Newspaper Page Text
Klerikalizein in socializem. Klerikalizem je znal od nekdaj računati z gaspodarakimi, politič nimi in socialnimi razmerami in se jim je zmerom prigajal. Na ko rist vladajočih življev seveda! Zatiranim in tlačenim je cerkev oznanjevala "dolžnost", da po trpežljivo prenašajo svojo usodo in da so ne upirajo zoper "božji red". In za tolažbo jim je obeta la bogato plačilo za vse gorje in za vso bedo onkraj groba. Stališče prvotnega krščanstva, "svetih očetov", ki so v prvih stoletjih oznanjevali Kristov nauk njih stališče do socialnega vpra šanja j«- bilo povsem drugačno nego poznejše čase. Prav močno je dišalo po komunizmu. Strem ljenje po lastnini in po posesti je tisti* čase veljala za pregrešno. Ce bi bila cerkev državo in družbo prekvasila s tem naukom, bi bil gospodarski socialen in po litičen razvoj nemogoč. Ampak zakoni razvoja so bili močnejši kakor besede cerkvenih očetov in cerkev je uvaževala. priznala je zasebno lastnino in označila raz loček med bogatinom in siroma kom in ra/.redno gospodstvo za "nedotakljivo" ustanovo po "bo žji volji". V resnici: cerkev je bi la razvoju pogost orna za napoto: upirala se je velikim gospodar skim. socialnim in političnim pre obratom, če je bila v strahu za svojo moč in veljavo. Ampak ko so se ti preobrati vsled zgodovin ske nujnosti zgodili, ko se je zru šil fevdalizem, suženjstvo in tla čanstvo, ko se je podrl absoluti zem in razpadel pod udarci kapi talističnega gospodarstva stari o brni red — se je cerkev lepo uda la in vse to "vzela v svojo zašči to". Vlado vsakega razreda je navsezadnje pripoznala in jo bra nila pred "prekucnili". Vselej se je pobotala z vladajočimi razre di in oblastmi zoper interese t'n eenih in preganjanih. In tako je postala tudi patrona kapitalizma in na socialno vprašanje naših dni gleda čisto s kapitalističnega stališča. Katoliški cerkvi ne gre niti pičica zasluge, da st- je ro dilo delavsko gibanje, da so na stale samostojne delavske stran ke, ki se v interesu proletariata vojskujejo zoper kapitalistični gospodarski, državni in pravdni red. Tzza prvih začetkov delavskega gibanja je bilo v klerikalnem ta boru vedno nekaj socialnih poli tikov. ki so spoznali potrebo bo ja zoper kapitalizem. Tako n. pr. o<l Lassalla k socialni politiki spreobrnjeni mogunski škof Ket teler. Sicer se ni odn-kel dogmi, da "mora" biti na svetu mnogo si romakov in malo bogatinov, da bo delavska usoda na vse večne čase siromašno življenje, vzlic *e mu je delavce naravnost pozival na boj zoper "brezbožni kanitali zem", ki spravlja gmotno življen je delavcev v nevarnost in izpre minja svet v suženjsko tržiš če". Opravičen in zdrav, je dejal škof. je ta boj, in potrebna je za tegadelj organizacija in koalicija delavcev, potrebno je sredstvo stavke. Klerikalizem pa si j.* izbral dru gačno naziranje. Mnogo drugih katoliških pisateljev se je trudi lo. da spreobrnejo klerikalizem k poštenejšemu stališču v delav skem vprašanju. Odličen zastop nik te struje je baron Vogelsang, na katerega so se v svojih boljših časih kaj radi sklicevali razni klcrikalci. Pri Vogelsangu sreča mo vzlic vsemu plahemu polovi čarstvu mnogo zdrave misli. Tako piše: "Kapitalistični red jo delo člo veskepa prcha in človeško slabo sti ; zadir« se v prirodne in razo dete božje postave. Takoimeno vani red je, žfi pa natanko pogle daš, pravzaprav nered, anarhi