Proletarec. [volume], October 15, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
M koristi dela v
k ljudstva. D«l»»
opravičeni do
, kar producira|o.
paper la devoted
, die interest« of the
ing claaa. Work
ire entitled to all
hat thev produce.
*' ••®0»*-«»as» IHC. «. 1007. »I lb* penl offir.
»«thic«*o III. Uudrr tbe Act of Coocreit of Mtreb 3rd, 1H78
Office: 2146 Blue Island Are.
"Delavci vseh dežela, združite se". ■■vyr'Sta ai
PAZITE!
na itevilko v oklepa|u
ki ae nnha|a poleg va
iegb naelova, prilepite*
nega apodal ali
na ovitku. Ako (267)
|e številka
teda| vam a prihodn|o
itevilko našega lista po
teče naročnina. Prosi.
mof ponovite |o tako).
Štev. (No.) 266.
Chicago, III., 15. oktobra (October) 1912.
Leto (Vol.) VII.
Tait o socializmu.
ialisti v Philadelphiji. l'a..
povabili predsednika Tafta na
,to s sodnikom IVbsom. Toda
je z zahvalo odklonil pova
io. kar ka/.e, tla ima naš »lohro
Ijni Taft slabo vest. Da pa to
jo hibo zakrije, si je Taft na
il nekje članek zoper sooiali
ter ga priobčil v "Century
zine."
svojih dokazih zoper soeiali
se dotični plačani člankar po
lje takih izjav, kakoršnih so
nasprotniki socializma poslu
ali pred pol stoletjem. Med
igimi trdi. da j«* socializem na
oten človeški naravi, da ho so;
lizem omejil človekovo energi
da daje socializem obljube,
berili ne more izpolniti, da so
Mlizem pretirava resnično stan
Wsedanjih razmer in di| omalo
plaje patriotizem.
Socialisti prav radi verujemo,
na socializem nasprotuje kapi
flistično ustrojeni Taftovi nara
čudno hi bilo ako hi ne. IVlav
i naravi pa socializem prinaša
. kar rabi za srečno in ndoh
življenje na svetu, zakaj naj
potem nasprotoval njegovi na
i.
'rditev, <la bo socializem uničil
ivekovo energijo, je enako ja
Tstina je. da danes kapita
lem ubije devet desetin vse člo
^pke energije ter napravlja iz
1i prave stroje, ki se samo zato
ljejo. ker se morajo, ako hoče
živeti. Ako bo pa socializem
krajšal energijo kapitalistič
oderuhov pri njihovem ropar
fm delu. je pa tako prav.
'ocialisli so do sedaj izpolnili
vse dane obljube, ako je bilo
)\ njih lmtcT:">a(o o k'akih neiz
Injenih obljubah ne more hiti
i'ora.
Najbolj absurdna |>a j«» tr«litov.
socialisti pretiravajo resničen
ložaj o sedanjih razmerah. Ko
[o pretiravajo socialisti, pač
ik delavec lahko sam sodi ob
Mn pa (udi sprevidi, da <?<>spo
| v Washington 11 nimajo nika
fca pojma o pravem delavskem
loža ju kako naj poleni d»luje
•za odpravo tega položaja,
fca domovino navduševati se,
o kakor je sedaj, pa nima no
delavec povoda. Navdušujejo
se zanjo tisti, ki jo lastujejo.
Jimajo vzrok za to. Kadar bodo
|avci solastniki domovine, ka
ho imel vsak delavec svoj
u v tej domovini, tedaj si ho
gotovo tudi zanjo navduševal.
povabljen je bil tudi Roose
na debato z Debsom. a tudi
ji sprejel povabila, kar doka
neprepričanje o resničnosti
ovih idej. Socialisti so voljni
tirati z vsakomur o svojem
ku. ker so prepričani o resnic
i istega, kar se pa o nasprot
h ne more reči.
Kje je pravica.
|Za delavca danes v Ameriki ni
»vice. Naj bo pravica stokrat
njegovi strani ali nobenkrat.
