koristi d«Uv
l|ud(tva. Delav
[• «o opravičeni do
*, kar produclr«|o.
Is pap«r 1« devoted
Hi« inter««!« of iK«
rkinl cltu. Work
ar« »milled to «11
«|m! they produce.
$tev. (No.) 265.
IL
••eoad-oJaaa matter. Dm. •, IWT, at ibo p«at offl-o
»i Chtoaio IU. uado lb« Act of CcagroM of Maroh »nI. 1*1».
Office: 2146 Bine Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združile se'
P A ZI T E!
nafttevilko v oklepafu
ki ee nahaja pole« va
šega naslova, prilepil«,
nega apodal ali
na ovitku. Ako (266)
|e šlevilk« . '
reda| vam « prihodnjo
ilevilko našega list« po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako).
Chicago, 111., 8. oktobra (October) 1912.
Leto (VoL) VII.
Uo vzdržuje kapitalis
tične stranke?
V Washing tonu se vrši senatna
pitiskiiTH o dohodkih za volilni
boj prejšnjega predsednika Roo
aerelta pred osmimi loti. To preis
kavo je provzroeil senator Pen
lose ir. Pennsvlvanije, ko je \
gre*nem senatu izjavil, da je
Boosevelt izs .il od petroh jskega
trustn in aekaterih drugih kor
yoracij, ogromne svote denarju
svoj volilni boj z grožnjo, da
uvedel kazensko postopanje
►per nje. Na podlagi te iz
tve je sen.it sklenil preiskati na
|{no ves Rooseveltov volilni
►j izza •'asa njegove predsedni
;e kandidature.
Vsled te preiskave je prišel
loosevell, ki gotovo nima eisto
»ti. v zelo neprijeten položaj,
"tem neprijetnejši. ker se ta pre
bkava vrši tik pred volitvami in
lo vsakovrstne, zanj neeastne.
jj>ovedl>e pric nedvomno znatno
iljvale na njegovo kandidaturo
it predsedniški kandidat na
redile stranke.
Do sedaj je bilo zaslišanih več
prič. Trust janski magnat .T. 1*.
organ je izpovedal, da je 1. 1004
■ispeva! za Rooseveltov volilni
i j $150.000. Leta 190*«. jt> dni tej
Iranki $20.000 in 1. 1 !><>(>. *:10.000
volilni hoj.
K Tajnik umrlega železniškega
fagnata B. II. Harrimau-a C. C.
jgothoff jo povedal, da je nje
>v "boss" I. 1904 preskrbel Roo.
Iveltn $2.r>0.000 7.a njegov volilni
jj. K tej svoti je Ilarriman sam
[rispeval $50.000. — Roosevelt in
farriman sta bila dobra prijate
[it in Flarriman je bil povabljen
Rooseveltu nn kosilo v "Belo
Jišo." kjer Rta se imela o celi za
evi pojovoriti. — Kot povračilo
storjeno uslupo je imel Harri
dan besedo pri Rooseveltovi vla
Priporočal je nekaj sVojili
Kjateljev r.n važne politične služ
ter povedal željo, da naj Roo
HJvelt kot bodoči predsednik pu
lili ž«•!. ziiice pri mirti pri njiho
vem izkorisčevalnem poslu.
|Pri tej preiskavi je zastopnik
Mrolejsketra trusta potrdil trdi
jo* senator j i Penrosa. da je Stan
Jfrd Oil družba prispevala $100,
0 za Rooseveltov volilni boj.
[Polet* teh ogromnih prispevkov
posameznih korporaeij. sta
•upevala tudi Prick in Gould
ak po $ 100.000. A to se ni vse.
evilne manjše korporaeije so
jispevale od $10.000 naprej. Ta
da so segali prispevki za Roo
Keltov volilni boj l. 1004 na mi
lne.
i podatki za nas niso nič no- |
a. Socialisti ob vsaki priliki j
povdarjajo, da se delavci silno
»otijo, nko pričakujejo rešitve i/.
Mdanje niizerije od kapitalistič
nih strank. Vso važno izpovedbe
pri tej preiskavi so samo potrdi*
ter naših izjav. Kdor pa plačuje
stroške volilnega boja. ta je go
spodar dotične stranke. Kapita
listi plačujejo volilni boj repub
likanske, demokratske, napredne
in prohihieijske stranke, zato pa
se ho tudi toliko Časa vladalo v
interesu kapitalistov, dokler bo
katera teh strank na krmilu.
