Varnost človeškega življenja.
)<abk« j« iivoti tjavendan, če
taia OUvek n& svetu vsega dosti
in mu ni trdba skrbeti ue /a se
danjost, no jih prihodnost. Ali v
tem ttrdSacai 4>oložaju niso vsi
ljudje na svetu; ogromna večina
una 7-a danes skrb, oa jutri pa ne
gotovost, in vsaka ne pričakova
na sapica lahko odnese njeno u
sodo bogvekam. v betto, ali tudi
v po#?»n. IVavica do življenja, o
kateri »a fautasti -včasi govorili
z navdušenimi beHedamni, je ze
lo prijazna, toila zelo prazna teo
rija. V praksi je te pravice de
ležen le tisti, ki ima dovolj moči,
da varuje in brani svoje življe
nje. Vse navajanje zakonov in
podobnih reči je samo prazno go
voričenjc brez pomena.
IVavijo, da živimo v kulturnih
razmerah, v civilizirani držani, v
krščanaki družbi, »lavno varnost
imamo in vsakovrstno uredbe za
njo: 1'olieijo, <lii. milico. rešil
ne družbe, ječe in vislice; koli
kor jo mogoče, je torej zavarova
na človeško življenje. Cerkve pa
imajo nebesa m pekel za nagra
do in /.a kazen, za vabo in strahu
vanje, ter uče: Ne ubijaj! V Šoli
do|H>vedujejo otroku že \ nežni
mladosti, da je greli moriti Kaj
se more še zahtevati*
Res je, da imamo vse tak«* in
še druge institucije; če gre člo
vek na potovanje, se mu ni trelm
ravno kakor v dobi roparskih vi
tezov bati, da ho kje v bost i ali
za kakšnim vogalom napaden,
oplenjen in ubit. Tudi sicer je ro
j>arski romantiki že precej od
klenkalo; glasoviti razbojniški
|n>gl»*arji žive vefjidel le še \
ničvrednih knjigah. s katerimi
zastrupljajo špekulalivni in brez.
vestni zalo&iiki nerazsodno, same
senzacije ž oljno ljudstvo. Kljub
temu tudi varnostne priprave mo
derne državo in sredstva verskih
sekt niso tako idealna, da ne bi tu
ali tam kakšno življeaije izkrva
velo vuled vl»oda ali strela. Naj
vzornej5a |>olicija ne prepreči
vsakega umora ali uboja; kakor
kaže novojorški slučaj z Hosen
tbalom, ga včasi celo sama '>rga
nizira in izvrši.
lin vsakovrstnih prilik je do
volj, da ste lahko dvomi o ideal
nem varstvu človeškega življe
nja. Železniške nesreč«-, katerih
|H>sledice .so |M>Rostoma pohab
ljenci in mrliči, niso zmirom "ne
predvidljivi slučaji"; marši kate
ra taka katastrofa l»i si* lahko
preprečila, če bi bilo poskrbljeno
xa lK>lj.še siRTinlaparate, /a do
bro blokiranje, če bi imel čuvaj
nekoliko krajšo službo in stroje
vodja nekoliko več počitka, če bi
bilo na visokih mestih malo manj,
v nižji službi pa malo več osob
ja. Tudi statistika delavskih ne
zgod govori čuden jezik. Saj ni
res. da bi morali plini v jamah u
ničiti toliko rudarjev, slabi odri
pri stavbah pokopati toliko zi
darjev, stroji po raznih tovarnah
razmrcvariti toliko delavcev, ko
likor jih pogine vsako leto. Kdor
študira številke takih nezgod in
njih |>osleliec. se inora ironično
nasmejati, če nam pripovedujejo,
da živimo 7.6 toliko in toliko de
setletij v miru. Nekoliko miljonov
delavcev stoji neprenehoma na
bojišču, kjer ni nič manj mrtvih
in ranjenih, kakor v krvavih bit
kah. Razlika je le ta na se na
lK)jucia |K>lju navadno ne more
presoditi, odkod pri frči krolja in
kam zadene; v industrijskih in
prometnih podjetjih s»- pa navad
no lahko ugane, kje tiči nevarnost
m večinoma zna tehnika poveda
ti. kako se da preprečiti.