zem denarne mošnje, nevamoJSi od revoucionarnepa monarhizma, ki dela v svoji nerodnosti z dina mitom in zavratnimi nmori, do čim dela liberalno-kapitalistični anarhizem mnogo izdatneje z mo nieo, hipoteko, z razdiranjem vsa ke orpanizaeije. Človeštvo je postalo plen ma monizma; zaradi eistepa dobička so velike ljudske plasti, celi na rodi izročeni telesni in moralni popnbi; zavoljo svetovnepa po spodarstv«, zavoljo konkurence na svetovnem trpu se pnstoši de žela in se pustošijo ljudje. To svetovno pospodarstvo s svojim gospodarjem, svetovnim papir jem spoiniuja na tisto mesto Ja nezovega Razodetja, ki govori o živali, katero podobo mora obo ževati vsak, komur je drago last no življenje. Vsi, veliki in majhni, bogatini in siromaki, svobodni ljudje in sužnji, vsi so zaznamo vani na rokah ali na čelu, nihče ne more ne kupovati ne prodajati, če ni zaznamovan z imenom živa li. Nam se zdi to nebrzdano strem ljenje po svetovnem gospodarst vu, na jresnejša nevarnost naše dobe. gospodarska, socialna in po ; litična revolueija, kakor nam ne grozi hujša in od socialne demo i kraeije in ne od anarhizma. Socialni boj se Biče kakor o kroi' svojega tečnja okulo vpra šanja. ;< 1 i naj bo produkcija anar hična ali pa urejena po moralnih, od države priznanih zakonih. Anarhisti imajo svojo skrajno le , vieo in svojo skrajno desnico. Pr va se i/, obupa nad zlorabo drža v i ■ boju ji' z dinamitom. bodalom in zaroto zoper predstavnike zgo dovinske drlave; druga se bojuje h kapitalom in mednarodnimi : "obroči" . . Mančesterstvo je anarhizem in nihilizem bogatinov in je na enaki moralni stopnji z anarhizmom in nihillzioom siro makov — le orožje obeh j<- raz.lie ao . . . Anarhija j.- vojno stan i je: vsi proti vsem — pa naj se bojuje ta boj z orožjem ali pa z brezobzirnimi gospodarskimi sred ; stvi. Zadnji smoter mančesterske ga gospodarstva je popolno pod jarmljenje človeškega dela po ka pitalu, in deloma zavedno, delo ma nezavedno se trudijo pristali! malopridnega nauka, da odstrani jo vse ovire, ki se zoperstavljajo temu idealu. Ampak po I »ožji volji ni. da l>i j bilo delo neločljivo spojeno s si-! romaštvom in brezupno bedo. z uničenjem rodbinskega življenja, z brezpravnostjo in s smrtjo na smetišču. Težke izkušnje, ki leže ! v tob razmerah. Hog ni natovoril delaven k njegovemu težkemu in ! neveseleinu vsakdanjemu delu. N'arobe: malokatera grehota. ki jih delajo ljudje, stoji pod tako i težko kaznijo vernega sodnika ka kor zatiranje slabotnih, kakor u trgavanje pravičnega plačila. Boj znper kapitalistični "red", t. j. boj z vsemi zakonitimi sred-1 stvi, je naloga vsakega resnične ga kristjana in nobena nesreča no bi bila za človeštvo hujša, nego ila bi mu pošla moč. da se najod ločnejše zoperstavi temu neredu. Znamenje kapitalistične ten dence našega časa je neizmerno povzdigovanje štedljivosti, kakor da je vesoljno zdravilo za vse t*o spodarske bolečine človeštva in končna rešitev socialnega vpra šanja. da se vlade, parlamenli in veda vsem neljubim pozivom po socialno gospodarskih reformah izogibajo s cenenim in preprostim j opominom: "Pristedite si kaj!" Da ta opomin ni drugega kakoi j krvavo norčevanje iz delavskega | ljudstva, pritiranega na rob ob upa vsled davkov, obresti, trgov- | skega oderuštva in skromnih mezd kaj zato; da le čednostno zveni. Nikoli so nam ni zdelo koristno, tla l>i