Bazadnje prav vseeno. Kavno
»tno je z bogatimi. Naj bo
!hovo zločinstvo Se tako očitno,
t»ko veliko, pravica je vselej
Sjegovi strani. Zlasti v gnili
do dna kornmpirani Chieagi.
ae vse giblje okolu kapitali
Se osi. ne oziraje se na to ali
[tako prav ali*:ie
leseca junija sta dva od čas
fkega trusta najeta profcsional
pretepača za prazen nič ustre
kondukterja Frank \Vif-a.
r so priče tudi potrdile. Moril
sta prišla pod ključ, a časniški
wt je položil za nju varščino
obravnave. Minuli teden se je
|ela vršiti obravnava. Vse je bi
pripravljeno: sodnik, porota,
aanjkalo je tožnika državnega
■vdnika. vsled česar je sodnik
[toženca oprostil brez obravna-|
— Državnemu pravdništvu se
lavfevo življenje ne zdi vred
[ procesa.
Svetovni delavski nemir.
Nezadovoljnost med delavst
vom je razširjena po vsem svetu.
Uazre«lna nasprotstva med delav
ci in delodajalci so pojavljajo ve
dno in vedno v arecjeni obsegu.
l'im bolj je kapitalizem kakega
naroda razvit, tembolj so razvita
nasprotstva med delom in kapita
lom. Razvoj in moč kapitalizma
j«* odvisna od izkoriščanja delav
skih mas. Cim hujše se izkoriš
čanje goji. tem večji je profit,
čim sjlncjši je pritisk na delavce
od strani kapitalizma tem moč
nejši j«> odpor delavcev proti ka
pitalizmu. Aktivnost enega pospe
šuje aktivnost drugega.
Toda izkoriščevalci nočejo pri
znati. da je njihovo izkoriščanje
vzrok nemirov, temveč trdijo, d«
so razni agitatorji odgovorni za
ta nemir in nezadovoljnost. Sicer
pa naj vladajoči razred trdi. kar
hoče, dejstvo je. da se ho nemir
širil in nezadovoljnost delavskih
mas rastla. dokler se ne bo dose
danja industrijska tiranija nado
mestila z uredbo, tla bo vsak de
lavec prejemal popolno vrednost
svojega dela a ne samo eno četr
tino. kakor sedaj .
Agitatorji z nemirom samim in
njegovimi vzroki nimajo ničesar
opraviti; oni so samo učitelji ali
misionarji. ki kažejo na prave
vzroke bednega delavskega polo
žaja ter obenem kažejo pot. po
kateri se more delavstvo rešiti te
mizerije, pot do industrijske svo
bode..
"Kako sodi milionar o soc. urad
nikih."
Neštevilnc so laži. izmišljotine
in zavijanja, ki so jih kapitalisti
in njihovi hlapčoni fabricirali zo
per socialistične mestne in okraj
ne uradnike v Milwaukee. Za vsa
ko. se tako veliko in hvalevred
no delo mestne in okrajne socia
listične uprave so imeli kapitali
stični nasprotniki samo grajo in
zafrkavanja.
Koe. mestna uprava se je umak
nila nestrankarski zadnjo po
mlad. Tej upravi je bilo vse lepo
in mehko poslano in s<- ji ni bilo
treba boriti z neredom, kakor se
je morala socialistična uprava ol>
nastopu. Po preteku komaj nekaj
mesecev pa so l ajodličnejše dike
nestrankarske in protisocialistič
ne dike začele zgubljati /•uipanjo
v nest ran karstvo in danes je ne
zupanje v to politično brozgo ta
ko veliko, dii nekladnji plavili
podporniki in zagovorniki javno
•zražajo svoje mnenje proti nji.