Ali tehnika in izkušnja in vsa
znanost govori zaman. kjer vla
da vsesfamojfočni kapitalizem, ki
smatra svoje interese za najviše
na svetu, kapitlizem, ki ne more
biti dru>*ačpn kakor brezobziren
in okruten. Kakor mora rastlina
izsesavati zemljo, po kateri se
razvijajo njene korenine in zrak,
po katerem se razpenjajo njene
veje, <la i luste. evete in obrodi
sad, tako mora kapitalizem izko
riščati vse svoje področje. Kaj
pomaga steniei očitati. da pije
kri in koči. da pika* Kakršna je
žival, taka je: in tudi s kapita
lizmom ni drugače. <>n mora iz
koriščati. kjer more in kakor mo,
re. In kdor misli kaj doseči, ako
mu srovori <> človekoljubnosti, u
smiljenju i>» ljubezni do bližnje
\!H. je enak Človeku, ki bi pridi
gal volkovom, da tudi ovee rade
žive.
Kjer gospoduje kapitalizem —
iu to i«- dane« takorekoe ua vsej
/oral j i — ni vuedno govoriti o
varnosti človeškega življenja. Ni
se treba niti sklicevati na take
.rro/nc katastrofo, kakršna je za
dela na primer ladjo Titanic, o
kateri se danes nedvomno lahko
trdi, da jo j«; povzročil kapitali
zem h svojo nenasitnostjo, s svo
jo <k>bičkar*ko inalomarnoHtjo, z
dokazano profitarsko malomar
nostjo, /. dokazano proti tasko
hrez vestnost jo. /i vi jen je je v ka
pitalistični druži)i sploh hazard -
na igra; kdor si £a ohrani tako.
kakor mu ua je narava namenila,
lahko pravi, da je imel v tej igri
veliko sceo.
Družabne uredbe obljubujejo
človeku, «l;t iti' bo zaboden. za
strupljen. ustreljen. kolikor .i*'
pač prepečiti takt- nelju
be »lučaje. Ali iiož, pištola, fian
kali niso edini sovražniki življe
nja, <lo katerih je človeku dana
oblast. Ni«'- manjšega pomena niso
irtispolarske razmere; \' njih se
skriva dandanes največja nevar
nost. one pow.roeaj<> .največ it
moro v. ('lovek. ki misli. <1.-1 je
/A: h\ in krepnk in da je \ sled
j tega varen svojega življenj«, je
J zelo površen Njegovo lepo ztlrav"
je postane takoj /elo klavrno. če
' v z k rat i svojemu želoilen. kar za
hteva. I*ar • 111 i stradanja zado.sln
! je. tla i/.gr; e \sc ztlravje in z
! zdravjem vred t liti i življenje.
' Kra'.kotrajna lakota trpinči. -'ol
urotajna ubija.
Nikakor pa ni odvisno <»• i <"-!•»
vekove "svobodne" \olje. re se
Im> nasitil, kadai je trelta. ali
če bo ostal lačen. Da pri I-n člo
vek lahko ziiiiroin toliko zasluži,
kolikor potrehuje, je gorostasiia
laž. V prvi vrsti odločuje o tem
kapitalizem Narava j<- dala
človeku življenje in sptmobnost
zanje. 1'ostavila ga je na zemljo,
ki rodi vse. od česar človek živi.
Dala mu je tudi moč da pride
posredno ali iie|>osrediio lahko
do vsega njenega bogastva, tlala
mu je moč iMil. Toda vse 1«» bo
gastvo so zagradili ljudje. in \ se
f ključe j'* vtaknil kapitalizem v
žep.
Delo daje žive/. obleko. stano
vanje. razkošje, kuhuro. In elo
vek l*i dejal. da vse to lahko do
>»••/1* kn U/.iva. «*•(• ln>t*f delati. To
pa ni res V naših razmerah mora
potikati |»:~i kapitalistu in £a le
po prositi, ec mii — dovoli delati.
