakonitimi sred-1
stvi, je naloga vsakega resnične
ga kristjana in nobena nesreča no
bi bila za človeštvo hujša, nego
ila bi mu pošla moč. da se najod
ločnejše zoperstavi temu neredu.
Znamenje kapitalistične ten
dence našega časa je neizmerno
povzdigovanje štedljivosti, kakor
da je vesoljno zdravilo za vse t*o
spodarske bolečine človeštva in
končna rešitev socialnega vpra
šanja. da se vlade, parlamenli in
veda vsem neljubim pozivom po
socialno gospodarskih reformah
izogibajo s cenenim in preprostim j
opominom: "Pristedite si kaj!"
Da ta opomin ni drugega kakoi j
krvavo norčevanje iz delavskega |
ljudstva, pritiranega na rob ob
upa vsled davkov, obresti, trgov- |
skega oderuštva in skromnih
mezd kaj zato; da le čednostno
zveni.
Nikoli so nam ni zdelo koristno,
tla l>i oznanjali obubožanim do-1
' luvecin odrekanje v prilog bohot-j
no gospodo. <la bi lo tej priznava- !
i 1i vso dobroto topa sveta. ono pa j
' tolažili x povračilom na onem svo- :
Itn. Ni o ni bolj nasprotnega stropi ;
; pravičnosti, ki jo tora krščanstvo, j
i V kateri katoliški državi naj-;
j lažjo najdoš ndojstvovano dejan-j
•»ko voro, t. j. kot socialno in j
j državno pravičnost utelešeno
i vero. voro oživljeno v družabnih j
j napravah in zakonih t Nobeno
tako državo no poznamo, kjor l>i
I so uveljavilo prepričanje, da ima
i krščanska morala pravico do za
jhtove, da so v državnih napravah
| uresniči.
Skrajni čas bi bil. da so katoli
čani odročojo hlapčovanju fra
zam o potrebah javnepa prometa
in o stališču družabnega življenja,
da nič več kot doslej, preden po
kleknejo pred najsvetejšim, tri
krat padejo na kolona prod zla
tim teletom in prod postavo ma
monizma.
Zatiranei, ki so so vdali sooialni
demokraciji, imajo prav s svojo
tožbo, da jim sedanje razmere ne
nudijo človeškega življenja. Prav
imajo s svojo zahtevo po organi
ziranju družbe, po harmoniziranju
socialnih in političnih sil.
Socialni roformerji smo socialni
demokraciji, t. j. njenim dušev
nim voditeljem, nemškim in fran
coskim, velike hvale dolžni. S svo
jimi silnimi, neodoljivimi udarci
so razbili lažnjivo zgradbo kapi
talizma, in v resnici je bil to opo
min katoličanom, da iz zakladni
ce svojih tradicij poiščejo gradi
vo za novo stavbo.
Socialna demokracija stremi po
upostavitvi zakonov pravičnosti
in s svojimi krepko zanikavajoei
mi živi ji je bistveno pripomogla,
da je dovedla občutek družabne
bolečine na bolno mesto."
Tako katoliški socialni politik
baron Vogelsang (Primerja) s
tem vso revščino klerikalnih pri
tlikavcev pri nas H Ampak njego
vi nauki so ostali brez vpliva na
klerikalizem in na cerkev. Saj II
vrhovni predstavnik katoliške
cerkve. papež Leon XIII.. v svoji
•'delavski okro/.pii i " izjavil, da
je v "božjem redu" določena vla
da kapitala nad delom "prirodna
harmonija po bo/ji volji", da naj
delvaei "zvesto služijo svojim go
spoaiiirjem" in tla "naj se ne da
do hujskati /oper opravi.Vno po
sest". tla naj ne >tavkajo itd.