Kden izmed teli nestrankarskih
nejevoljnežev je milionar in fa
brikantT. .1. \eaey. ki ni socialist,
celo prijatelj lic. marveč ravno
obratno: isti Xeacy je izdal lepo
število tisočakov za oviranje de
la in stremljenj Seidelove mestne
uprave. Med tem Neaev-cm in
tovim socialistom se jo vršil pogo
vor. v katerem je milionar Xeacy
dejal: ' Nestrankarski kandidat
za distriktnega pravdnika Yon
ekev ni po moji volji. Sicer je pa |
dosti advokatov, ki trdijo, da je
Zabel (socialisti najboljši distrikt
ni pravdnik. kar jih je v Milwau
kee County kedaj imel. Jaz nisem
socialist, a reči moram, da je Ar
nold (socialist) najboljši šerif,
kar jih je Milwaukee County
imel. Jaz sem hodil / njim skupaj
v šolo in vem. da ni bilo nikoli pn
štenejšega in čistejšega inoža v
tein uradu kakor je on!"
Položaj štrajkuiočih rudarjev
11a Ely. Nevada, in Bingham.
Utah, je nespremenjen. Okrou
10.000 ljudij je brez dela v obeh
štrajkih. Kompanije odklanjajo
vsako posvetovanje z odborom,
katerega so izvolili delavci. De
lavci so sigurni zmage, ker je de
lo do cela ustavljeno in "o štraj
karji složni.
• •
Delavci ne hodite v Bingham.
T'tah, kjer se vrši rudarski štrajk!
Samo izdajice morejo zavzeti me
sta stavkarjev.
Na stavki so tudi rudarji v Al
ta. Ctali za povišanje plač.
Trije važni procesi.
Ta mesec so se pričeli v Zdru
ženih drža v ali trije velevažni de
lavski procesi, kakoršnih zgodo
vina ne pozna baš veliko. Ti pro
cesi morajo vsakogar, ki pozna
podrobnosti istih, prepričati, da
je kapitalizem spoznal svoje o
inajano stališče in da se v svoji
bornirani bestijalnosti poslužuje
vseh na razpolago mu stoječih
sredstev, da si podaljša svoje živ
ljenje. Vse ostudne lopovščine,
vse lumparije in ves humbug, ka
terega so se kapitalisti posluže
vali in se še poslužujejo zoper
prebujajoče se delavstvo, se je
izkazal za brezuspešen, zato se
je ta dtuhal zatekla v svojo zad
njo postojansko — v sodišča, da
ta pomagajo odgnati nezadovolj
ne in do skrajnosti izkoriščane
delavce, da sodišča z vislicami,
električnim stolom, ter ječo po
magajo zatreti vsak izraz neje
volje in nezadovoljstva, da so
dišča omejijo neprestano rastočo
moč. ki se poraja z vehementno
silo iz rastoče delavske solidar
nosti in organizacij.
1'rvi tak važen proces se vrši
v Indianapolis, kjer je na zatož
ni klopi sedeminštirideset urad
nikov Železarske in stavbinske
unije. Odolženi so. da so bili v
zvezi /. bratoma MeNamara pri
dinamitni razstreliti poslopja ' Ti
mes* v Lok Angeles, ter številnih
razstrelit mostov in drugih zgradb
Glavna obtožba zoper nje pa je.
da sn prevažali po ameriških že
leznicah razstreli vile snovi na
skrivaj.
K»*r I »o v tej obravnavi zasli
šanih okrotr <><WI različnih prit",
se ho ista vlekla nedvomno več
mesece v.
Nn •> ažncjŠi dosedanji dogo
d jaj tega procesa je. da se jo
eden izmed obtožencev pripoznal
krivim, kar je vzbudilo vsestran
sko razočaranje, zlasti med osta
limi obtoženci. Vlada ga j**
dobila na svojo stran, ker je dr
žavni obtožni pravilnik Miller tr
dil. da ima zoper nie<;a neizpod
bitne dokaze. Obrambni svet in
\ »i ostali obtoženci so prepričani,
da vlada ne lio dobila nobenega
več na svojo stran
Izdajiee in sokrivce bratov
.MeNainara. Ortie McManigal, ki
se je že ob času procesa bratov
MeNainara ndinil v vladno služ
Ilo. tudi v tem procesu igra važ
no ulogo kot vladna priča.