Volilni boj za socialistično
stranko pa plačujemo delavci sa
mi. Naši prispevki so sicer maj
hni, a so zato tem številnejši. Ker
pa nji plačujemo strankine stroš
ke, imamo pa tudi popolno pravi
co do strankinih uspehov, imamo
pravico zahtevati, tla stranka tu
'h z* nas dela.
ZA PENNSYLVANIA)
Naročnikom in ostalim prijate
ljem " Proletary a" naznanjamo.,
*1* je sodni p
Joseph Radišek iz Herminie, Pa.
ft^vzel ./astopništv<> za 11:1 ^ list
fesl*o Pennaylvanijo.
.Naročnike lista prosimo, da mu
f*vojili močeh pomagajo pri
(?r>vem apitaeijskcm delu.
T'pravniAtvo "Proletarca."
Vojna na Balkanu.
Iz Evrope prihajajo poročila,
da so bolgarske, srbsko in črno
gorske čet prestopile turško me
jo in da se je tako pričela vojna
med balkanskimi državami. Poro
čajo tudi, da se je grozna moritev
že pričela. Mrtvili in ranjenih je
bilo že zadnji teden več sto.
Kapitalistična in meščanska
gonja za vojno je torej dosegla
svoj namen. Neprestano hujskan
je in ščuvanje na vojno od strani
meščanskega časopisja, je ljudsko
J mnenje tako prepariralo, da je bi
i lo vsako trezno svarjenje bre/.
i uspeha.
Bolgarija. Srbija, (.'rnagora in
I Urška so sklenile zvezo zoper
i Turčijo. l)a se tem lažje ubrani
! sovražnikov v domovini, je Tur
l čija sklenila mir z Italijo glede
| Tripolitanije.
Več tisoč »iikov. Bolgarov, Sr
hov ter Črnogorcev hoče oditi svo
ji domovini na pomoč. Zlasti Grki
so navdušeni za to akcijo. Po vseh
mestih se vrše shodi, na katerih
se zaslepljeno ljudstvo navdušuje
| za to klanje. Kakor časopisje po
roča, je v Chicagi okrog .rxW>
lOrkov pripravljenih za odhod
Socialističen dan.
Nedelja. 1:?. oktobra, je sociali
stičen dan. Pričakuje se, da bodo
na ta dan imele svoji- seje vso soc.
organizacij«' v Zdr. državah. N.»
teli propagandnih sejali se bodo
brale poslanice predsedniških
kandidatov Debsu in Seidel-a in
na katerih se bo pobiralo /a volil
no kampanjski fond 8ociali«tt«»o
stranke.
Poroeila i/ vseh krajev pričajo,
da bo ta "socialističen »lan"' si
jajen uspeli za stranke. Ta dan
bo govorjenih toliko soc. govorov,
bo razpečujte toliko sociu.lstLC-ue
literature, bo storjeno toliko soc.
agitacije, kakor še noben poedin
dan v zgodovini socialističnega
gibanja. Ta dan ima biti višek lo
kalne agitacije od struni posamez
nih klubov. Nobena stranka ali
gibanje še ni podvzolo kaj tako
obsežnega in učinkujočega
Ta dan menda ne ho so< g.>
vornika. ki bi ne ime', govora v
eni a'i drugi soc. organizacij' ali
na javnem slodu. Zc zavest sama.
da bo zborovalo skoro š»-st tisoč
soc. klubov ob enem in istem času
in opravljalo eden in isti pos<d.
kaže zmagovalen ("ut socialistične
solidarnosti ter moč organizacije.
Kjer |>a j<- solidarne-, in organi
zacija. tam uspehi r.c umrejo i/
ostati.
Nov premogarski štrajk na An
gleškem.
Iz Anglije prihajajo vesti o ve
liki nezadovoljnosti rudarjev z
zakonom o initiiinalni plači. Ta za
kon je tnko sramotno skrpucan.
<la si ga premogovni podjetniki in
njihovi priiateljski oblastveniki
vsak po svoje razlagajo, seveda
vsi na škodo rudarjev. Valed te
ga je možnost novega preniogar
skega štrajka nn Angleškem lah
ko verjetna.
V kratkem s«* snidejo zastopni
ki okrajnih rudarskih organiza
cij, ki bodo zaslišali vse pritožbe
o nedostatkih omenjenega zako
na. Na podlagi zbranih podatkov
o krivičnem postopanju premo
govnih podjetnikov, bo rudarska
federacija pričela nov boj.