To ,i<- kardinalu;! točka socialite
polit ike. kakor jo je oznanila vs. -
gavednost nezmotljivega pogla
varja edino zveličavtie cerkvi. S
tem je zapečatila ta cerkev svojo
tesno /.vezo / " bre/bO/niiil" ka
pitalizmom in uiamoiii/moin. Ka
kor j«> v srednjem veku oznanjala
sužnjem in tlačanom pokorščin©,
tako uči tO "• ednost" ilamlancs
'svobodnim" delaveem Da so
kapitalisti vseli konfesij spoznali
prilagoditev C"rkve na kapitali
zem in mogočno podporo, ki mu
jo podeljuje, dokazuje živahno
zanimanje, s katerim so spremlje
vali evharistični kongresi bred
zudnjega tedna. Ljudje, ki so od
rinili zanj težke stotisočake. do
bro vedo, zakaj so tako radodarni.
NEMŠKI CESAR V ŠVICI.
"Cesar Viljem, ki iuiii vedno
popotno palico \ roki in svojega
jeziku nikoli v oblasti, je osrečil
to pot planinsko republiko s svo
jim obiskom. Prvotno ji* namen
val v bribe, vsled bolezni pa je
skrčil eilj svojega potovanja in
si je ogb-dal le — švicarsko mili
co V dv<;h kratkih dnevih švicar
skega bivanja je videl in slišal vse
polno reči. ki jih v svoji domačiji
ni vajen.
Pri vstopu na švicarska tla j»*
bilo zanj prvo presenečenje: po
zdravil ga ni načelnik bazelske
vlade, temveč dva liberalna sveto
valca Načelnik vlade, ki ji* soci
alni demokrat, jt* odklonil vs^iko
sodelovanji* pri sprejemu člove
ka. ki velja za najstrupenejšega
sov ra/.nika demokracije. Na vo
jaškem vežbališču v Wylu pa mu
i«* sporočil gostoljubne pozdrave
šentgalske dežele socialni demo
krat, zakaj predsednik šentgalske
vlade je sodrug Scherrer. ki je ho
ti*l nemškemu cesarju pokazati,
da gre tudi brez kronani!) trlav in
da se deželi pra\ dobro tr«»• I i v.nli
pod socialistično vlado.
Med manevrom jo imel Viljem
K. east spoznn t i col o vrsto i s t -
nikov. ki so prav dobri socialni
demokrat j«, in ko jo zvečer polo
žil trudno svojo glavo v vili We
siMiilink k počitku, jo stražila ce
sarja kompanija vojakov poil po
veljstvom stotnika <lr. Enderlija.
ki jo socialno demokratičen most
ni in kantonski svetovalec. So po
proj pa jo cesar slišal, da skrbi za
cestni rod policijski aparat, ki mu
naoelujc sodr. Vogelsanger. Pri
slavnostnem obodu v llernu in
1'iiriliu je bilo cesarju predstav
ljeno parlamentarno zastopstvo in
pri tej priliki jo izvedel, da je se
demnajst socialnodcmokrat ionih
zastopnikov izostalo od cesarske
ga obeda in odklonilo izrecno po
vabilo V Uernn in v ('milni se
je nadalje lehko prepričal, da so
prireditelji vsega dirindaja po
trat di mnogo časa. prodno so z.bo
bnali potrebna zijala za spnlir, in
da so v to svrho beračili pri vseli
telovadnih, strelskih in pevskih
društvih dežele! Kar ji* poštenih
republikancev, so vsi izostali od
spalirja; drugi pa so navdušeno
kričali živio ali pa oddajali svo
ja okna in balkone jm 50 do 1">p
frankov ljudem, ki jih take kome
dijo zanimajo.
Socialistično časopisje je opo
minjalo prebivalstvo na častno
dolžnost republikancev, da se ne
menijo za ves ta dirindaj, in stran
kino vodstvo je sklenilo, da popol
noma prezre prihod "božjega o
rodja" v Svieo; odklonilo je tndi
vsakršno demonstracijo, ki bi bila
le voda na mlin Šovinistov.
ljudsko zavarovanje v Nemčiji.