Vlada polaga največjo važnost
v besedo "job" (delo), katpro
se često nahaja v pismih ined
predsednikom te organizacije,ter
druu'iini uradniki. Državno prav
dništvo tnli. tla se ta beseda na
naša na razne razstrclbe. kar pa
zagovorniki odločno /anikavajo.
češ. da se ta beseda "job" nana
ša na posamezne zgradbe kot do
vršeno delo. Istotako zagovorni
š t v o odločno odklanja vladno tr
ditev. da je Železarska in stav
hinskii unija vedela za razstrclbe
in da .je ta organizacija imela po
seben fund, s katerim je pospe
ševala dinamitarje. Vlada med
drugim trdi. <la jc tudi predsed
nik Ameriške delavske federaci
je, Samuel Ooinpers, soudeležen v
dinamitni "zaroti".
Drug tak proces se vtši v Sa
letn. Mass.. kjer dolži vlada vo
diteije iz zadnjega tckstilncsra
štrajka v Lawrence. Mass.. Et
toria. (Siovannitti-a in Carnsa,
sokrivde pri umoru delavke La
Rooseveltova hvaležnost.
Menila nihče v javnem življen
ju v Zdr. državah ne rabi toliko
krat besede "lnžnik" kakor ravno
Roosevelt. Sicer pa tudi to ni brez
pomena, kajti Roosevelt sam stoji
danes razkrinkan kot lažnik v za
devi stotisočakov. katere je pre
jel od raznih denarnih magnatov
/u svoj volilni boj. V zahvalo, da
so nni nekdaj pomagali, obsipa
Roosevelt svoje resnico govoreče
dobrotnike z "lažnjivci". NVhva-'
ležnost je pač plačilo sveta.
I'izza \ omenjenem št raj k u. Pro
ces se je pričel 1. oktobra, a ker
sodišče iii moglo dohiti tako hi
tri* dovolj poiotnikov po svoji
volji, s«' j«- obravnava preložila
na 14. oktobra. Med tem časom
so zagovorniki zahtevali. da se
obtožence i/.pust i i/. na pod
lagi varščini', toda sodišče je to
zahtevo menimič tebinič odvrnilo.
Industrial orkers of the World
prirejajo demonstraciji- zoper
vladno zavlačevanje tega proce
sa. kakor tudi zoper drža nje ob
tožencev v ječi sploh.
Oh otvoritvi te obravnave je
dejal glavni zagovornik Frede
rick II. Moore, da je ta proces
najvažnejši, kar se jih je kedaj
vršilo pred ameriškimi sodišči,
kajti v tem proee.su so zapleteni
najsramotnejše nizko plačani in
najtrše izdelani delavci, kar jih
ima Amerika in so zato v njeni
zainteresirani vsi delavci. Ako |
se poreči kapitalističnim hijenam
obsoditi Ettor-ja in tovariše, po
tem ne bo noben delavski vodi
telj več varen, ako *.• bo drznil
prevzeti vodstvo kakega štrajka.
Tretji tak velevažen. ako ne
najvažnejši, proces se pa vrši v
Lake Charles. I,a..kjer je kapitali
zem :> svojimi brezmejnimi lopov
ščinami pritiral pred sodišče 52
članov (»latovščine lesnih delav
cev z obdolžitvijo. da so krivi šti
rih umorov, katre je izvršil po
svojih najetih morilcih lesni
trust v (Irabnowu. La.. T. julija,
ko seje vršil shod. .kojega mirne
udeležnike so trustovi hlapci na
padli s streli i/, zasede.