Priporočilo nove vrste.
Predsednik znane Ilarward u
n i verze in znani učenjak Eliot je
mnenja, da naj se mladenič čim
zfjodncje oženi. On celo trdi, da
je pozna ženitev veliko zlo.
Vse lepo in morda tudi dobro
in prav! Profesor Kliot skoro j?o
tovo ,š»> ni poskusil preživljali
svoje družine z zaslužkom $1.7"»
na dan. Dosti bolj umestno pripo
ročilo Eliotovemn stanu bi hilo.
da bi priporočil svojim učencem
kot poznejšim voditeljem človek
ke družbe, da imj izboljšajo mi
zeren položaj delavstva.
Sele tedaj, ko bo imel vsakdo
potrebne predpogoje za ženitev,
bo njeprovo priporočilo na mestu.
Po starem tiru.
Število nesreč jih ameriških že
leznicah je tako škandalozno ve
liko, da je bil že zdavnaj skrajni
čas, da se kaj ukrene zoper to ino
ritev amiškcga ljudstva. Se tako
velike nesreč* ne spravijo gospo
do v Washington«! in državnih
vladnih mestih iz ravnotežja. Vse
gre naprej po starem tiru: človeš
ka življenja morajo biti žrtve o
studne gonje za profitoni še na
dalje, samo tla peščica kapitali
stičnih nelinsitnežev vleče svoje
mastne dividende.
Minuli teden je grabežljivost
ameriških železniških družeb zo
l>et zahtevala celo vrsto žrtev, ko
je "Boston express" vlak skočil
s tira na križišči blizu New 11 a -
vena. Conn. Vlak je ob času ne
sreče vozil z hitrostjo .">(> milj na
1 liro. Število žrtev znaša okrog 60;
118 od teh je mrtvih. 20 nevarno
ranjenih, ostali so dobili težje ali
: lažje poškodbe
Kakor vselej, tudi sedaj noče
; hiti kompanija odgovorna /a ne
srečo. Takoj po nesreči ji npra
j va železnice izdala izjavo, da je
: nesrečo zakrivil strojnik, ker j«'
! \ozil če/ križišče s tako hitrostjo,
dasi je imel navodilo samo /a 15
milj na uro na onem mestu.
Krivda torej leži na strojniku,
ki je eden najstarejših na tej že
leznici. Sicer ni to nič novega,
oni imajo vendar vselej ta izgo
vor. ki se jim zdi najpripravnejši
in najcenejši.
Naj bo vzrok nesreč*' slaba pro
ga. naj bo vzrok nesreče tak ali
tak. kompaiiija ima vedno en iz
govor: delavei so krivi.
Toda ameriška javnost prihaja
do spoznanja, da spada krivda na
ram- onih. ki vlečejo od železnie
tem ogromnojSi dobiček, čira več
ja je hitrost vlakom, čim manj
izdajajo za popravo in vzdrževan
ji« dobre proge, varnostnik od
redb itd.
Druga stvar pa je tudi gotova,
da oblasti tudi ta grozna kata
strofa ne bo vzdramila in je vz
«I ram it i tudi ne more, dokler bo
| • 1<» oblastveniki jemali milosti iz
I rok onih Ijmlij. ki so edini odgo
! vonii za tako številne železniške
Barnes ostane.
(ionja zoper predsednika kom-!
pimjskoga komitojn sod ruga .J.
M. Barnosa so j«? izjalovila. Re- j
>olu<*ija. <l)i naj so Ilaruesa takoj
odstavi ml to važne pozijo tor so
•M nadomesti v sporazumu s prod
sodniškim in podpredsedniškim
kandidatom z drugim sodrugom.
jo pri splošnem glasovanju olan
stva soo. stranko propala z 18,-j
f)91 proti 11,47f! glasovi, resolnci
ja ji- bila torej odklonjena s 7,
"»15 glasovi večine. Več držav jo
izid glasovanja poslalo prepozno.
Ako l»i l>ili tudi ti glasovi stoti,
bi liilii večina še večja.
S toni so ljudje, katerim je o
sobno sovraštvo več kakor napre
d<-k stranke, doživeli zaslužen
finsko.
Nova zavesi.