Ne delati /ase. tem vee zanj. /.a
kapitalista! Iji* toliko, da i>i mu
kapitalist milost noprepusl j| maj
hen del tejra. kar mu sani prinaša
- »vojini delom. Kapitalist pa mu
lahko od)fOMir.: Ne. iie dovolim
ti delati! In /oper tako ixh*ekanje
dovoljenja i.i nobenejfa uifovorn.
nolteiieira sredstva. Zakaj zemlja
je kapitalistova. jjozd je kapitali
stov. želc/niea je kapitalistovsi.
rudnik je kapitalistov tovarna je
kapiPi!i-u>va vse ji* kapital.
stmo \je lilij dela Vee d ■ I .a. ee
prnv i kapitrvlisl . Ne '
In dal.ii Vse po vrsti: Ktro'i. ■ -
rodje. par. elektrika. voda v si
je kapitalistovn. S eem naj elo
Vek delu. ee kapitalist ne dovoli
In kapitalist lahko pravi Ni '
'Mi »i lahko i/lii'a med tisoeeri
iiii rokami, ki se mu Ponujajo
1.11 h ko sprejme tejfa in lahko od
kloni oiie^a. 1'rvi. drugi. deseti,
stoti kapi'alist lahko odkloni o
nefra in še katerega in se \ i e njih
i\ I'.-itali/ein lahko obsoja ljudi
fia stradanje, lahko jih obsoja na
smrt. Taka je "varnost" eloveš
I;eira živi junja! Da take smrtne
oh.sodlie niso samo i/rodek domi
i šl.iije. dokazuje štatistika samo
| i iorov.
Ali <"••• so Ulj redki slueaji. ki
priženejo elovoka mi t;> naein o
! ntno v smrt. jih j«' pa na tisoo
•nanj oeitnih. Kapitalizem je mo
rilec v velikem. (V dovoli elove
| kil. da sme dela i zanj. sesa i',
njrjru ne le ust varjajoeo. ampak
tiii'' živ! jem slo* silo. K pivkomer
pmii dolom. z nozathistno plačo.
J kar pomeni nezadostno hrano, no
/alosti n po v? a t ek izpuhi jenih sil.
»••zadosten »Jpor /opor -napadi'
1 hohvni. ne/adostno stanovanje, s
trajnim oslahl jevanjem krajša
kitpitali/em delavčevo življenje,
spravlja ira prezgodaj v jrroh
mori in iil»ija. Dokazano je. da
delnvei pc dosežejo one povpree
ne starosti kakor kapitalisti; sla
hot" očetovo in materino telo pa
nliiia kapitalizem tudi zaroti, kar
lui.iUlje izpričuje umrljivost do
jenčkov in sploh otrok.
Navsezadnje pa «o tudi žrtve
ki jih zahtevajo vojne, žrtve ka
pitalizma in »ijiliovih interesov.
Takozvana h m rt za domovino, jo
v retuiiei navadno smrt za kapi
tiuin.
Tudi .h te .ft ran i si j»> treba ojjle
dati blaženo družbo, ki jo j© baje
sam Bok ustanovil tako, kakršna
je. Tedaj mora človek spoznati,
•la je to najstrašnejša družba, ki
si jo je misliti. 1'nieenje kapita
lizma je torej najvažnejša kultur
na naloga človeštva in to nalogo
mora izvršiti goeializeiu.
Obramba dela.
Leta 1824. so pogrcziiili angle
ški delavci koalicijsko prepoved
v ifrob. i/. katerega ni vee vsta
janj«. Veselo, upanja polno živ
ljenje se je razvilo v delavskih
vrstah, kakor gobe po dežju so
rasle strokovne organi/ari j,, iz tal
in v tlelavst vil se je zbujala eu
tlotvorna zavest lastne, prej nc
spoznane in dremajoee intiei. Vsi
ti pojavi st» navdajali fahiikante
k splošno jfpo/.o in bili so plat
/.vona zoper koalieijsko svobodo.
Strokovni* organizaeije. tako so
razlagali. so ne-varne ra/vitku in
dustrije in zato nevarne narodu:
nnieeiije splošni ••ni n blatni škod
ljivih delavskih organizneij je
ena najvažnejših nalog divave. In
v svojo lastilo skledo pljujejo de
la ve i tako oznanjali ftthrikan
tje. dragoetMio kokoš nhijajo. ki
jim nosi zlata jajea. ee t fino or
iranizii am zahtevajo veejr mezdo
in ee prikrajšuj»'jo pot I jet ni kom
profit. Zakaj fahrikantje so ka
kor marljive eebeliee i/ |>rot'i!a
nabirajo prihranke, ki jih v ob
liki kapitala zopet vraeaijo pro
diikeiji. < 'itn v t-rji je profit, tem
vee j i je foiltl. i/ katerega zaje
lliajo »lelavei •»<-oje llleZile. telil
U|f«nlliejše je tlelavsko življenje.