Toda vlada v svoji potuhneni
in plačani prist ranosti ni šla iskat
morilcev tam. kjer >n mat več je
na ulwx lesnega frusta zaprla
predsednika omenjene organiza
cije. A. L. Bmersona-a. (»m* HI
drugih članov. tor jih postavila
pred sodišče kot morilce.
Kako ponižna in poslušna dek
la* kapitalistične mogočnosti j»*
naša ameriška justiea. se v tem
procesu š». posebej kaže. ko so
dišče tudi še tako opravičenim
zahtevam oUtoženčenlh zagovor
nikov ne ugodi. ma: več hoče na
vsak način i-r vrši voljo svojih
'višjih", ter dati v polni meri
občiitiu besiiečo jezo podivjanih
kapitalističnih ohnležc\.
Pa raj divja bcstijalnost pogi
njajočega kapitalizma še s tako
silo. naj s»- tem tiranom dvajse
tega soletja za enkrat še
posreči zmagati potom bru
talnega nasilja in dolarja,
dejstvo ostane ueizpodhit110. da
vse to podlo iu krivično kapitali
stično početje tira nezavedne
delavce do spoznanja, ter tako v
vrste sociali>tičnc armade.
Tako .je na primer ječa v Lake
Charles ptavi glavni stan sacia
lstičncga kluha. 1'stanovni člani
tega kluha so jetniki, katerim je
socialistična stranka izdala
"charter", ki je obšon na ste
ni v ječi.
(ilavni predsednik unije lesnih
delavcev, ki je tudi med jetniki,
pravi, da tako lesni trust ustarja
socialiste, ki so v svojih srcih za
prisegli kruto maščevanje, a ne /
nasiljem, kakor to dela trust,
marveč z uma svitiim mečem. >
neumorno agitacijo med nevedni
mi delavci, z agitacijo za sociali
zem. ki edini je v stanu streti ka
pitalistično moč.
Župniku Sojarju.
Chicaškemu župniku Sojarju.
ki jc v zadnji številki A. S. zopet
napolnil par kolon svoje "modro
sti" o'sodr. Kristanu, socializmu
in socialistih svetujemo .da pri
hrani svoje duševne "zaklade"
za .1. novembru, ko ho imel prilož
nost pokazati vso svojo učenost,
do zadnje drobtinice. Mi se boji
mo. da bi se župnik pred tem
časom ne izčrpal, ako bo tako ra
dodarem s svojim duševnim pro
duktom.
Razpusti truatov.
Roosevelt in Taft kar tekmuje
! ta nifil seboj v izjavah, kateri iz
iiii**! njiju j t* razbil več trustov.
Kes je. da se je v času republi
kanske vlade razpustilo več tru
stov. kakor petrolejski. tobačni
in drugi. Pri tem se ne gre, ali se
' je trust razpustil ali se ni, edino
i in glavno upraaanje je. koliko je
| z razpustitvijo takega t rust a aine
I riško ljudstvo profitiralo. Na to
| vprašanje je najboljši odgovor
dejstvo, da se je vrednost delnie
pri onih korporaeijah. ki so bile
prej v t rust n, povečale za never
jetno visoke procente, iz česar je
jasno, da se je tudi profit teh
korporaeij povečal. Ker je pa pro
fit teh podjetij direktna posledi
ea izkoriščanja ljudskih mas. smo
na jasnem, da je ameriški narod
ravno tako, ako ne še v večji me
ri, iskrošean od trustov po razpu
stil.
Posebna preiskava kompanij iz
nekdanjega tobačnega trusta do
cela osvitljuje razpuščanje tru
stov z ozirom na splošno ljudsko
korist. Prav nobena vrsta tobaka
se ni po razpustu pocenila iti za
kadilce razpust imenovanega tru
sta nima najmanjšega pomena.
Tudi manjši tobačni prekupo
valci niso prav nič profitirali.
Pridelovalci tobaka so upali, da
bo nastala po razpustitvi trusta
splošna konkurenca med posame
znimi kompanijami. na podlagi
česar so upali na zvišanje cen svo
jega produkta Tudi ti so se zmo
tili. Vse gre naprej staropot.