oznanjali obubožanim do-1 ' luvecin odrekanje v prilog bohot-j no gospodo. <la bi lo tej priznava- ! i 1i vso dobroto topa sveta. ono pa j ' tolažili x povračilom na onem svo- : Itn. Ni o ni bolj nasprotnega stropi ; ; pravičnosti, ki jo tora krščanstvo, j i V kateri katoliški državi naj-; j lažjo najdoš ndojstvovano dejan-j •»ko voro, t. j. kot socialno in j j državno pravičnost utelešeno i vero. voro oživljeno v družabnih j j napravah in zakonih t Nobeno tako državo no poznamo, kjor l>i I so uveljavilo prepričanje, da ima i krščanska morala pravico do za jhtove, da so v državnih napravah | uresniči. Skrajni čas bi bil. da so katoli čani odročojo hlapčovanju fra zam o potrebah javnepa prometa in o stališču družabnega življenja, da nič več kot doslej, preden po kleknejo pred najsvetejšim, tri krat padejo na kolona prod zla tim teletom in prod postavo ma monizma. Zatiranei, ki so so vdali sooialni demokraciji, imajo prav s svojo tožbo, da jim sedanje razmere ne nudijo človeškega življenja. Prav imajo s svojo zahtevo po organi ziranju družbe, po harmoniziranju socialnih in političnih sil. Socialni roformerji smo socialni demokraciji, t. j. njenim dušev nim voditeljem, nemškim in fran coskim, velike hvale dolžni. S svo jimi silnimi, neodoljivimi udarci so razbili lažnjivo zgradbo kapi talizma, in v resnici je bil to opo min katoličanom, da iz zakladni ce svojih tradicij poiščejo gradi vo za novo stavbo. Socialna demokracija stremi po upostavitvi zakonov pravičnosti in s svojimi krepko zanikavajoei mi živi ji je bistveno pripomogla, da je dovedla občutek družabne bolečine na bolno mesto." Tako katoliški socialni politik baron Vogelsang (Primerja) s tem vso revščino klerikalnih pri tlikavcev pri nas H Ampak njego vi nauki so ostali brez vpliva na klerikalizem in na cerkev. Saj II vrhovni predstavnik katoliške cerkve. papež Leon XIII.. v svoji •'delavski okro/.pii i " izjavil, da je v "božjem redu" določena vla da kapitala nad delom "prirodna harmonija po bo/ji volji", da naj delvaei "zvesto služijo svojim go spoaiiirjem" in tla "naj se ne da do hujskati /oper opravi.Vno po sest". tla naj ne >tavkajo itd. To ,i<- kardinalu;! točka socialite polit ike. kakor jo je oznanila vs. - gavednost nezmotljivega pogla varja edino zveličavtie cerkvi. S tem je zapečatila ta cerkev svojo tesno /.vezo / " bre/bO/niiil" ka pitalizmom in uiamoiii/moin. Ka kor j«> v srednjem veku oznanjala sužnjem in tlačanom pokorščin©, tako uči tO "• ednost" ilamlancs 'svobodnim" delaveem Da so kapitalisti vseli konfesij spoznali prilagoditev C"rkve na kapitali zem in mogočno podporo, ki mu jo podeljuje, dokazuje živahno zanimanje, s katerim so spremlje vali evharistični kongresi bred zudnjega tedna. Ljudje, ki so od rinili zanj težke stotisočake. do bro vedo, zakaj so tako radodarni. NEMŠKI CESAR V ŠVICI. "Cesar Viljem, ki iuiii vedno popotno palico \ roki in svojega jeziku nikoli v oblasti, je osrečil to pot planinsko republiko s svo jim obiskom. Prvotno ji* namen val v bribe, vsled bolezni pa je skrčil eilj svojega potovanja in si je ogb-dal le — švicarsko mili co V dv<;h kratkih dnevih švicar skega bivanja je videl in slišal vse polno reči. ki jih v svoji domačiji ni vajen. Pri vstopu na švicarska tla j»* bilo zanj prvo presenečenje: po zdravil ga ni načelnik bazelske vlade, temveč dva liberalna sveto valca Načelnik vlade, ki