INhIoIkco j.- ra/ln^ovaii.ii' s<-<la
ujili hnjskačcv. If <la sf toliko n«
trmlijo s teorijo. Iixlustrijski mo
irin'njaki naših «lni stoj«* tin sta
lišču sirov«' m o«*'i in pest jim je
najljubši a: iriniifiiu ker je najiz
datiifjši.
Tisti ras pa so I • i I «• rat/nu-re na
Anirlfškfm "'-isto ilrittfai'iif Šifer
so t;ospo<lf s kapitalom uprizo
ri I i <livjo golijo /.opor tlflavsko
koalicijo. Vendar so br*kali po
knjigah in iskali opravičilu /a
s\ojf ravnanj«*. Tmli ljube/fii <lo
ojjrareev še ni bila tako vflika
kakor današnja. in angleški l<-n<l
li»r«li so se laskali ilflavei-in. daj
iif prestopijo v tabor "friteser
jfv". bojevnikov /;i svobodno tr
ifovino in proti agrarnim fari
na m
IVoti gospoda rskctim nauku, ki
jc imel veljavo dogme. (in je le
kapital prodirkt iven. da le kapi
tal |Htraja vr«*dnosti. se je uprl
Toma/. Iloilksm. eden najliolj l>i
stri»«jli- !ill zašeit. dela proti po
žrešnim zahtevani kapitala V
svojem znanstvenem prepiru ■'
zairovorniki kapitala .je |>ostavil
zahtevo. da pripade delavcem ves
sad njihoveiM dela. V nasprotju
! > tistimi utopisti. ki hočejo v.sa
I krilili delavcu posamič odmeriti
.učinek iije«rovej»H t r 11« i:i. je prvi
spoznal socialni značaj dela v um
ilrrni družbi, v sled e« >ar ne mo
re nihče natanko in zanesljivo u
•rotoviti. kaj je produkt njegove,
ira dela. \ sled te«ra reklamira
plavico do v>es»a pridelku n< za
poediuea. temveč za v-.- delavce
skupilo in > tem jasno t'ormulira
osnovno socialistično zahtevo
<!rož.nje podjetnikov. <la • I« ';i\ -
ske zahteve pre/eiio kapital / d«*
žele. 11 m lysk i h ni \ zel resno l»ln
tror drža v n ne olistoji v peščici
kapitalistov, t«*li nepotrehnih in
nekoristnih z.ajedaveev 111 opo>iv.
nikov moderne človeški || llžlie.
lila kostanje je osnovano na de
lavstvu. ki ostane v deželi, na '•m
mišičevju in na tem živčevju. ki
ustvarja neprenehoma in neiiinor
liio nove vrednosti. Podjetniške
I mu lolmdku. v kolikor ie natri a>la
MILJJARDA VOJNIH STROŠ
KOV.
Kmalu letft. fco .i'' pri-ia
Italija s\ oj " izprolioil" po T -
poliHH. I);isi je >j<t ilalH-s /;|<<•■<IIJI
samo mc obtv/jo. znašajo sfjfn->ki
/;i fo ••ksppilici.jn /t- scdni vkoraj
I m • I no miljiinlo in koleni Jpfli
l»o t ji tniljanlH trotovo /<• i zor (iN*
fin. Skoraj 1 >i Italiji njont> lnliko
mi<w»lnost lahko /ji \ i<IhIi. <V * 111
ft'n sii roviu'sra Ijinllsva in- l>i nio
rali oh/.alovati. <l;i so vsak <lan
zaradi le vojno na dtotisooo lir
mllcpe drugim va/nej.šim za<M»
vam. Klavrni položaj <lržavn< '<•
Ir/itin- /alitcva. <|;i oliraiti \ !a«la
nil) | > >ko/i leta n^kaj ><1n miljo
nov. il<<> naj vso skupaj ne ostane
pralna krp#iija Kavno isto jo
in mezda zu njegovo or^ani/ato
rično delo. delavske organizacije
niso nič nevarne. (V se !*> |>osre
či delavskim hojnini orjranizaei
jam. tla odpravijo podjetniški
profil, ho to neprecenljiva zaslu
ga za človeško družbo. Hoj med
delavci in |H>djetniki. ki i/ule
•la kakor hoj mod dvema vrsta
ma «lela. m- lx> vkratkem pokazal
kot hoj med |>ošt»M)iin delom in
zoprnim hrezdelj«Mii. Mir med o
hema je nemojjoe. dokler delo ne
izvojuje zrnat.'*- Današnji položaj
je tak
"1\> vsej lle/eli se bije resell
btij nied delom in kupitidoin. |)e
j lavei so v /družili po stroUnh, <la
l dose/ejo višje me/de. njih 111-I < > -
dajalei klieejo zakimodajst v o ua
pollioe. V 11*111 bojll lit- yre If /11
fi/.it'iiu vztrajnost. /.ato. kilo tio
dalje vstfajai, t«-mv»-«* /a areu
int'iit«*. /.a razum. Morda delavci
lahko prisilijo svojo gospodarje.
