Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL
Newspaper Page Text
^siv»o in bolj izčrpajoče ne f ročno delo. Potreba delavca r odmora je zato temveeja. l'ro fcja je pa kljub temu da se de imanj ur na dan, še vsa večja in aejša nego je bila ob začeteku Jaštrialnega razvoja. Podvoje no je proizvajanje delavca potom ptroja Delo potom strojev je vse in ^nzivnejše in zahteva od tistega, k ki ga izsršujc. vse več sposobno isti in znanja. V. industialixacijo proizvaje se prične razvijati oseb I nost delavca, Delavce čuti zdaj potrebo po uživanju življenja, ttuia si zato iz vo je vat i omogoči &r tega. zahtevajoč več zaslužka iu več prostosti. Tako usili kapi talistični razvoj delavcu boj za dosego teh pravic, in v prvi vrsti za dosego večje prostosti. !■ Važno vprašanji' pri tem pa jo. „1 kako naj delavcu služi prosti čas. j A Morda ni odveč povdarjati. da :1Bima proletariat ta ras izrabiti v iiBsvrho svoje popolne emanoipaei v je, v boju /a lepše in popolnejšo življenje. Pravico ima delavec, kot član ovoštva, do popolne afennaeije svoje osebnosti, do po polnega uživanja splošnega bo gastva. Vkljub splošnemu razvo ju smo še zelo daleč od tega. Si- j <« t cer je uveljavljen jo delavskega tarred a odvisno od radikalne spremonihe človeških interesov in stikov. T-e v socialistični družbi, kjer bo vsem zagotovljena pravi al ca d « dola in do odmora, bo omo či gočono uresničenje teb ciljev. j n r Tistim, ki zagovarjajo kapitali g stične interese vsakikrat. ko de H lavstvo stopi v boj. lahko odtro i\ vorimo. Mi edini izvršujemo v po s polni meri naše dolžnosti napram i« človeštvu, zato je pa temvečja it naša pravica do odmora in popol nega uživanja življenja. 1 SOCIJALNO ZAVAROVANJE 'u NA ANGLEŠKEM. n Na Angleškem je postal pred kratkem Kakon o socialnem zavn 3J rovanju oravoanocen. S tem i.o ajl konom je na mali doaegla Aii j0j ploska druge države, ki so jo bi le prehitele na tem polju. Zaknu iri zp'° enostaven. Zavarovanci jJ so razdeljeni v majhno število ,0j ra.zredov. načelno velja enotna jj. zavarovalna premija in enoten j^izavar« valili znesek. Angleški /a jkon ima za bolniško zavarovanje ;jiin za zavarovanje zoper nezgode J enak aparat, angleška država pri speva t tuli k bolniškemu zavaro vanju. Vso upravo zavarovalnic j izvršujejo domalega zavarovanci jc sami. Končno so vpeljali na An jj prleškem za sedem izbranih indu ,p Ktrialnih panog t ml i zavarovanje „, /a slučaj brezposelnosti. O ta i ... kom zavarovanju nočejo pri i;ji^ )r gospodje v ministarstvili nič s|j. {j sati. Na Nemškem imajo starostno zavarovanje, pri nas se zavlačuje že leta in leta. Na Angleškem imajo starostno zavi.. ovanje že j nekaj let. Glavna določba angleškega za kona o socialnem zavarovanju je: zavarovalno dolžnost obstoja zal vso delavstvo, v.števši armado, mornarico in trgovsko mornari jjo, za nastavljence, katerih j»l;i 'M ca ne doseže letnih 1 GO funtov 1 (16(1 funtov jo 3840 K .te znesek velja na Angleškem za davka prost eksistenčni minimum). Lo kalna uprava je izročena zavaro — vueem, premije in zavarovani jI zneski so popolnoma enaki za vse plbrc-z r,.,.iiKe starosti, .'