ji* soci alni demokrat, jt* odklonil vs^iko sodelovanji* pri sprejemu člove ka. ki velja za najstrupenejšega sov ra/.nika demokracije. Na vo jaškem vežbališču v Wylu pa mu i«* sporočil gostoljubne pozdrave šentgalske dežele socialni demo krat, zakaj predsednik šentgalske vlade je sodrug Scherrer. ki je ho ti*l nemškemu cesarju pokazati, da gre tudi brez kronani!) trlav in da se deželi pra\ dobro tr«»• I i v.nli pod socialistično vlado. Med manevrom jo imel Viljem K. east spoznn t i col o vrsto i s t - nikov. ki so prav dobri socialni demokrat j«, in ko jo zvečer polo žil trudno svojo glavo v vili We siMiilink k počitku, jo stražila ce sarja kompanija vojakov poil po veljstvom stotnika <lr. Enderlija. ki jo socialno demokratičen most ni in kantonski svetovalec. So po proj pa jo cesar slišal, da skrbi za cestni rod policijski aparat, ki mu naoelujc sodr. Vogelsanger. Pri slavnostnem obodu v llernu in 1'iiriliu je bilo cesarju predstav ljeno parlamentarno zastopstvo in pri tej priliki jo izvedel, da je se demnajst socialnodcmokrat ionih zastopnikov izostalo od cesarske ga obeda in odklonilo izrecno po vabilo V Uernn in v ('milni se je nadalje lehko prepričal, da so prireditelji vsega dirindaja po trat di mnogo časa. prodno so z.bo bnali potrebna zijala za spnlir, in da so v to svrho beračili pri vseli telovadnih, strelskih in pevskih društvih dežele! Kar ji* poštenih republikancev, so vsi izostali od spalirja; drugi pa so navdušeno kričali živio ali pa oddajali svo ja okna in balkone jm 50 do 1">p frankov ljudem, ki jih take kome dijo zanimajo. Socialistično časopisje je opo minjalo prebivalstvo na častno dolžnost republikancev, da se ne menijo za ves ta dirindaj, in stran kino vodstvo je sklenilo, da popol noma prezre prihod "božjega o rodja" v Svieo; odklonilo je tndi vsakršno demonstracijo, ki bi bila le voda na mlin Šovinistov. ljudsko zavarovanje v Nemčiji. Moderno delavsko Ribanje po sega vedno globlje v ljudsko živ ljenje; idealna stremljenju mo dernega proletarijata se ne ustav ljajo ob obrambi industrijskega delavca, temveč gredo za pravni mi reformami, namenjenimi vse mu človeštvu; njegov boj ne ve lja le diaginji, temveč je v enaki meri naperjen proti duševnemu gladu. In v organizatoričnem po gledu je moderno delavsko giba nje orjaška, neporušua zgradba, ki jemlje v svoje zavetje vse živ ljenje ljudstva. Na stotis« ee, da na miljone socialno demokratič nih otrok se rodi leto /a letom, ki -toje v nežni mladosti pod vzgoj nim vplivom socialno demokratič" nili roditeljev. K maj odrastejo -oii. .1 i 11 sprejme v svojo sredo mladinska urbanizacija, ki jo kmalu izpopolni iti nadomesti st okov na organizacija. V. osem najstim.. dvajsetim, štiriindvajse tim letom .se podraščajoči rod oklene strankine rganizaeijc, ob poroki \Mtpa \ konzumno orga J nizaeijo. Vn;i tu ogromna, smotrno m u uictno zgrajena organizacijska stavba imponira vsakomur, kdor jo pozna. tudi naspr tniku naše ga gibanja. Voditelju Ilirsch W iinekerjevih, t o roj nesocialist io nih >trokovaili organizacij v Win eiji. Krkeleiizu. je izvabila slede čo sodbo: "Le l»i vsi' to bilo dela orjaške ga trusta v '.mislu <ros»odo\ Ho ekefeUera in Margana, bi bila v toll ustanovah nagrmadena 1» ja zi'ii. da so izrabi nekoč /a o.sobno obogatitev lastnikov. Ampak so oialno demokratično gibanjo ni le gospodarsko tolo, niti no