■ lit ugodi* it j ill zahtevam; vsekako
pa morajo |»i« • | u ■ i »"• j 111 občinstvo o
pravičnost i svojih zahtev. Časo
pisje ima dundanes velikanski n
!>li\ \ javnih re«"'eh: ampak naj
! v..i* j i in najvplivnejši del časopi
sja >«• je | Hist »t v 11 ua stran kapita
listov Vzlie teinu mora.,o poiskati
dela ve i svojo pot do /akonodaj
siva po eaNopisju m javnem mne
nju. Morda lehka oplaše svoje jjo.
spo larje. pomot* pa morejo doseči
le z apelom na razum. (Slavni na*
i nie|j moje polemike je. da sem
/hra! nekaj arirumeiiiov v prilog
delti in /oper kapital! l'o mojem
IIIIH'11 jtl ie nesreča Za delavee. da
smo obdani \s«*navkolo od tiaro*
j »lov. ki se nahajajo v neugodnej
šem političnem položaju od nas
in ki delo še si a I »še plaeii jejo ka
kor pri nas š,- večja je nesn-ea za
delavee. da -o tlačanskega in su
ženjskega rodil. IVejšiije ease je
obstajal sistem osebnega suženj
stva in tlaeanstva in sedan.ii de
lavki i od trpi še pod lllapeeV
t voin svojih prednikov. V slini te
ga nismo naših /ahtev nikoli pre
sojali s stališča pravičnosti. Za
koi.odajalee m kapitalist primer
jata naše me/de /meloni /. inez
[daini druirili delaveev in namesto
da hi izhajala i/ tega. kaj produ
eiramo io ji po mojem mne
nju edino merilo /a naše mezde
nas zmerjajo / nehvale/.niki in
lakomniki. če hočemo ve«* kot tla
čan nekdanjih časov ali pa gla
■ 111 izročen suženj dandanašnji!"
Da>i ni prepir,lal <lni/.ahnili po
Ijavov / hitrostjo Karla Mnrxa
jr 11 •»«1 k i 111 |<rvi jasno in razlor
no .ahtoval tulpiavo kapitalisti"
j ur«ra tlohirka. krr jr v nasprotju
iif It* / »li-la vskinii. toni voo z. in
iore>i if.»p<)<]ii!>|va splitli. IVolas
j titr\ kapitalistiriirna dohifka >/.
| rok pooilinih posestnikov \ rokr
ilolavsUo »In,/iic jr imlona ilolnv
-»kill orjranizaoi j Zato so \:i/r>
in pot reoiii
Tako jr skoro p rot I sio lot i pi
sal piiilltojrvnik ansrlrsUr^a ilo
lavstva. In vrndar. koliko delav
oov so tlanos nrrr ni"' slišati, nit*
; \ rdot i o trm. Kc ilaiirs sr ra jo pr
! ha.io na strani izk.trišoovaloov.
j ramrsto. ila hi sr pridružili hoj
I nim retain /opor iz.korišoan.io.
Kdaj sprrjrlrila.jo slopoi. kdaj jim
kapitalistični hit" zadostno ustro
ji ko/.o. tla hoilo siti iiovrnhioira
j * ivoiijst va .
/. ljudskimi šolami in |>a z javni
mi dobrodelnimi napravami, ki
jih marsikateri kraji tudi v naj
nrimit ivnf.iši oldiki pogrešajo.