.ko le vsto pijo v zavarovalnico pred julijem 1913. Stroški za zavarovanje so| razdeljeni med podjetnikom, na fltvvijenceni in državo, ne <la bi | .■ država prevzela poroštva za fon do. čim je dosegel zavarovanecI •tarost 70 let, tedaj ne dobiva za rovalnine na podlagi zakona < jj socialnem zavrovanju. ttmveč ve ija zanj starostno zavarovanje. , Posebne določbe ima novi za kcn za nosne žene, dalje se ozira tn»ii prav posebno »a boj za o jfcejitev tuberkuloze. Kazen obli Wtoncnepra zavarovanja irna za ko i določbe za prostovoljno za varovanje oni svobodnih tlela v e®v. Ki no zaslužijo na letto 3840 kron. Zakon oklepa zavarovalno dolžnost tudi za tuje delavce in una d.doebc o internacionalnili r«}p>d!tah o vzajemnem post no pa nja. Premija za bolniško zavarova nje in za zavarovanje proti nezfco dam znaša za moške delavee na t«den 90 vin., od teh nlnea dela 40, podjetnik 30 in držav i «0; za ženske delavke znaša pre mije na teden 80 viu., od teh pla čata delavka in podjetnik po '50. država 20 vinarjev. I'ri ni/kili mezdah je delež, ki ga plačujeta |Mxljttnik iu država, primerno vi šji. Premijo vplačujejo delavci z znamkami, znesek jim odtegne podjetnik pri mezdi. Zavarovanci dobe brezplačno zdravniško pomoč, ako je treba brezplačno oskrbo v sanatoriju. dalje bolniško in invalidno pod |H)r«t in podporo ob času poroda. Meti bolniško in invalidno pod poro ni nikakrše razlike: za mo ške nad 1 C» let znašata na teden 12 K za prvih 26 tednov, za na duljne teiiiie ali pa >:a shičaj traj ne invaliditete 0 K na teden do 70 leta; za ženske 9 K za prvih 20 tednov, pozneje 0 K. Delavci, ki so stari nad "»0 let in • e niso m- vnlačali vsaj 500 tedenskih pri spevkov. p> tem otroci pod 16. letom, dobe v slučaju bolezni za prvih 20 tednov manjšo podporo. Močim je invalidna podpora /a vse kategorije enotna, namreč 6 K le deklice pod 10. letom dobe 4 K 80 vin. Ob času poroda naša pod nora enkrat za vselj 30 kron: žene. ki so poleg tega še posebno zavarovane, dobe tudi bolniško podporo, ako je njihov soprog zavarovan, ali pa ne. Število po rodov /naša na Angleškem po vprečno \ sako leto 1.200.000; pri 1 moljomi porodih ho treba pla čevati podpore, za katere bodo izdali torej "10 miljonov kron. Zavarovanj«* zoper brezposel nost velja za stavbinsko. iiele zarsko, ladjedelno. strojno, jekle no industrijo, dalje za delavce na žagali in pri izdelav an jn vozil. Prispevki znašajo na teden 26 do 66 vinarjev, od katerih plačata delavec in podjetnik 10 do 25 vi narjev, ostalo prispeva država. V času brezposelnosti dobi dela vec na teden 4 K 20 vinarjev do tt K .t vinarjev ali ne delj kakor 1"» tednov na leto. Približno 14 miljonov oseb ho ]h» novem zakonu zavarovanih s tedensko povprečno premijo 85 vinarjev in 2 in pol miljona bo zavarovanih zoper brezposelnost s povprečno tedensko premijo 50 vinarjev, na leto bodo znašale to rej premije oknoclo 700 miljonov kron. I Organizacije mladine v Italiji. V najkrajšem času ho zboro v itn je italijanskih mladinskih or ganizacij v Ilologni. Pripravljal ni odbor je |»i«»sil upravo držav 1 nil) železnic za znižano vožnjo. Državna železnica dovoljuje v hod is i klerikalcem ali pa anarhistom, če le priredc sesta nek z. mnogoštevilno udeležbo, znižano vožnj po železnici. Ali . • dinskim organizacijam jo je odrekla. !