prete/ no gospodarsko telo. V prvi vr sti jo .»ososkai somišljenikov. <'r jaški trus: jo. ojaeon / ideali in skupnim prepričanjem, ampak brez dobiekarije. Tu so poaja oblast, ki bo nekoč bro/,primerno silnojša in vplivnejša oil katoli ško oorkvo v slednjem vokn. Za kaj ta ni imela, v kolikor zadošča mojo .skromno zgodoviil»ko zna nj«-. nikoli v takem obsegu v svo ji oblasti gospodairskoga življe nja kakor ga bo imela socialna demokracija. <io>podar»ka moč katoličanstva jo hibi miloščina, dobrodelnost, •» katero so hili da rovalci, bogatini. v povsem dru gačnem razmerju kot obdarovani siromaki. Socialno demokratično gibanje bo >e enkrat kontroliralo j in i li\ladovaio \ >>o gospodarske in dušno potrebe človeštva." Novo področje ljudske samo- j obrambe. Nemške k I rok o v ne organizaci je in zadruge se pripravljajo, da razširijo to ogromno zgradbo in <lu odpro novo polje delavskim organizacijam. Na miljone delav cev, rokodelcev, kmetov in urad nikov je leto /ji letom izdajalo v zavarovalne svrlie krone za kro nami in s tem v večji meri poma galo zavaravalnim družbam kot sebi. V to posegajo strokovne or ganizacije. da / lastnim zavaro vanjem obvarujejo široke mase zavarovanci v škode. N'a zadnjem zadružnem kongresu j«' govoril znani zadružni organizator 101 m o nameravani ustanovitvi vse za varovalne panoge obsegajoče ljudske zavarovalnice, ki poskusi zlomiti obroč kapitalistične do bičkarije. "Ljudsko zavarovanje je treba oprostiti kapitalis.ičm - ga značaja." je dejal KI m, posta viti ga je treba zopet na podlago vzajemnosti: zgmdbo to pa je treba na-loniti na velik, širok in zanesljiv temelj.". i Kako poslujejo kapitalistične za varovalnice? 7.ii spoznanje koristi, ki jih ho nudila nova ustanova, zadošča površen pogled na poslovanje ve likih ljudskih zavarovalnic, ki danes gospodarijo neomejeno nad ljudskim zavarovanjem. Ohopra tiijejo se. doeim množica listih, ki znašajo svoje prihranke, ne dobi va svojim dajatvam primernega povračila. Za kapitaliste je seve da takozvano ljudsko zavarova nje sijajna kupčija. In ravno ti ste kapitalistične družbe. ki so si izhrale zavarovanje najsi romaš nejših ljudskih |>lasti za svoje po dročje. napravljajo najboljšo knpčijo. Samo nekaj zgledov! Do hodki ravnatelja velike družbe za ljudsko zavarovanje "Vikto rije", ki ima lepo razvito kupčijo tudi iz Nemčije so znašali posled nje leto ogromno vsoto 780 tisoč mark! Sedmorica nadzorstva je dobila celih 150 tisoč mark; delničarji ko dobili za 1,180.000 mark dividend, t. j. 3D odstotkov (!) vplačanega akcijskega kapi tala. Tudi pri drugi nemški zava rovalni družbi, pri '"Fried rich Willielmu" zori pšenica udeleže nim kapitalistom. Akcijonarji so dobili v letu 1 !* 10 540.360 mark I. j. 36 odstotkov (!) vplačane glavnice. Uradniki so dobili: na čelstvo 11U.S7D mark, nadzorstvo 92.399 murk, - s«ale o^ebe 27.709 mark. 1/. navedenega .i«- jasno, da t«; "ljudski- zavarovalnice" m zavarujejo ljudstva, temveč sebe Upravni stroški teh družb so kljub vsem tem nezaslišano visoki 1'ri omenjeni družbi za ljudsko zavarovanji*, pri 'Viktoriji" so znašali v posljednjih treh letih 0! tri četrt tniljonov mark, t. j. 23.7 odstotkov vseli premij. Kaz ineroina še ogr»:iiun\:ši ><• upravn stroški "Friedrieh Wi'lielma"; v litih 1908, 100!» in 1010 zna šali več kot liS in pol miljona mark, t. i. 29.0 odstotkov vplača nih premij. Kako jt? s pravicami zavaro vancev. kaže mol drugim "grom no število polic, ivi \>;iko lot«» u gasnelo. /tivar valite pogodbi* - sklepanijo tako pietkano, da po lica 1 i j le lik o ugasne in da zapa dejo vplačila zavarovancev driiž 'ii. I/ u-rašair- (die doteka druž bam n avni dobiček. 