Moderno delavsko Ribanje po
sega vedno globlje v ljudsko živ
ljenje; idealna stremljenju mo
dernega proletarijata se ne ustav
ljajo ob obrambi industrijskega
delavca, temveč gredo za pravni
mi reformami, namenjenimi vse
mu človeštvu; njegov boj ne ve
lja le diaginji, temveč je v enaki
meri naperjen proti duševnemu
gladu. In v organizatoričnem po
gledu je moderno delavsko giba
nje orjaška, neporušua zgradba,
ki jemlje v svoje zavetje vse živ
ljenje ljudstva. Na stotis« ee, da
na miljone socialno demokratič
nih otrok se rodi leto /a letom, ki
-toje v nežni mladosti pod vzgoj
nim vplivom socialno demokratič"
nili roditeljev. K maj odrastejo
-oii. .1 i 11 sprejme v svojo sredo
mladinska urbanizacija, ki jo
kmalu izpopolni iti nadomesti
st okov na organizacija. V. osem
najstim.. dvajsetim, štiriindvajse
tim letom .se podraščajoči rod
oklene strankine rganizaeijc, ob
poroki \Mtpa \ konzumno orga
J nizaeijo.
Vn;i tu ogromna, smotrno m u
uictno zgrajena organizacijska
stavba imponira vsakomur, kdor
jo pozna. tudi naspr tniku naše
ga gibanja. Voditelju Ilirsch
W iinekerjevih, t o roj nesocialist io
nih >trokovaili organizacij v Win
eiji. Krkeleiizu. je izvabila slede
čo sodbo:
"Le l»i vsi' to bilo dela orjaške
ga trusta v '.mislu <ros»odo\ Ho
ekefeUera in Margana, bi bila v
toll ustanovah nagrmadena 1» ja
zi'ii. da so izrabi nekoč /a o.sobno
obogatitev lastnikov. Ampak so
oialno demokratično gibanjo ni le
gospodarsko tolo, niti no prete/
no gospodarsko telo. V prvi vr
sti jo .»ososkai somišljenikov. <'r
jaški trus: jo. ojaeon / ideali in
skupnim prepričanjem, ampak
brez dobiekarije. Tu so poaja
oblast, ki bo nekoč bro/,primerno
silnojša in vplivnejša oil katoli
ško oorkvo v slednjem vokn. Za
kaj ta ni imela, v kolikor zadošča
mojo .skromno zgodoviil»ko zna
nj«-. nikoli v takem obsegu v svo
ji oblasti gospodairskoga življe
nja kakor ga bo imela socialna
demokracija. <io>podar»ka moč
katoličanstva jo hibi miloščina,
dobrodelnost, •» katero so hili da
rovalci, bogatini. v povsem dru
gačnem razmerju kot obdarovani
siromaki. Socialno demokratično
gibanje bo >e enkrat kontroliralo
j in i li\ladovaio \ >>o gospodarske
in dušno potrebe človeštva."
Novo področje ljudske samo- j
obrambe.
Nemške k I rok o v ne organizaci
je in zadruge se pripravljajo, da
razširijo to ogromno zgradbo in
<lu odpro novo polje delavskim
organizacijam. Na miljone delav
cev, rokodelcev, kmetov in urad
nikov je leto /ji letom izdajalo v
zavarovalne svrlie krone za kro
nami in s tem v večji meri poma
galo zavaravalnim družbam kot
sebi. V to posegajo strokovne or
ganizacije. da / lastnim zavaro
vanjem obvarujejo široke mase
zavarovanci v škode. N'a zadnjem
zadružnem kongresu j«' govoril
znani zadružni organizator 101 m
o nameravani ustanovitvi vse za
varovalne panoge obsegajoče
ljudske zavarovalnice, ki poskusi
zlomiti obroč kapitalistične do
bičkarije. "Ljudsko zavarovanje
je treba oprostiti kapitalis.ičm -
ga značaja." je dejal KI m, posta
viti ga je treba zopet na podlago
vzajemnosti: zgmdbo to pa je
treba na-loniti na velik, širok in
zanesljiv temelj.".
i Kako poslujejo kapitalistične za
varovalnice?