Sedaj se rezerve. ki .iih je naku
j»i t" i 1 >i pametna finančna politika
v zadnjih letih, zapravljene in
stroški /a vojsko in mornarico se
| hodo v Itodoee pač še podvojili,
j pot rojili. Da hi se izmetani denar
; v novih kolonijah obrestoval. na
to pae danes nihče več resno ne
misli. S;imo najriaivuejši vidijo
tam dnhi še zlato deželo, katere
neizmerni zakladi se hodo stekali
v Italijo. l*ohod v Tripolis pome
l ni /a Italijo finamVn polom
j na škodo italijanskega ljudstva.
! Kaj hi se bilo za eno miljardo da
i lo napravit i za gospodarski raz
voj državo.
Moč nemške socialne demokracije, j
Devctstoinsedcmdcseiitisoč čla
nov šteje socialna demokracija v
Nemčiji v svoji | x>l i t ion i organi
zaciji, skoro iniljon nemških de
lavcev in delavk tvori trti no jed
le. okrog katerega se ol» volitvah
/.hirajo ogromne množice social
no demokratičnih volileev. I m
četrt miljona socialno demokra
tičnih volileev in od teh !>7t).<HM)
organ i/i ranih socialnih dcmokra
tov — skoro četrtina volicev je
v t nI no sklenjenih vrst ali. ki ne
korakajo le oil časa do časa. le oh
\oli;vah in ki so stalna vojska
socializma /oper kapitalitičtio
diu/.ho! To je armada, ki nekaj
pomeni in ki tlači pogum vsem
ohrekovalceni. klevctnikoin in
sovražnikom socialne demokraci
je. Zoper stranko je ni pomoči.
!:i šteje iniljon delavskih hoj. \ ni
kov. kateri plačujejo redno svo
je prispevke /a protikapitalist!«'•
ni hoj. kateri plačujejo težko. am
pak / navdušenjem in ki prina
šajo poleg denarnih žrtev tudi o
groimii) iigitacijskega dela svoji
stranki
('••t rt ilia socialno demoki at ič
11 i li v<>lilcf\ jf polit i«'-no or^anizi
ranili. Ampak tudi v razmerju s
strokovno organiziranimi delavci
.je številka lepa in zadovoljiva.
2.4l!l.(NMI e|ano\ štejejo strokov
ne /vvzt* v Nemčiji in skoro polo
vie« strokovnjakov je v |»«»I i t i <*• -
ni organizaciji! Članstvo pri stro
kovni in politični organizaciji za-'
liteva večjo finančno žrtev in ,
večje žrtvovanje časa in del« v
ol>eli in za olte organizaciji. Aai
pa k vtisk t<*h številk je tem sil-'
nejši. če s<- spomnimo. da s.- v
v/di'ž.eiiia niiiože. Po poiazn ali
pa po zina^i vedno in v če/, dalj
hitreje s.- pridružujejo nemški
delavci svojim liojiiim organiza
cijam. 1'ora/. pri držav no/.horski
volitvi 1 1 !M»7... ko je s farji in
s šlalito združenja purtfarija pa
hnila |»o]ovico socialno demokra
tičnih mandatov, je pomnožil šte
vilo politično organiziranih de
lavcev za H S odstotkov! Zmago
slavno volit v«* v 1. 1912. jiiso n
s|)uvali' naših sodrugov. (KI 8;JG.
I. 1911 je poskočilo število
politično oiganiziranih na 970.112
t. j. zji Hi odstotkov! V posled
njih šestih letih je strankina or
ganizacija narasla od 2K4.0(X) na
'.170.000 elanov. Posamezni volil o
kraji štejejo nad '20.000 (mlitično
organiziranih elanov. Norimberk
20.118, Berlin l\. 2"».267. Berlin
VI 111.408, Lipako-okoliea 112.219,
Teltov-Beskov •$2.HS."> in Ham
burg l\". 42.M2 elanov! To so na
j prcdki. ki je zmaga v njih!
Ampak tudi pogled na socialno
demokratično časopisje zadošča.