1'omislimo !<•. da je pri " Viktoriji" in pri "FKedrieb Wilhelmu" v p«i. «1 ii ji ii trcli lotili iil' nilo nič man kot ()•»(>.."43 polic. Pri vseli nem škili zavarovalnicah jc v tem ča su h tras nilo nad milj'n polic! Na Motisoee siromašnih ljudi izgub-i 'ju b"to /a letom ogromne vsote denarja na kapitalistične družbe, ne da bi zato prejeli najmanjše j povračilo. ! Ogromni upravni .stroški, dobi ček vsled propadanja polic it<1. se i izražajo seveda tudi v celot nem I poslovanju. "Viktorija" je pre-j jela v poslednih treh letih od za varovancev premij za 1!»7 milju | nov mark. zo police 1 miljonu mark pristojbin; zavarovancem je \ knjižila v dobro 2!' miljonov mark; čisti prejemek j«' znašal 170 miljoin \ mark — zavaroval nine in za nakup polic je izdala "Viktorija" zavarovancem le 85 miljonov mark. S,- neugodnejši je razmerje pri "Friedrich Wil helmu": prejela je 1908. 1 !M»1» in T.♦ 1 <1 od zavarovancev in pol iniljona mark: njeno povračilo zavarovancem pa jc znašalo le j 18 miljonov mark In to niso iz-j ienina leta; leti za letom si' po navlja enaka slika visoke pre- 1 lilije in neznatna povračila. \'a teb zgledih se jasno razodc- i va značaj "ljudskega zavarova- j njii" na kapitalistični podlagi.1 Vtvadeii lop je. olišpan in olep šan s pretvezo splošno koristnega' namena, rop na /epe najhujših siromakov. Velika je zasluga de-1 lavskih strokovnih in zadružnih' organizacij, da se po-tavijo ljud-j škim vampirjem |>o vohu. Načrt "Ljudske oskrbe". Načrt "Ljudsko oskrbe", ki jej I»1 odobren lia zadružnem kon jrresii. j»» naslednji: Zavarovanje lxi slonelo na velikih strokovnih in zadni/nih gospodarskih orga-1 nizacijali. Poltretji mil jen stro-| kovnikov, skoro poldruj* niiljnn zadružnikov, je po svojem ogrom nem številu trdna in zanesljiva podlaga za zavarovalno zgradbo. "Ljudska oskrba" pa ne bo orne jila zavarovanja zgolj na st ro kovnike in zadružnike. Vsakdo lchko pristopi "Ljudski oskrbi". "Ljudska oskrba" bo imela ol> liko akcijske družbe; osnovna glavnica bo znašala railjon mark. Strokovne in zadružne organiza cije so se zavezale, da podpišejo p«, pol akeijske glavnice. Kapital je že podpisan in pa vplačajo strokovne in zadružne organiza cije v gotovini. Občni zbor, na čelstvo in nadzorstvo ho sestav ljen na polovico iz zastopnikov zadružnih organizacij. Akcije se smejo prodati oziroma prenesti le z dovoljenjem načelstvn in nad zorstva na drugega lastnika. Naj višja dividenda znaša 4 procenle. Ves cisti dobiček se po prepisih zakonito določenim rezervnim za kladom porabi za zavarovance. Ta podla ca onemogočn. da bi ustanova kedaj prevrgla v kapi talistieno podjetje. "Ljudska oskrba uvede vse za varovalno panoge kakor velike' življensko zavarovalnice — prpd-l vsem zavarovanje Klavnice, za varovanje za »lučaj smrti brez zdavniske preiskave Ugajanje polic je izključeno, ker se poleg glavničnega zavaro vanja uvede tudi hranilno in živ-J ljeneko zavarovanje. Ce zavaro-M vanee v teku dovoljenega plačil-1 nega roka ne zmore svojih dones kov za glavuieno zavarovanje, sej izpremeni njegova polica brez to-1 zadevnega preloga v polico zal hranilno in iivljensko za v arov aL nje. Na plačilni rok ni vezan inl plaSuje, kedar more. l'o znesku njegovih vplačil se zviša njegovi! znvntovalnina. m Vslod teh /ava*| rovaneev nikdar ne ugasnejo inj zavarovanec m- izgubi niti vinar ja. vplačanih premij. Tabele za višino nremij sestavil na podlagi zanesljivih raSunov zavarovalni matematik in jili o dobri imdznrst \ V..