7.ii spoznanje koristi, ki jih ho
nudila nova ustanova, zadošča
površen pogled na poslovanje ve
likih ljudskih zavarovalnic, ki
danes gospodarijo neomejeno nad
ljudskim zavarovanjem. Ohopra
tiijejo se. doeim množica listih, ki
znašajo svoje prihranke, ne dobi
va svojim dajatvam primernega
povračila. Za kapitaliste je seve
da takozvano ljudsko zavarova
nje sijajna kupčija. In ravno ti
ste kapitalistične družbe. ki so si
izhrale zavarovanje najsi romaš
nejših ljudskih |>lasti za svoje po
dročje. napravljajo najboljšo
knpčijo. Samo nekaj zgledov! Do
hodki ravnatelja velike družbe
za ljudsko zavarovanje "Vikto
rije", ki ima lepo razvito kupčijo
tudi iz Nemčije so znašali posled
nje leto ogromno vsoto 780 tisoč
mark! Sedmorica nadzorstva je
dobila celih 150 tisoč mark;
delničarji ko dobili za 1,180.000
mark dividend, t. j. 3D odstotkov
(!) vplačanega akcijskega kapi
tala. Tudi pri drugi nemški zava
rovalni družbi, pri '"Fried rich
Willielmu" zori pšenica udeleže
nim kapitalistom. Akcijonarji so
dobili v letu 1 !* 10 540.360 mark
I. j. 36 odstotkov (!) vplačane
glavnice. Uradniki so dobili: na
čelstvo 11U.S7D mark, nadzorstvo
92.399 murk, - s«ale o^ebe 27.709
mark. 1/. navedenega .i«- jasno, da
t«; "ljudski- zavarovalnice" m
zavarujejo ljudstva, temveč sebe
Upravni stroški teh družb so
kljub vsem tem nezaslišano visoki
1'ri omenjeni družbi za ljudsko
zavarovanji*, pri 'Viktoriji" so
znašali v posljednjih treh letih
0! tri četrt tniljonov mark, t. j.
23.7 odstotkov vseli premij. Kaz
ineroina še ogr»:iiun\:ši ><• upravn
stroški "Friedrieh Wi'lielma";
v litih 1908, 100!» in 1010 zna
šali več kot liS in pol miljona
mark, t. i. 29.0 odstotkov vplača
nih premij.
Kako jt? s pravicami zavaro
vancev. kaže mol drugim "grom
no število polic, ivi \>;iko lot«» u
gasnelo. /tivar valite pogodbi* -
sklepanijo tako pietkano, da po
lica 1 i j le lik o ugasne in da zapa
dejo vplačila zavarovancev driiž
'ii. I/ u-rašair- (die doteka druž
bam n avni dobiček. 1'omislimo
!<•. da je pri " Viktoriji" in pri
"FKedrieb Wilhelmu" v p«i. «1
ii ji ii trcli lotili iil' nilo nič man
kot ()•»(>.."43 polic. Pri vseli nem
škili zavarovalnicah jc v tem ča
su h tras nilo nad milj'n polic! Na
Motisoee siromašnih ljudi izgub-i
'ju b"to /a letom ogromne vsote
denarja na kapitalistične družbe,
ne da bi zato prejeli najmanjše j
povračilo. !
