^siv»o in bolj izčrpajoče ne
f ročno delo. Potreba delavca
r odmora je zato temveeja. l'ro
fcja je pa kljub temu da se de
imanj ur na dan, še vsa večja in
aejša nego je bila ob začeteku
Jaštrialnega razvoja. Podvoje
no je proizvajanje delavca potom
ptroja
Delo potom strojev je vse in
^nzivnejše in zahteva od tistega,
k ki ga izsršujc. vse več sposobno
isti in znanja. V. industialixacijo
proizvaje se prične razvijati oseb
I nost delavca, Delavce čuti zdaj
potrebo po uživanju življenja,
ttuia si zato iz vo je vat i omogoči
&r tega. zahtevajoč več zaslužka
iu več prostosti. Tako usili kapi
talistični razvoj delavcu boj za
dosego teh pravic, in v prvi vrsti
za dosego večje prostosti.
!■ Važno vprašanji' pri tem pa jo.
„1 kako naj delavcu služi prosti čas.
j A Morda ni odveč povdarjati. da
:1Bima proletariat ta ras izrabiti v
iiBsvrho svoje popolne emanoipaei
v je, v boju /a lepše in popolnejšo
življenje. Pravico ima delavec,
kot član ovoštva, do popolne
afennaeije svoje osebnosti, do po
polnega uživanja splošnega bo
gastva. Vkljub splošnemu razvo
ju smo še zelo daleč od tega. Si- j
<« t cer je uveljavljen jo delavskega
tarred a odvisno od radikalne
spremonihe človeških interesov in
stikov. T-e v socialistični družbi,
kjer bo vsem zagotovljena pravi
al ca d « dola in do odmora, bo omo
či gočono uresničenje teb ciljev. j
n r Tistim, ki zagovarjajo kapitali
g stične interese vsakikrat. ko de
H lavstvo stopi v boj. lahko odtro
i\ vorimo. Mi edini izvršujemo v po
s polni meri naše dolžnosti napram
i« človeštvu, zato je pa temvečja
it naša pravica do odmora in popol
nega uživanja življenja.
1 SOCIJALNO ZAVAROVANJE
'u NA ANGLEŠKEM.
n
Na Angleškem je postal pred
kratkem Kakon o socialnem zavn
3J rovanju oravoanocen. S tem i.o
ajl konom je na mali doaegla Aii
j0j ploska druge države, ki so jo bi
le prehitele na tem polju. Zaknu
iri zp'° enostaven. Zavarovanci
jJ so razdeljeni v majhno število
,0j ra.zredov. načelno velja enotna
jj. zavarovalna premija in enoten
j^izavar« valili znesek. Angleški /a
jkon ima za bolniško zavarovanje
;jiin za zavarovanje zoper nezgode
J enak aparat, angleška država pri
speva t tuli k bolniškemu zavaro
vanju. Vso upravo zavarovalnic
j izvršujejo domalega zavarovanci
jc sami. Končno so vpeljali na An
jj prleškem za sedem izbranih indu
,p Ktrialnih panog t ml i zavarovanje
„, /a slučaj brezposelnosti. O ta
i ...
kom zavarovanju nočejo pri i;ji^
)r gospodje v ministarstvili nič s|j.
{j sati. Na Nemškem imajo starostno
zavarovanje, pri nas se zavlačuje
že leta in leta. Na Angleškem
imajo starostno zavi.. ovanje že j
nekaj let.
Glavna določba angleškega za
kona o socialnem zavarovanju je:
zavarovalno dolžnost obstoja zal
vso delavstvo, v.števši armado,
mornarico in trgovsko mornari
jjo, za nastavljence, katerih j»l;i
'M ca ne doseže letnih 1 GO funtov
1 (16(1 funtov jo 3840 K .te znesek
velja na Angleškem za davka
prost eksistenčni minimum). Lo
kalna uprava je izročena zavaro
— vueem, premije in zavarovani
jI zneski so popolnoma enaki za vse
plbrc-z r,.,.iiKe starosti, .'.ko le vsto
pijo v zavarovalnico pred julijem
1913. Stroški za zavarovanje so|
razdeljeni med podjetnikom, na
fltvvijenceni in državo, ne <la bi |
.■ država prevzela poroštva za fon
do.