Upauje v človeški napredek
brez nasilne revolucije tiči v na
raščanju nove zavesti med ljud
skimi masami.
I lil j«* čas, ko j«> zmagalec dal
poklali vse svoje vjete sovražni
ke. Pozneje j«- sprevidel, da ni
prav. da mori svoje premagance,
zato jili j<- zasužnjil in pustil ži
veti.
V človeku sc j«* porodila nova
zavest. Spoznal je. da je suženjst
vo velika krivica : zato j.- odpra
vil suženjstvo.
Tek časa je prinesel novo za
vest. Človek je spoznal, da ne za
dostuje človeku, da je prost, tem
več. da mu jc treba dati tudi pra
vice pri ustvarjanju razim r. v
katerih živi.
Danes pa se polašča človeka sv
popolnejša zavest. Spoznal je, da
s«- ogromni večini človeštva jrotli
nepopisna krivica, ko peščica po
sameznikov izkorišča toliko lju
dij. ki kljuli svoji pridnosti pri
delu živijo v največji revščini,
pri tem ki> peščica privilegiranih
brezdelnih posameznikov živi v
razkošju. Sila. ki bo te krivice
odpravila narašča z vsakim
dnem.
Velika ideja dvajsetega stolet
ja st- osredotočuje v ustanovitvi
gospodarske pravičnosti /a one.
ki izvršujejo /a obstoj in napre
dek človeške družb" potrebno in
koristno delo. Vsak delavec mo
ra dobiti celo vrednost svojega iz
delka in ne samo eno petino, ka
kor sedaj. V dosego tega pa je
treba odpraviti privatno lastništ
vo dela in orodja.
Nova zavest bo povzdignila vse
človeVvo. nova zavest je sociali
zem.
1 Odklonitev spravnih pogojev v
W. Virginiji.
V svoji brezmejni strasti po
profit« so premogovni podjetni
ki odklonili vse spravne pogoje,
kateri so jim bili stavljeni za po
ravnavo »asprotstev med njimi
in premoga rji. /lasti odločno od
klanjajo. da bi smeli štrajkujoči
rudarji postati člani rudarske or
ganizacije 1". M. \V. of A.: zavra
čajo tudi priznanje vsake organi
| zacije in sploh nočejo pripoznafi
posredovanje v prid mini od stra
1 ni vlade.
To neeiiveno stališee, ki mi zav
zemajo premogovni podjetniki,
mora roditi najodloenejši odpor
vsakogar. ki ima količkaj entn za
pravieo in svobodo; in dolžnost
vlade l»i bila. <la bi s«- poslu/.ila
sredstev. na podlagi katerih !»i se
ošabnim podjetnikom diktirali
spravni poboji. Toda od West
Virginjske vlade se kaj takega ne
more pričakovati. kajti ona je že
od nekdaj znana kot najposlnš
nejša dekla ondotuib premogov
nill magnatov, kojib npliv je to
lik. da je bila njih volja in želja
vselej naponižnejse upoštevana in
izvrševan«.
STATEMENT OF THE OWNERSHIP AND MANAGEMENT
OF "PROLETAREC"
published weekly at Chicago. HI.. i*«*«|iiirt»il by the A<-t
of August 24. IMl'J.
Editor. Leo Zakrajšck. 2536 So. 40th Ave.. Chicago, III.
Maiia^ini; Editor, Leo. Zakrajšek. 2-"> !•> S. 40th Ave.. Chicago. III.
Business Manager. Fr. P<> llwij. 214<> Blue Island Av.. ( hicatro. Ill*
Publisher. .Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba.
South Sla vie VVorkingincii'* Puh. i 'o . li 1 !♦» Blue Island Ave..
Chicago, 111.
Owners: Slov. Section of So. Slavi« Socialist Federation. Trustee
Frank Pet rich. 2615 So. 40th Ave.. Chicago. 111.
Slov. Local No. 1 So. Slavic Soe. Federation. Trustee Frank
Podlipee, HOW \V. 25th Place. Cicero. III.
Slov. l/očal No. •"» So. Slavic Socialist Federation, Box ">08, Cone
mauirli. Pa.
•lak. An/.ieek. 101ft .W. Ohio St.. Chicago. Ill
Frank Podlipee. 5030 \V 25th PI.. Cicero. III.
FK A N K PETI« ICII. See 'y of the < 'oi pora t i»»n
Sworn to and subscribed before me this 4th day of Oetoher. 1012
MICHAEL .1 O'MALLEY.