I da spoznamo, kako daleč so nem
ški delavci pred nami i:i pred
•vsemi ostalimi narodi! Berlinski
"Vorwiiits" sam ima sloinpetin
šestdesettisoč naročnikov v
'»oslf lnjcin letu je napredoval zo
pet /a 800(1 odjemalcev! 8000 v
i enem letu prirastka. I/.borno nre
jevani satirični list "l)er wahre
•laki h*' ima :180.(K)0 naročnikov
ženska " (ileiehheit " 107.000 na
ročnikov■. znanstvena revija " 1 )i«
N« ut Z« it " 10.1100 -naročnikov. In
potem š,- s."> socialno demokrat ič
i ili dnevnikov! Vs.. socialno de
mokratično delavsko časopisje
Nemčiji šteje ni«"* mani neiro 1
l7s.04'2 naročnikov za 171 ~u i
več n ego v minulem letu! 9mil io
nov mark naiočnine in i miljo
nov mark za oglasi je sprejel-*
delavsko časopisje to so vsote
ki dovoljujejo časiiisoin. da v naj
večji meri vstre/a.io vsem petre
li.nu in koristnim željam svojih
čita'oljov. in so ostaja denar
strankine namene. .pridobiva
n.ie in izobraževali ji ndiferentnih
ma>
<> m »i i k ii 11 ti rili i ,ii nemškem V
«'i lavs! \ ;i pri«*ajo 01 nine nak i I*'
l>r<»-nr in knjiir. ki ji)i
poslednjem U-tu izdala strankina
knjiirarna " Vonviirl.s". \a mi- p
ljoiu- Urošur iti letakov raširja in
t*iizna>a i.olitirna in sorialno spn
ziutii.ii'. in pa tudi vednosti iz vseli
' paimir eloveškeira znanja.
Slovenskim sodrugom. f
Ponatis iz "Zarje"
I'ottvlmo hi Itilo. <lii si- napiše
/iroiloi iiia ilflnvski-ga pihanja n>
Nlnwiiski'in. <la s«* pojasni. k«-<!;».i
m /akaj ter kako mi s«- prvi slo
venski proletarei /neeI i zavedati
svojega razn- hie|fji ilelavskejra
položaja. Xiiio prosimo vsi- snili ii
L'< . ki Wi writ-li o t«•!» zaeetkilij
kaj vi't*. liH.i napišejo tu ter po
šljejo napisano sodniku Antonu
Kristanu. Spoiliijn Šiška pri
I.juliljani. Istolako naj tisti, ki
imajo v svoji posesti kak i/.tis
s|e;leeili easopisiv: "hjmlki vrlas"
Ljubljana . "Delavski list"
Trst . iz leta 1SS0.. dalje "Zo
ra list . '' Delavee'"Svoho
r
da" i 1 Si»4 <l»i 1807), "Zarja" *
(Ljubljana 18971. "Ijiie" (Ce
1 j«* . "Svobodni (Jlasovi" — po
šljejo. kar imajo. Založita "Zar
ji*" jim povrne eventualne stroš- le
ke oziroma po vporabi tudi liste. n
Zlasti prosimo rudarje v Idriji, ^
Zapmju. \ Trbovljah, Hrastniku. .
/»■le/iiiearje. strojarje. peke. sta- ^
rejše krojaee v Ljubijaiii. sodru- If
\ Ameriki — sploh vse tiste. z
ki n,, okru tj 1SP0 1 S!)5 delovali
\ stranki, naj opišejo svoje spo- '
min«- iu pregledajo svoje orma- :
re . . Tudi razsodbe tistih let so j,
dobrodošle. pra\ ako prepovedi a
shodov, sploli vse. kar se tiee tri
banja delavstva. 11
Založba "Zarje" v Lljubljani.f,
k wwra saw wffisifisiifi w wtfis ssHftfiiv
| Vabilo in poziv! S ji
| Roiakom v Chicagi in okolici: if
w a
S Dne 3. novembra 1.1. ob 2. uri popol.
ffi se vrši velik javen ljudski shod
ifi
jji v veliki Hocrbcr's Hall-i,
na Blue Island Ave., in 21 st. PI.
Jfi blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicago. Ill
Na shodu bo govoril znameniti govornik
in predavatelj
ETBIN KRISTAN
ij- IZ LJUBLJANE
Ker je Rev. ANTON SOJAR iz Chicago. III., v št.
•13 "Amer. Slovenca" pozval Etbin Kristana "na <lvol>oj
z uma svitlim mečem", jemlje ta poziv slov. sekcija
Jugosl. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v nave
denih prostorih zagotavlja popolno svobode govora,
v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se
Rev. ANTON SOJAR iz Chicage zanesljivo odzove
tej priliki.
VSTOPNINA PROSTA.
Odlx>r slov. sekcije .1 S. Z.
Chicago, 111.