čim je dosegel zavarovanecI
•tarost 70 let, tedaj ne dobiva za
rovalnine na podlagi zakona <
jj socialnem zavrovanju. ttmveč ve
ija zanj starostno zavarovanje.
, Posebne določbe ima novi za
kcn za nosne žene, dalje se ozira
tn»ii prav posebno »a boj za o
jfcejitev tuberkuloze. Kazen obli
Wtoncnepra zavarovanja irna za
ko i določbe za prostovoljno za
varovanje oni svobodnih tlela v
e®v. Ki no zaslužijo na letto 3840
kron. Zakon oklepa zavarovalno
dolžnost tudi za tuje delavce in
una d.doebc o internacionalnili
r«}p>d!tah o vzajemnem post no pa
nja.
Premija za bolniško zavarova
nje in za zavarovanje proti nezfco
dam znaša za moške delavee na
t«den 90 vin., od teh nlnea dela
40, podjetnik 30 in držav i
«0; za ženske delavke znaša pre
mije na teden 80 viu., od teh pla
čata delavka in podjetnik po '50.
država 20 vinarjev. I'ri ni/kili
mezdah je delež, ki ga plačujeta
|Mxljttnik iu država, primerno vi
šji. Premijo vplačujejo delavci
z znamkami, znesek jim odtegne
podjetnik pri mezdi.
Zavarovanci dobe brezplačno
zdravniško pomoč, ako je treba
brezplačno oskrbo v sanatoriju.
dalje bolniško in invalidno pod
|H)r«t in podporo ob času poroda.
Meti bolniško in invalidno pod
poro ni nikakrše razlike: za mo
ške nad 1 C» let znašata na teden
12 K za prvih 26 tednov, za na
duljne teiiiie ali pa >:a shičaj traj
ne invaliditete 0 K na teden do
70 leta; za ženske 9 K za prvih
20 tednov, pozneje 0 K. Delavci,
ki so stari nad "»0 let in • e niso
m- vnlačali vsaj 500 tedenskih pri
spevkov. p> tem otroci pod 16.
letom, dobe v slučaju bolezni za
prvih 20 tednov manjšo podporo.
Močim je invalidna podpora /a vse
kategorije enotna, namreč 6 K
le deklice pod 10. letom dobe 4 K
80 vin. Ob času poroda naša pod
nora enkrat za vselj 30 kron:
žene. ki so poleg tega še posebno
zavarovane, dobe tudi bolniško
podporo, ako je njihov soprog
zavarovan, ali pa ne. Število po
rodov /naša na Angleškem po
vprečno \ sako leto 1.200.000; pri
1 moljomi porodih ho treba pla
čevati podpore, za katere bodo
izdali torej "10 miljonov kron.
Zavarovanj«* zoper brezposel
nost velja za stavbinsko. iiele
zarsko, ladjedelno. strojno, jekle
no industrijo, dalje za delavce na
žagali in pri izdelav an jn vozil.
Prispevki znašajo na teden 26 do
66 vinarjev, od katerih plačata
delavec in podjetnik 10 do 25 vi
narjev, ostalo prispeva država.
V času brezposelnosti dobi dela
vec na teden 4 K 20 vinarjev do
tt K .t vinarjev ali ne delj kakor
1"» tednov na leto.
Približno 14 miljonov oseb ho
]h» novem zakonu zavarovanih s
tedensko povprečno premijo 85
vinarjev in 2 in pol miljona bo
zavarovanih zoper brezposelnost
s povprečno tedensko premijo 50
vinarjev, na leto bodo znašale to
rej premije oknoclo 700 miljonov
kron.
I Organizacije mladine v Italiji.
V najkrajšem času ho zboro
v itn je italijanskih mladinskih or
ganizacij v Ilologni. Pripravljal
ni odbor je |»i«»sil upravo držav
1 nil) železnic za znižano vožnjo.