\ a 1-la jej treba mnogo časa, vslel tega /ač ne "Ljudska oskrba" svoje po slovanje stoprav 1. januarja 1913 Kapitalistična gonja se že začenja. Iz. organizacijskega načrta je razviden «• lini smoter nove iista-l I novo, da u-tvari resnično ljudsko* zavarovanje. [Jstanovnikom Ljudske •>>'. Ii. strokovnim iti /;: ii u/nii'! u'iraniza- jam, ni| do čisteira dob S svojim de !om zasledujejo edini smoter, da! jobvaVujejo široke Ijmbke plasti] hrezprimerno infammga kapitali st irnejfH izkoriščanja in da usta« nove s socialnim dnliom prežete zavarovanje Seveda je ta nese bični namen kapitalistične intere sente. ki so v strahu za svojo o«i groženo malho, na vso moč raz I dražil. Po vsem kapitalističnem! časopispi je vnela "-rdita tro-Wi nja zoper •"Ljudsko oskrbo". NeSj trpe. da Ki kdo motil njih sijaj-1 m* kupčij« in -i izmišljajo naj strašnejši- ba>ni. tla hi diskrediti rali ustanovo del. organ. Da bij naščuvali vlado zoper "Ljudski oskrho". ra/iiašajo hajko, da sej porabi denai ljudskega z.avaro-1 vanja za stavke in d m pre soeialnc^— demokratične namene. Ar<*umentJ je seveda jalov skozinskoz; ko misija. ki je izdala organizeaijskil načrt, .jo bila tako opreznn. daj ga je vnaprej podprla s statuta^ rično d ločbo o voorabi denarja, s tem argumentom imajo naši! protivniki prav tako malo ire{(j kakor - drugim, češ da ji- biiaj "Ljudska oskrba" ustanovljena le z namenom, da dobi službo mada soeialno d» mokratičnih iritatorjev. Kako naivno nresoja-i jo naši nasprotniki motive za ve, lik«- napravi- delavskega giba-i nja' Načrt nemških sodrugov j«i pognal sc i \ ražnikom delavskega! sribanja tak s'rab v ude. da klič no podrža vi jen ju ljudskegi zavarovanja. Strah je včasih h. vztro jno siv 1st vn. <'e hi obstajale! državno ljudsko zavarovanje, ki l>i onemogočal, kapitalistično iz koriščanji'. l>i se\ »da "LjudJ ska oskrba" ne bila ustanovila. Nemškim sodrugom. ki so ganizirali d- ;an*ko pomoč delir skemu ljudstvu, je želeti najlej še uspehe. Njih izkušnje bodo slf dile ostalim deželam za zgled i| za vzoree. Vsi možje na krov. T*iv.liiištv.. nekega nemškegi lista v DQsseldorfii je dobilo slJ eajno vabilo ljudskega društva zl knt. Xemei jo k sestanku zaupnil mož. Vabilo «e trlasi: Visokopoštol ' vani gospod ' V sredo. 21. avg.. bi job pol 0. zvečer pri Kreuderjtfc jfitadelska eesta. sestanpk zaupni kov, h kateremu Vas najuljudne i jo vabimo. Dnevni rod: 1. Prispevki. ! 2. Zimski program. ,, 3. Zborovanje v Appolovem trle*) daliSSu. . Kruh s klobasicami in pivi j zastonj. j Vsi možje na krov! Z društva nim pozdravom Jožef T.niimci kaplan. — Kaj bi bilo. ee bi pred lagal potom, ko so že "vsi možji na krovn" in bi se moral priče^ sestanek, eden od zaupnikov. ni, ; se postavi !». toeka dnevnega r^M zaradi 'nujnosti' na prvo mesti in če bi ta predlog ostali dovolj^ krepko podprli pri glasovanju. >P ga eolo sprejeli soglasno? TVdsci niku bi ne preostalo drtizega, ka kor da pozvoni. nainree — nata karin