Notary Public.
(My commission expires March fttli. 1916
Zopet iata pesem.
Kadar bi so kapitalisti izkoriš
čevalci radi izncbili kakega de
lavskega voditelja, tedaj izzivajo
delavce toliko časa, da dobe naj
manjšn povod za nasilen napad
nu delavce. Pri takem provokato
ričnein napadu gledajo kapitali
stčjii Idapčoni na to, da postrele
nekaj delavcev. Tak umor potem
naprtijo na vrat delavskim vodi
teljem. na podlagi česar jili spra
vijo v dolgotrajen preiskovalen
zapor pod obtožbo, da so ščuvali
na umor. Za tak slučaj so v Ame
riki pripravljene često celo visli
ce ali električni stol.
Lopovščine te vrste so pri nu
ših kapitalistili nekaj vsakdanje
ga. Kavno sedaj imajo ameriška
sodišča z dvema takima slučaje
ma opraviti; eden je v državi
Massachusetts, drugi v Louisiaiii.
kjer se prične prihodnji ponede
ljek proces v Calcasieu zoper
predsednika bratovščine lesnih
delavcev Arthur L. Emersou-a in
šestdeset članov omenjene orga
nizacije.
Pred nekaj meseci je "Proleta
rec" poročal o zavratnem umoru
treh delavcev ob priliki ljudskega
shoda v <Jrabno\v-u. Ob tej priliki
j*- bilo namreč oddanih iz kom
panijskih poslopij več strel".* na
zborovalce. Vse to je dokazana
stvar: a mesto da bi oblasti iskale
morilcev pri kompaniji, jih išče
jo med delavci, ki niso ničesar
drugega zakrivili kakor to. da
zahtevajo malo boljši in večji ko
šček kruha za svoje trdo delo'
Česa se vsega ne izmislijo.
Kontraktorska firma Booth &
Fliun v Pittsburgu. Pa., je prava
preša za delavce, kar dokazuje
dejstvo, da temu podjetju manj
ka delavcev. Brezdelnih delavcev
se tudi v Pittshurpu ne manjka,
toda to za take plaže delati celih
deset ur na dan. kakor jih plaču
je to podjetje, ne more nihče »me
ti veselja.
Da pa so ti izkoriščevalci dobili
vseeno dovolj delavcev, so dali
zapreti več brezposelnih delavcev,
češ, da so delomržni vapabundi,
katere je treba poslati v prisilno
delavnico. Da pa te jetnike reši
30 do 60 dnij prisilne delavnice,
jim ta firma ponudi delo za sra
motno nizko plačo. Tako ponud
bo vsakdo raje sprejme, kakor da
hi šel v ječo.
Flinn je navdušen privrženec
kričača Roosevelta. Isti Flinn pa
| je tudi solastnik Blairskih rudni
kov v Nevadi. kjer traja štrajk
j že več ineseeev. ker je koinpnnl
ia znižala rudarjem plačo.
Za vse enaka pravica.
Bankir Morse. ki jo hil svoj
čas obsojen na več let ječe zara
di protizakonitih špekulacij in
goljufij pri svojem bančnem po
slovanju, jo sedaj predsednik ene
največjih posojilnih agentur v
New York«. Ko jo hil Morse »o v
joči. jo časopisje na dol po in širo
ko pisalo o slabem njegovem
zdravju. Dobil so jo eolo zdravnik,
k' j'' izjavil, da je Morse tako
slab. da mu j»- '< veejomu živeti
še par mesecev. Dobili so se upliv-;
ni možje, ki so izposlovali od
Ta ft a njegovo poniiloščenje. Mor
se je takoj odšel v Evropo, da
tako ameriško javnost malo na
farha s svojo boleznijo. Pred 110
kiij čas« s»* je pa povrnil iz Evro- ]
pe "čil in zdrav" v zavesti, da
dandanes še ni noben zid tako vi
sok da bi ga / denarjem obložen
osel ne prelezel.
Cndno. kje so republikanski in
demokratski kandidatje dobili
naenkrat toliko ljubezni do d"lav
eev. Ali imajo morda delavski
glasovi magnetno moč*
Ko je bil Roosevelt poklican na
zagovor, je zlil ves srd na svoje
nasprotnike, in katere je obkladal
7. vsakovrstnimi ne ravno častni
mi imeni: lažnjivee. nepoštenja
ki. bedaki /a senatorja Penrose-a
ki ga je spravil v ta položaj, pa
je zahteval, da naj <se tra vrže iz. •
senata
Štrajk pri chieaškem
časopisju.