Državna železnica dovoljuje
v hod is i klerikalcem ali pa
anarhistom, če le priredc sesta
nek z. mnogoštevilno udeležbo,
znižano vožnj po železnici. Ali
. • dinskim organizacijam jo je
odrekla. !<»■!• •><> postavile na dnev
ni retl točko: Militarizem in vo
jaški soldo. 1'prava državne že
leznici je naznanila pripravljam
mu odhoru, da kakor hiiio odsta
\* i j < to točko z dnevnega reda.
tlohe znižano vožnjo. Mladinski
organizacije v Italiji hočejo nam
reč nabirati skla l. ki ga hodu u
porahili za socialistično propa
gando med vojaštvom. Vojno mi
nistersetvo je izvedelo za ta na
črt in je zapovedalo vsem divi
zijskim ixvveljnikoin. naj |>ozove
jo vse častnike, da posvečajo naj
večjo pažnjo zasehnemn dopisiva
nju vojakov in njihovemu čtivu.
V tem odloku so tudi sledeče be
sede: "Posebno ji paziti na one
vojake, ki ne dobivajo nobene
podpore od doma ker ravno te ho
čejo pridobiti socialisti z denar
nimi podporami. Karabinjeri bo
do vojaškim oblastim naznanili
one osebe, ki jih vidijo v družbi
oseb. ki so pristaši revolucionar
nih društev in društev s protimi
litaristično propagande." S taki
mi ostrimi sredstvi skuša torej
vojaška oblast zadušiti socialistic
no propagando med vojaštvom.
S? transa
ZA MILWAUKEE, WIS.
Socialistična skupina štev. :l'2
J. S. '/. ho imala na seji 11. okto
bra važno posvetovanje glede v
redit ve govorniškega tečaja, ter
o sodelovanju v predsedniški
kampanji. Ker je vse to velike
važnosti za nadaljni razvoj sku
pine, poživljam sodruge, da se
nolnoštevilno vdeleže. — John
Novak, tajnik.
Otroška modrost.
Spisal l*»v N. Tolstoj.
O veri.
I > e č e k i n in h t i.
Do ček: Zakaj s«- jo pestunja
danes tak«> naiišpala in t tuli oble
kla novo bluzo T
Mati: Ker je danes praznik
in ker gremo v cerkev.
1) c e e k : Kakšen praznik t
M a L i: Vuebohotl.
Deček: Kaj je to — Vnebo
i ic>< i r
Mati: To se pravi, da je naš
gospod Jezus na ta <lan šel v ne
bo.
Deček: Kaj se pravi to — da
je šel v nebo?
M at i: To se pravi, da je sfr
čal.
D e e e k : Kako pa je sfrčal
s perutmi
M a t i: Ne s perutmi — sfrčal
je enostavno ker je bojr in kod
bog zmore vse.
Dee p k: Kam pa je sfreal?
Oče mi je vendar rekel, da je ne
bo le nekaj dozdevnega, da tam
ni nič duzega nego zvez le in 7a
zvezdami zopet zvezde in tin je
nebo brez konca. Kam je tore;
s t'real ?
Mati (siiiebl jajc): So stvari,
ki se jih ne more zapopasti in ki
I se jih mora verjeti.
D e e e k: Zakaj 1
Mati: Ker starejši ljudje ta
lk«« pravijo.
Deeek: Vendar ste mi vi sa
lmi rekli — takrat, še veste ko sem
rekel. da. bo nekdo mrl. ker se je
I so! raztresla: takrat ste mi reki.
I da ni treba vseh neumnosti ver
jeti.
Mati: Neumnosti tudi ni tr«»
liii verjeti.
I »eee k: Kako se pa spozna
kaj je neumnost in kaj ne?
Mati: Kako? — Verovati se
sine le v pravo vero in ne neumno
sti.
I) e e e k : In katera vera je pra
va?
M a t i: To je naša vera. (Zase) :
Z li se mi. da govorim sedaj sama
neumnosti. (Glasno): Idi i rcei
oeetu. <la takoj odidemo. Daj si
opasati prevezo.
Deček: In jw> maši dobimo
sokolado ?
O vojski.