<»■!• •><> postavile na dnev ni retl točko: Militarizem in vo jaški soldo. 1'prava državne že leznici je naznanila pripravljam mu odhoru, da kakor hiiio odsta \* i j < to točko z dnevnega reda. tlohe znižano vožnjo. Mladinski organizacije v Italiji hočejo nam reč nabirati skla l. ki ga hodu u porahili za socialistično propa gando med vojaštvom. Vojno mi nistersetvo je izvedelo za ta na črt in je zapovedalo vsem divi zijskim ixvveljnikoin. naj |>ozove jo vse častnike, da posvečajo naj večjo pažnjo zasehnemn dopisiva nju vojakov in njihovemu čtivu. V tem odloku so tudi sledeče be sede: "Posebno ji paziti na one vojake, ki ne dobivajo nobene podpore od doma ker ravno te ho čejo pridobiti socialisti z denar nimi podporami. Karabinjeri bo do vojaškim oblastim naznanili one osebe, ki jih vidijo v družbi oseb. ki so pristaši revolucionar nih društev in društev s protimi litaristično propagande." S taki mi ostrimi sredstvi skuša torej vojaška oblast zadušiti socialistic no propagando med vojaštvom. S? transa ZA MILWAUKEE, WIS. Socialistična skupina štev. :l'2 J. S. '/. ho imala na seji 11. okto bra važno posvetovanje glede v redit ve govorniškega tečaja, ter o sodelovanju v predsedniški kampanji. Ker je vse to velike važnosti za nadaljni razvoj sku pine, poživljam sodruge, da se nolnoštevilno vdeleže. — John Novak, tajnik. Otroška modrost. Spisal l*»v N. Tolstoj. O veri. I > e č e k i n in h t i. Do ček: Zakaj s«- jo pestunja danes tak«> naiišpala in t tuli oble kla novo bluzo T Mati: Ker je danes praznik in ker gremo v cerkev. 1) c e e k : Kakšen praznik t M a L i: Vuebohotl. Deček: Kaj je to — Vnebo i ic>< i r Mati: To se pravi, da je naš gospod Jezus na ta <lan šel v ne bo. Deček: Kaj se pravi to — da je šel v nebo? M at i: To se pravi, da je sfr čal. D e e e k : Kako pa je sfrčal s perutmi M a t i: Ne s perutmi — sfrčal je enostavno ker je bojr in kod bog zmore vse. Dee p k: Kam pa je sfreal? Oče mi je vendar rekel, da je ne bo le nekaj dozdevnega, da tam ni nič duzega nego zvez le in 7a zvezdami zopet zvezde in tin je nebo brez konca. Kam je tore; s t'real ? Mati (siiiebl jajc): So stvari, ki se jih ne more zapopasti in ki I se jih mora verjeti. D e e e k: Zakaj 1 Mati: Ker starejši ljudje ta lk«« pravijo. Deeek: Vendar ste mi vi sa lmi rekli — takrat, še veste ko sem rekel. da. bo nekdo mrl. ker se je I so! raztresla: takrat ste mi reki. I da ni treba vseh neumnosti ver jeti. Mati: Neumnosti tudi ni tr«» liii verjeti. I »eee k: Kako se pa spozna kaj je neumnost in kaj ne? Mati: Kako? — Verovati se sine le v pravo vero in ne neumno sti. I) e e e k : In katera vera je pra va? M a t i: To je naša vera. (Zase) : Z li se mi. da govorim sedaj sama neumnosti. (Glasno): Idi i rcei oeetu. <la takoj odidemo. Daj si opasati