Pri nedeljski seji chicaške de
lavske federacije, ki zastopa o
krojr četrt milimi« strokovno
organiziranih eliidaškrli delav
cev, je bila tudi točka o chicas
kom časopisju na dnevnem redu.
Ob tej priliki je podal tozadevno
poročilo tajnik te federacije E.
N. Noekels, ko je med drugim de
jal:
"Obdolžitev, da je politika so
cialistov eden izmed vzrokov tega
nasprotja (štrajka), je v vsakem
oziru neutemeljena. Naraščajoča
cirkulacija "The World-a" (soc.
dnevnik) je samo posledica tega,
ker je časniki trust hotel upeljati
"open shop" s tem, da je hotel
spraviti s površja mednarodno or
ganizacijo delavcev na tiskovnih
prešah.''
To poročilo j«* najboljši odgo
vor kapitalističnemu in od kapi
talizma zahlapčenemu časopisju,
ko v besniči onemoglosti prinaša
najinfamnejše laši o socialistih in
socialističnem dnevniku "The
World", (prej Daily Socialist*")
ki se je ves čas tego l»oja neus
trašeno boril za izprte delavce.
Chicaško delavstvo ve ceniti to
zvesto bo <1<» delavstva, zato r.c je
s studom obrnilo od kapitalistič
nega časopisja, katerega je prej
čitalo, t«*r se z vso vnemo oprijelo
lista, ki bojuje boj delavskega
razreda zoper kapitalistično izko
riščanje in nasilja. Vsled tega je
cirkulacija . s«>e. dnevnika posko
čila od 40.000 dnevno na skoraj
MOO.ttOO ter tako dvignila "Tl^e
Work!" na prvo mesto med vsem
ehicaškimi dnevniki.
Da kapitalistično mi&leči go
spodi ne more biti po volji, to ne
pač samo oh sebi razume. Kako
zelo boli nasprotnike in ovirate
lje pravega delavskega napredka
to dejstvo, je razvidno iz tega, da
celo Jolietski A. S. prinaša ostud
ne laži o chicaških socialistih, da
so sacialisti zonetili čaniški Strajlc
itd. Rodovedni smo. če ima A. S.
toliko poštenosti v sebi. da bo
svojo laž preklical.
Prevelika učenost njegovih
člankarjev je spravila A. S. v ne
prijeten položaj. Ker pa vsa pisa
va A. S. kaže. da imajo gospodje
okolu njega jako malo vednosti o
unijah in njihovem delu. bomo
investigirali "pristnost" unioniz
ma A. S.
Posredovanje v Mehiki.
Ameriška kapitalistična jav
nost je zelo navdušena za posre
dovanje '/-(lr. držav v Mehiki. Ka
pitalistično časopisje često na
ravnost poživlja vlado, da naj
vendar že pošlje ameriško vojašt
vo čez mejo ter naredi mir v re
volucionarni Mehiki. — .Ta. za
kaj pa je vendar to posredovan
je tako nujno? Koliko državlja
nov naše TTnije pa je zainteresira
nih v Mehiki? Zato, če je Mnrga
nov, Tlearstov. Tafiov in Onggen
heimov ter drugih profit, v ne
varnosti, še vendar ni nobenega
vzroka, da hi bilo treha zato po
bijati ljudi j, ki niso na noben na
čin prizadeti! Ako pa gospode,
kojili profit je v nevarnosti, voj
na veseli, naj pa gredo pod krog
lje! Ostalo prebivalstvo pa ni
ma v Mehiki ničesar iskati.
Družba, v kateri lačni in dela
željni delavei zastonj iščejo dela.
ne dela časti dvajsetemu stoletju.
Za velike dobrote sedanjega
gnjilega kapitalističnega družab
nega reda so številni štrajki. boj
koti. izpori. hordeli. belo suženjst
vo. tatovi, roparji itd najboljše
izpričevalo.
REGISTRIRAJTE SE!
Naj ne bo volilca, ki se še nI
registriral, da bi zanemaril to
svojo nad vse važno dolžnost!
Za Chicago je zadnji registra
cijski dan jesenske volitve pri
hodnji torek, to je, 15. oktobra!
Vsi zavedni delavci na krov!