(i a v r i 1 a. rezervist, sluga :
M i š a, mlad gosjnxlie.
(i a vri la: Torej zbogom, Mi
jšeiijka. ljubi mladi gospod. Kdo
ve ee se kdaj vidiva?
M i š a: Torej res odhajaš?
<1 a v ri 1 a: Gotovo. saj je ven
dar zopet vojna. Iti jaz sem rezer
I v is!.
M iša S kom je vojna? Kdo
votli vojno, in proti komu?
<« a vri 1 a: To ve 1p bog. .laz
i se pri tem ne i/.poznam. t'ital sem
'o tem v časopisih. ali ne izpo
i znani se prav. To se pravi. Av
strijatiee je baje na nas hud. ker
! je kako se jim že pravi?
predobro ž njimi ravnal...
M iša: In zakaj greš ti na voj
i no?
• J a v r i 1 a Zakaj: Kaj vsakdo
j ve: /a earja. domovino in pravo
I vero.
M i An: Ti pa no jrreš ra<l?
' i a v r i I a : Kdo pa trrc rad
na vojsko t /eno in otroke zapu
stiti. iu ee .je elovekn dobro
ali se ima potem veselje /a kaj ta
kepra ?
M i«a: Zakaj pa sploh <jrešT
I Keei enostavno: Nočem in ne
greni! Kaj bodo potem storili h]
teboj?
Oavrila: (se smeje): Kaj
bodo z inemoj storili? S silo me
bodo t je odvedli!
M iša: Kdo te bo odvedel T
Ca v ril a: Kavnotaki nosili
vojaki kot sem jaz.
-M iša: Zakaj to bodo tje od
vedli? Saj so vsi v takem položa
ju kot ti.
O a v r i 1 a: Eh. zato je vendar
gosposka! Ta enostavno zapove.
in odvedejo me.
M iša: In če nočejo T
Oavrila: To ni mogoče.
M iša: Zakaj ne?
Or v ril A: Ker... ker ni ta
kega zakona.
M iša: Kakšnega zakona?
O a vri 1 a: Kako čudno ven-1
dar vprašate! Z Vami se pravi
lahko zakramlja. Sedaj pa rao-i
ram vendar enkrat pripraviti sa- j
movar.
O davkih.
V a š k i župan; sede m
letna mala O ruška.
Vaški župan (vstopi v rev
no kmečko sobico, kjer je navzo-!
ča samo (iiušku; »»zini se okoli):
Ni-li nikogar 1uT
(»ruška: Mati je šla po kra
vo na polje in Fedjn je na delu.
Ž u p a n : Povej materi, da je
j bil vaški župan tu. Že vtretjič,
i reei ji. jo opominjam in ji naro
čam. naj na vsak način ilo nede
lje prinese davek k meni. ker si
eer ji vzamem kravo iz hleva.
O r u m k a : Kravo vzame«T Si li
tat T Ali mi je ne damo.
Župan (smehljaje): jo
j no, kakšna premetena stvarca!
| Kako ti je ime T
(Jru-ka: U ruška se imenu
j jem.
Zupan: Tako, Hruška — res
si izvrstno dekletce. Poslušaj to
rej, (iruška: reei materi, da ji
j bom vei dar le vzel* kravo, četudi
nisem tat.
(J r i: - k a : Zakaj jo pa vza
meš. če nisi tat ?
Zupan: Ker mora vsak pla
čati kar mu je določeno Kadi
j davkov ji» vzamem.
(iruška: liadi kakih dav
kov?
Zupan: Kako poizveduje ta
i stvarca! Kadi kakšnih davkov?
No. ra !i davkov, ki jih ear dolo
či in ki jih mora ljudstvo plača
ti.
(»ruška: Komu jih mora pla
čati f
Ž u p a 11: To se bo že videlo,
komu jih je plačati.
G r u š k a: Ali je reven ? Mi
I smo revni. Car je bojrat. Zakaj
jemlje torej še od nas t
Ž u p hi): Saj vendar ne vzame
zase. On jih zopet vporabi za nn*
j bedake, za naše potrebe. Za go
sposko. vojaštvo, šole. /ji našo
| korist takorekoe.