prevezo. Deček: In jw> maši dobimo sokolado ? O vojski. (i a v r i 1 a. rezervist, sluga : M i š a, mlad gosjnxlie. (i a vri la: Torej zbogom, Mi jšeiijka. ljubi mladi gospod. Kdo ve ee se kdaj vidiva? M i š a: Torej res odhajaš? <1 a v ri 1 a: Gotovo. saj je ven dar zopet vojna. Iti jaz sem rezer I v is!. M iša S kom je vojna? Kdo votli vojno, in proti komu? <« a vri 1 a: To ve 1p bog. .laz i se pri tem ne i/.poznam. t'ital sem 'o tem v časopisih. ali ne izpo i znani se prav. To se pravi. Av strijatiee je baje na nas hud. ker ! je kako se jim že pravi? predobro ž njimi ravnal... M iša: In zakaj greš ti na voj i no? • J a v r i 1 a Zakaj: Kaj vsakdo j ve: /a earja. domovino in pravo I vero. M i An: Ti pa no jrreš ra<l? ' i a v r i I a : Kdo pa trrc rad na vojsko t /eno in otroke zapu stiti. iu ee .je elovekn dobro ali se ima potem veselje /a kaj ta kepra ? M i«a: Zakaj pa sploh <jrešT I Keei enostavno: Nočem in ne greni! Kaj bodo potem storili h] teboj? Oavrila: (se smeje): Kaj bodo z inemoj storili? S silo me bodo t je odvedli! M iša: Kdo te bo odvedel T Ca v ril a: Kavnotaki nosili vojaki kot sem jaz. -M iša: Zakaj to bodo tje od vedli? Saj so vsi v takem položa ju kot ti. O a v r i 1 a: Eh. zato je vendar gosposka! Ta enostavno zapove. in odvedejo me. M iša: In če nočejo T Oavrila: To ni mogoče. M iša: Zakaj ne? Or v ril A: Ker... ker ni ta kega zakona. M iša: Kakšnega zakona? O a vri 1 a: Kako čudno ven-1 dar vprašate! Z Vami se pravi lahko zakramlja. Sedaj pa rao-i ram vendar enkrat pripraviti sa- j movar. O davkih. V a š k i župan; sede m letna mala O ruška. Vaški župan (vstopi v rev no kmečko sobico, kjer je navzo-! ča samo (iiušku; »»zini se okoli): Ni-li nikogar 1uT (»ruška: Mati je šla po kra vo na polje in Fedjn je na delu. Ž u p a n : Povej materi, da je j bil vaški župan tu. Že vtretjič, i reei ji. jo opominjam in ji naro čam. naj na vsak način ilo nede lje prinese davek k meni. ker si eer ji vzamem kravo iz hleva. O r u m k a : Kravo vzame«T Si li tat T Ali mi je ne damo. Župan (smehljaje): jo j no, kakšna premetena stvarca! | Kako ti je ime T (Jru-ka: U ruška se imenu j jem. Zupan: Tako, Hruška — res si izvrstno dekletce. Poslušaj to rej, (iruška: reei materi, da ji j bom vei dar le vzel* kravo, četudi nisem tat. (J r i: - k a : Zakaj jo pa vza meš. če nisi tat ? Zupan: Ker mora vsak pla čati kar mu je določeno Kadi j davkov ji» vzamem. (iruška: liadi kakih dav kov? Zupan: Kako poizveduje ta i stvarca! Kadi kakšnih davkov? No. ra !i davkov, ki jih ear dolo či in ki jih mora ljudstvo plača ti. (»ruška: Komu jih mora pla čati f Ž u p a 11: To se bo že videlo, komu jih je plačati. G r u š k a: Ali je reven ? Mi I smo revni. Car je bojrat. Zakaj jemlje torej še od nas t Ž u p hi): Saj vendar ne vzame zase. On jih zopet vporabi za nn* j bedake, za naše potrebe. Za go sposko. vojaštvo, šole. /ji našo | korist takorekoe. 