Ogromni upravni .stroški, dobi
ček vsled propadanja polic it<1. se i
izražajo seveda tudi v celot nem I
poslovanju. "Viktorija" je pre-j
jela v poslednih treh letih od za
varovancev premij za 1!»7 milju
| nov mark. zo police 1 miljonu
mark pristojbin; zavarovancem
je \ knjižila v dobro 2!' miljonov
mark; čisti prejemek j«' znašal
170 miljoin \ mark — zavaroval
nine in za nakup polic je izdala
"Viktorija" zavarovancem le 85
miljonov mark. S,- neugodnejši
je razmerje pri "Friedrich Wil
helmu": prejela je 1908. 1 !M»1» in
T.♦ 1 <1 od zavarovancev in pol
iniljona mark: njeno povračilo
zavarovancem pa jc znašalo le j
18 miljonov mark In to niso iz-j
ienina leta; leti za letom si' po
navlja enaka slika visoke pre- 1
lilije in neznatna povračila.
\'a teb zgledih se jasno razodc- i
va značaj "ljudskega zavarova- j
njii" na kapitalistični podlagi.1
Vtvadeii lop je. olišpan in olep
šan s pretvezo splošno koristnega'
namena, rop na /epe najhujših
siromakov. Velika je zasluga de-1
lavskih strokovnih in zadružnih'
organizacij, da se po-tavijo ljud-j
škim vampirjem |>o vohu.
Načrt "Ljudske oskrbe".
Načrt "Ljudsko oskrbe", ki jej
I»1 odobren lia zadružnem kon
jrresii. j»» naslednji: Zavarovanje
lxi slonelo na velikih strokovnih
in zadni/nih gospodarskih orga-1
nizacijali. Poltretji mil jen stro-|
kovnikov, skoro poldruj* niiljnn
zadružnikov, je po svojem ogrom
nem številu trdna in zanesljiva
podlaga za zavarovalno zgradbo.
"Ljudska oskrba" pa ne bo orne
jila zavarovanja zgolj na st ro
kovnike in zadružnike. Vsakdo
lchko pristopi "Ljudski oskrbi".
"Ljudska oskrba" bo imela ol>
liko akcijske družbe; osnovna
glavnica bo znašala railjon mark.
Strokovne in zadružne organiza
cije so se zavezale, da podpišejo
p«, pol akeijske glavnice. Kapital
je že podpisan in pa vplačajo
strokovne in zadružne organiza
cije v gotovini. Občni zbor, na
čelstvo in nadzorstvo ho sestav
ljen na polovico iz zastopnikov
zadružnih organizacij. Akcije se
smejo prodati oziroma prenesti
le z dovoljenjem načelstvn in nad
zorstva na drugega lastnika. Naj
višja dividenda znaša 4 procenle.
Ves cisti dobiček se po prepisih
zakonito določenim rezervnim za
kladom porabi za zavarovance.
Ta podla ca onemogočn. da bi
ustanova kedaj prevrgla v kapi
talistieno podjetje.
"Ljudska oskrba uvede vse za
varovalno panoge kakor velike'
življensko zavarovalnice — prpd-l
vsem zavarovanje Klavnice, za
varovanje za »lučaj smrti brez
zdavniske preiskave
Ugajanje polic je izključeno,
ker se poleg glavničnega zavaro
vanja uvede tudi hranilno in živ-J
ljeneko zavarovanje. Ce zavaro-M
vanee v teku dovoljenega plačil-1
nega roka ne zmore svojih dones
kov za glavuieno zavarovanje, sej
izpremeni njegova polica brez to-1
zadevnega preloga v polico zal
hranilno in iivljensko za v arov aL
nje. Na plačilni rok ni vezan inl
plaSuje, kedar more. l'o znesku
njegovih vplačil se zviša njegovi!
znvntovalnina. m
Vslod teh /ava*|
rovaneev nikdar ne ugasnejo inj
zavarovanec m- izgubi niti vinar
ja. vplačanih premij.
Tabele za višino nremij sestavil
na podlagi zanesljivih raSunov
zavarovalni matematik in jili o
dobri imdznrst \ V..\ a 1-la jej
treba mnogo časa, vslel tega /ač
ne "Ljudska oskrba" svoje po
slovanje stoprav 1. januarja 1913
Kapitalistična gonja se že
začenja.