0 r u š k a: Kakšno korist pa
imamo <wl tejra. če nam vzameš
kravo? To nam vendar ne koristi.
Zupan: Ko boš velika, bodeA
j to razumela. Povej torej materi.
! veš.
G ruška: Ne. takih nemim o
j sti ji pa ne povem. Če kaj potre
bujeta, ti in ear. potem si pa sa
I ma napravita. (V mi kaj potrebu
jemo. si tudi sami napravimo.
Župan: Ali boš ti imela je
jfcik. ko boš velika!
O pijančevanju.
•Ifsrriski večer. Dvanajst letni
j M a k h r k a in šestletna M a r
j f u t k a prideta iz hiš«> na cesto.
j.Marfotka joče. Desetletni Pav
lu k k a stoji »a stopnjiščn sosed
iic hiše.
I' a v I u š k a : Kam hočeta se
daj po 11 oči!
M a k a r k a : Pijan je zopet.
Pav luska: Kdo? Vajin oče?
Makarka: K<lo pa drugi?
Ma r f u t k a . Zopet pretepa
\ mater.
Ma k a r k a : NV grem noter.
T« P« I lto tu li iiu-m*. (Sede kraj
vrat. Tu ostanem čez noč. No
1 iri'-m noter.
M a rtu' !; a puika.
l'avlu ška (Marfutki): Kdo
iii inkal ' Saj ni tako hudo. Nekaj
m- /c da storiti? .Ve jokaj.
M a r f u t.k a (j >ka.:e) : Če l>i
l»i jaz hila car. bi pretepla ljudi,
ki mu prodajajo žganje. Nikomur
m hi dovolila knpčevati z /.pa
I njem.
M a k <t r k a: Zakaj net Car
vci dar sam k tpčnjr z /ganjeni.
Drugim ne do\oljnj« tega, samo
■ zaradi tog«. up. ker l<i potem mi
| manj zaslužil.
I' a v i uš k a . Xe govori ucum
I nosti!
M a 1: ji r k a: Kakšno neumno
sti? Vprašaj venda.*' Zakaj so pa
Akulin.) zaprli.' K« jo kupčova
la z žgan join >n oškodovala \nr
ja.
Pavlu ska: Storila jo l>aje
(nekaj nezakonitega?
M a k a r k a: Ravno to je ne
zakonito eo kdo knpeuje z žga
njem.
M a r f u t k a: Jaz bi ji tega
tudi ne dovolila. Vsemu jp lc žga
nje krivo. Sicer je naš oee jako
dober. C'e so napije, pa nas vse
st rasno pretepa.
Pavi um k a: (Makarki): (!o
voriš jako čudno. Vprašati hočem
jutri učitelja. On mora vedeti.
M a k a r k a : Da. vprašaj ga.
Drug dan je Prolior, Makarkov
oee. prespal in naredil "plave
ga". Makarkova mati. ki je pri
očesu otekla, mesi testo za kruh.