0 r u š k a: Kakšno korist pa imamo <wl tejra. če nam vzameš kravo? To nam vendar ne koristi. Zupan: Ko boš velika, bodeA j to razumela. Povej torej materi. ! veš. G ruška: Ne. takih nemim o j sti ji pa ne povem. Če kaj potre bujeta, ti in ear. potem si pa sa I ma napravita. (V mi kaj potrebu jemo. si tudi sami napravimo. Župan: Ali boš ti imela je jfcik. ko boš velika! O pijančevanju. •Ifsrriski večer. Dvanajst letni j M a k h r k a in šestletna M a r j f u t k a prideta iz hiš«> na cesto. j.Marfotka joče. Desetletni Pav lu k k a stoji »a stopnjiščn sosed iic hiše. I' a v I u š k a : Kam hočeta se daj po 11 oči! M a k a r k a : Pijan je zopet. Pav luska: Kdo? Vajin oče? Makarka: K<lo pa drugi? Ma r f u t k a . Zopet pretepa \ mater. Ma k a r k a : NV grem noter. T« P« I lto tu li iiu-m*. (Sede kraj vrat. Tu ostanem čez noč. No 1 iri'-m noter. M a rtu' !; a puika. l'avlu ška (Marfutki): Kdo iii inkal ' Saj ni tako hudo. Nekaj m- /c da storiti? .Ve jokaj. M a r f u t.k a (j >ka.:e) : Če l>i l»i jaz hila car. bi pretepla ljudi, ki mu prodajajo žganje. Nikomur m hi dovolila knpčevati z /.pa I njem. M a k <t r k a: Zakaj net Car vci dar sam k tpčnjr z /ganjeni. Drugim ne do\oljnj« tega, samo ■ zaradi tog«. up. ker l<i potem mi | manj zaslužil. I' a v i uš k a . Xe govori ucum I nosti! M a 1: ji r k a: Kakšno neumno sti? Vprašaj venda.*' Zakaj so pa Akulin.) zaprli.' K« jo kupčova la z žgan join >n oškodovala \nr ja. Pavlu ska: Storila jo l>aje (nekaj nezakonitega? M a k a r k a: Ravno to je ne zakonito eo kdo knpeuje z žga njem. M a r f u t k a: Jaz bi ji tega tudi ne dovolila. Vsemu jp lc žga nje krivo. Sicer je naš oee jako dober. C'e so napije, pa nas vse st rasno pretepa. Pavi um k a: (Makarki): (!o voriš jako čudno. Vprašati hočem jutri učitelja. On mora vedeti. M a k a r k a : Da. vprašaj ga. Drug dan je Prolior, Makarkov oee. prespal in naredil "plave ga". Makarkova mati. ki je pri očesu otekla, mesi testo za kruh. Pavliiška pa je šel v šolo. Šolska deea še ni zbrana. Pčitelj spdi pred vrati, pnšee svojo pipo, in mimo njega gredo otroci v šolo Pavluška (pristopi k uči telju : Povejte mi vendar. .lev- j Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu! Razvedrite li duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledečo knjig« in brošure. Pošljite naročilo še danes: LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI: Ktbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba SO "Pod Sp«vednem pečatom", I. zvezek 1.0* 11. zvezek 80 Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kakcr): "Džungcl". Po vest iz chicaških klavnic $1.00 Etbin Kristan: "Francka in drugo" 25 Pavel Mihalek: "Iz nižin življenja" 50 "Tajnosti fcpanske inkvizicije". (Doseilaj izšli samo štirje snopiči). — Snopi? po 5 BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO. Vladimir Knaflii: "Socializem" 1.50 Knrice 1-Vrri: Socializem in moderna veda 60 "Država prihodnjosti" 20 "Proletariat' *• 10 Ktbin Kristan: "Nevarni socializem" 15 "Strahovi." (Priporočljivo) 15 "Komunistični manifest" 20 "Zakaj smo socialisti" 10 "Kdo uničuje proizvajanje v malem" 15 "Socializem" 10 "Kapitalistični razrtd" 15 "Socijalna demokracija in kme'sko ljudstvo" 5 "Vojna in socialna demokracija" 15 "Občinski socializem" 35 "Moderni socializem" 10 "Naša bogatstva" 5 Po C. Clinne-ju Iv. Mob-k: "Socialistični katekizem" 10 KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO: Prof. Wahnnund (poslov. A. Kristan): "Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 35 "Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) 25 "V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.) 