Iz. organizacijskega načrta je
razviden «• lini smoter nove iista-l
I novo, da u-tvari resnično ljudsko*
zavarovanje. [Jstanovnikom
Ljudske •>>'. Ii. strokovnim
iti /;: ii u/nii'! u'iraniza- jam, ni|
do čisteira dob S svojim de
!om zasledujejo edini smoter, da!
jobvaVujejo široke Ijmbke plasti]
hrezprimerno infammga kapitali
st irnejfH izkoriščanja in da usta«
nove s socialnim dnliom prežete
zavarovanje Seveda je ta nese
bični namen kapitalistične intere
sente. ki so v strahu za svojo o«i
groženo malho, na vso moč raz
I dražil. Po vsem kapitalističnem!
časopispi je vnela "-rdita tro-Wi
nja zoper •"Ljudsko oskrbo". NeSj
trpe. da Ki kdo motil njih sijaj-1
m* kupčij« in -i izmišljajo naj
strašnejši- ba>ni. tla hi diskrediti
rali ustanovo del. organ. Da bij
naščuvali vlado zoper "Ljudski
oskrho". ra/iiašajo hajko, da sej
porabi denai ljudskega z.avaro-1
vanja za stavke in d m pre soeialnc^—
demokratične namene. Ar<*umentJ
je seveda jalov skozinskoz; ko
misija. ki je izdala organizeaijskil
načrt, .jo bila tako opreznn. daj
ga je vnaprej podprla s statuta^
rično d ločbo o voorabi denarja,
s tem argumentom imajo naši!
protivniki prav tako malo ire{(j
kakor - drugim, češ da ji- biiaj
"Ljudska oskrba" ustanovljena
le z namenom, da dobi službo
mada soeialno d» mokratičnih
iritatorjev. Kako naivno nresoja-i
jo naši nasprotniki motive za ve,
lik«- napravi- delavskega giba-i
nja' Načrt nemških sodrugov j«i
pognal sc i \ ražnikom delavskega!
sribanja tak s'rab v ude. da klič
no podrža vi jen ju ljudskegi
zavarovanja. Strah je včasih h.
vztro jno siv 1st vn. <'e hi obstajale!
državno ljudsko zavarovanje, ki
l>i onemogočal, kapitalistično iz
koriščanji'. l>i se\ »da "LjudJ
ska oskrba" ne bila ustanovila.
Nemškim sodrugom. ki so
ganizirali d- ;an*ko pomoč delir
skemu ljudstvu, je želeti najlej
še uspehe. Njih izkušnje bodo slf
dile ostalim deželam za zgled i|
za vzoree.
Vsi možje na krov.
T*iv.liiištv.. nekega nemškegi
lista v DQsseldorfii je dobilo slJ
eajno vabilo ljudskega društva zl
knt. Xemei jo k sestanku zaupnil
mož. Vabilo «e trlasi: Visokopoštol
' vani gospod ' V sredo. 21. avg.. bi
job pol 0. zvečer pri Kreuderjtfc
jfitadelska eesta. sestanpk zaupni
kov, h kateremu Vas najuljudne
i jo vabimo.
Dnevni rod:
1. Prispevki.
! 2. Zimski program. ,,
3. Zborovanje v Appolovem trle*)
daliSSu. .
Kruh s klobasicami in pivi j
zastonj.
j Vsi možje na krov! Z društva
nim pozdravom Jožef T.niimci
kaplan. — Kaj bi bilo. ee bi pred
lagal potom, ko so že "vsi možji
na krovn" in bi se moral priče^
sestanek, eden od zaupnikov. ni,
; se postavi !». toeka dnevnega r^M
zaradi 'nujnosti' na prvo mesti
in če bi ta predlog ostali dovolj^
krepko podprli pri glasovanju. >P
ga eolo sprejeli soglasno? TVdsci
niku bi ne preostalo drtizega, ka
kor da pozvoni. nainree — nata
karin