Pavliiška pa je šel v šolo. Šolska
deea še ni zbrana. Pčitelj spdi
pred vrati, pnšee svojo pipo, in
mimo njega gredo otroci v šolo
Pavluška (pristopi k uči
telju : Povejte mi vendar. .lev- j
Razširite svoje znanje! Poučite so o socializmu! Razvedrite li
duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledečo knjig«
in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Ktbin Kristan: "Samosvoj", mehka vezba SO
"Pod Sp«vednem pečatom", I. zvezek 1.0*
11. zvezek 80
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kakcr): "Džungcl". Po
vest iz chicaških klavnic $1.00
Etbin Kristan: "Francka in drugo" 25
Pavel Mihalek: "Iz nižin življenja" 50
"Tajnosti fcpanske inkvizicije". (Doseilaj izšli samo štirje snopiči). —
Snopi? po 5
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Vladimir Knaflii: "Socializem" 1.50
Knrice 1-Vrri: Socializem in moderna veda 60
"Država prihodnjosti" 20
"Proletariat' *• 10
Ktbin Kristan: "Nevarni socializem" 15
"Strahovi." (Priporočljivo) 15
"Komunistični manifest" 20
"Zakaj smo socialisti" 10
"Kdo uničuje proizvajanje v malem" 15
"Socializem" 10
"Kapitalistični razrtd" 15
"Socijalna demokracija in kme'sko ljudstvo" 5
"Vojna in socialna demokracija" 15
"Občinski socializem" 35
"Moderni socializem" 10
"Naša bogatstva" 5
Po C. Clinne-ju Iv. Mob-k: "Socialistični katekizem" 10
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wahnnund (poslov. A. Kristan):
"Katoliško svetovno naziranje in svobodna znanost" 35
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) 25
"V dobi klerikalizma". (Priporočljivo.) 20
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsnmnili društvih" 10
"Narodno vprašanje in Slovenci" 1'
"Modemi politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — CUJi so
cializma." .10
"Štiri črtico". (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj ta
življenja fajmoštra Koznmernika 2. Kako dolg rep je imel pee sveto
pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Kone? sveta ia sedež aa " «o
beiko kraljevstvo" It
"Kako J« lep vojaški stan." (Poljudne zbirke "Več lotil" 6. w
Vse t« knjig« in brošure pošljemo poštnine prosto.
Boj med pravico in krivico, boj
—med delom in kapitalom
JE SLAVNI RUSKI PISATELJ
Maksim Gorki
TAKO IZBORNO OPISAL
V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMANU
MATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje
število iztisov tega socialncga romana za ameriške
sloven-ke delavce.
Cena le izhornc kn|'ge, ki {o mora £ | r
brati vsak delavec, znaša %p 1 .O \J
Naroča se pri upravi 'Preletarca' 2146 Blue Island Av., Chicago,ill.
Se danes naročile en irtis. Požnrite se. da ne bode le prrpt/ni!
VABILO
na veliko konrertno veselico, katero priredi ob desetletnici svsjrga ibitaa
in ustanovitve
Slov. del. pevski zbor Orel.
v soboto, dne 12. oktobra 1912 ob osmih zvečer v "Narodni Dvorani", na
vogalu Center Ave. In 18. ceste.
Na veselici bodo sodelovali razni slovanski pevski »bo.i !■ iavrstaa g«4bn
na lok pod vodstvom g. M. čada.
Vstopnina 25c za osebo.
K obilni udeležbi vabi ODBOIt.
genij Semjonič — ali jc res, kar
mi je včeraj nekdo rekel — da
kupčuje ear z /panjem? In Aku
lino .so ravno raditega zaprli, kaj
net
Učitelj: Tvoje vprašanje je
neumno in tiwti, ki ti je to rekel,
jo l>e<la)k. Car ne kupčuje sploh z
nobeno stvarjo. Zato je ear. In če
ho Akolino obsodili v ječo, »o jo
zalo, ker je brez, dovoljenja tržila
/. žganjem in s tem škodovala dr
i/.avni blagajni.
I*«*uv 1 11 š k a : Škodovala? Ka
ko?
Uči t «• I j Ker ji* na žganje na
1 o žen a davščina. Vedro žganja
stan« državno blagajno dva rtih
Ija in v drobni razprodaji o«rm
rnbljev in štirideset kopejk
Razlika v eeni gr- v državno bla
tfajno. Ta dohodek je -velik in
znaša Kedemsto milijonov rnbljev.
Pa v lučk a: Cm veš lerej
ljudje pijo, U'mveiji je dokodek
državet
Učitelj: (lotovo. Če ae bito
topa dohodka, bi ne ne mefcle v
■zdrževati vojaštva, rra<i it i tel in
iiataravljati koristn h anprav, Iri
ro za va* vne tako potrebne.
P a v 1 rt fi k a: ('c ko pa ra we
tako potrebne, zakaj »e denarja
ne pobira nnravnost. brez drnze
e«, zakaj »c vzame Rele žpraaje na
pomoeT
IT <• i t e 1 j : Zakaj se vrame
/oranje na pomoff Ker je tako po
zakonu do-lo^onn. Otroci *edaj irte
ra.jbr/. že v«i skupaj — idite T«ak
na svoj prostor.