20 DRUGE KNJIGE IN BROŠURE: "O konsnmnili društvih" 10 "Narodno vprašanje in Slovenci" 1' "Modemi politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — CUJi so cializma." .10 "Štiri črtico". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj ta življenja fajmoštra Koznmernika 2. Kako dolg rep je imel pee sveto pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Kone? sveta ia sedež aa " «o beiko kraljevstvo" It "Kako J« lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več lotil" 6. w Vse t« knjig« in brošure pošljemo poštnine prosto. Boj med pravico in krivico, boj —med delom in kapitalom JE SLAVNI RUSKI PISATELJ Maksim Gorki TAKO IZBORNO OPISAL V SVOJEM NAJBOLŠEM ROMANU MATI Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje število iztisov tega socialncga romana za ameriške sloven-ke delavce. Cena le izhornc kn|'ge, ki {o mora £ | r brati vsak delavec, znaša %p 1 .O \J Naroča se pri upravi 'Preletarca' 2146 Blue Island Av., Chicago,ill. Se danes naročile en irtis. Požnrite se. da ne bode le prrpt/ni! VABILO na veliko konrertno veselico, katero priredi ob desetletnici svsjrga ibitaa in ustanovitve Slov. del. pevski zbor Orel. v soboto, dne 12. oktobra 1912 ob osmih zvečer v "Narodni Dvorani", na vogalu Center Ave. In 18. ceste. Na veselici bodo sodelovali razni slovanski pevski »bo.i !■ iavrstaa g«4bn na lok pod vodstvom g. M. čada. Vstopnina 25c za osebo. K obilni udeležbi vabi ODBOIt. genij Semjonič — ali jc res, kar mi je včeraj nekdo rekel — da kupčuje ear z /panjem? In Aku lino .so ravno raditega zaprli, kaj net Učitelj: Tvoje vprašanje je neumno in tiwti, ki ti je to rekel, jo l>e<la)k. Car ne kupčuje sploh z nobeno stvarjo. Zato je ear. In če ho Akolino obsodili v ječo, »o jo zalo, ker je brez, dovoljenja tržila /. žganjem in s tem škodovala dr i/.avni blagajni. I*«*uv 1 11 š k a : Škodovala? Ka ko? Uči t «• I j Ker ji* na žganje na 1 o žen a davščina. Vedro žganja stan« državno blagajno dva rtih Ija in v drobni razprodaji o«rm rnbljev in štirideset kopejk Razlika v eeni gr- v državno bla tfajno. Ta dohodek je -velik in znaša Kedemsto milijonov rnbljev. Pa v lučk a: Cm veš lerej ljudje pijo, U'mveiji je dokodek državet Učitelj: (lotovo. Če ae bito topa dohodka, bi ne ne mefcle v ■zdrževati vojaštva, rra<i it i tel in iiataravljati koristn h anprav, Iri ro za va* vne tako potrebne. P a v 1 rt fi k a: ('c ko pa ra we tako potrebne, zakaj »e denarja ne pobira nnravnost. brez drnze e«, zakaj »c vzame Rele žpraaje na pomoeT IT <• i t e 1 j : Zakaj se vrame /oranje na pomoff Ker je tako po zakonu do-lo^onn. Otroci *edaj irte ra.jbr/. že v«i skupaj — idite T«ak na svoj prostor.