Socialisti se ne strinjamo t. raz
puščanjem trustov, marveč zahte
vamo samo. da naj trnsti postane
jo državna last. torej last vsega
I naroda.
Živahen volilni boj.
Tako /i\ahnepa volilnima hoja.
kakor pa lotos vodi socialistična
stranka skoro gotovo še nikdar ni
imela nobena stranka v Ameriki
in še živahnejši bi bi!, da l»i stran
ka imela dovolj spretnih govorni
kov na razpolago. Ameriško ljud
stvo prihaja poslušat socialistič
ne povornike v nepričakovano ve
likem številu, kar znači. da je že
ljno slišati rešilni nauk socializ
mn. Na podlapi tega pa soe. stran
ka lahko upa na sijajen uspeh
pri jesenskih volitvah, pri katerih
je zelo važno to, da pošljemo kar
največ soe. konpresiiinnov v Wa
shington. Kazinere ugodne za
/mapo so v Milwaukee, Wis.,
dva: Vietor L. IJerper in \V. H.
(Javlord: Schenectady. X. Y.:
Mayor <ieo. Lunti: Columbus. O.:
J.I h. Haehiuaun: Chicago. 111.:
O. C. Christensen: Mineapolis,
Minn.: T. L. Latimer; severna
Minnesota: N. L. Itrattlund; X.
Dacota ■ Arthur Le Sueur: ltutte.
Mont.: Mayor Duncan: Kansas,
tretji distrikt: C. O lirexver: Ok
lahoma: Kred Holt in IScrkeley;
Cal.: Mayor .1. Stitt Wilson.
Poleg teli je še več drULrill < 1 i -
striktov. kjer upajo sodrupi na
izvolitev soe. koiipresmanov. T.a
hko da je tu pa tnm mnenje ne
koliko pretirano, nedvomno pa
je. da bo sodrup Merger dobil ve
čje število tovarišev v Washing
ton. ki bodo z uspehom zastopali
ameriško delavstvo ter se bojeva
li za njepove pravice.
'"Pastor na soc. shodu."
Pittsburška fiazette Times pri
naša z debelimi črkami naslov o
vesti, da se je protestantovski pa
stor dr. A. W. Arundel udeležil
socialističnega shoda, na katerem
je govoril znani anpleški delavski
voditelj in državni poslanec
Keir llardie. Zlasti pa še povdar
ja. da je pastor ploskal angleške
mu povorniku. 'An največji pa
storjev greh pa smatra ta list
dejstvo, da se je pastor udeležil
shoda kljub škofovi prepovedi.
Ko je pastorja obiskal časnikars
ki poročevalec, je izjavil, da sma
tra on Kristusov nauk v soglas
ju s socializmom in da hoče za
to pridigovati kot krščanski so
cialist. — Tudi med duhovniki se
dobijo ljudje, ki ljubijo resnico.
Tvoja bodočnost.
Dokler ima človek še upanje v
bodočnost, dokler upa na uresni
čenje svojih lepih sanj. dokler je
m!ad in zdrav, prenaša pezo živ
ljenja z nekako ravnodušnostjo,
s ponosom. Rodočnost prihaja
vedno bližje in bližje, upanje na
uresničenje mladostnih sanj gine,
mladostna moč se poslavlja in
zdravje se umika. V. zdravljeni in
močjo odhaja sposobnost za delo,
edini pogoj za življenje. Sedaj
preostaja samo še apel na miloš
čino in obup. Večina nesrečnežev
se poslužuje prvega, a tudi tisti,
pri katerih zmaga obup, ni malo.
Te dni si je končal življenje
631etni starec. Pred smrtjo je za
pisal nekaj besed, ki so ostra ob
tožba današnje kapitalistične dru
žbe. ki pozna človeka samo toli
ko časa. dokler je zdrav in v sta
nu množiti profit. A ko njegove
moči opešajo, fja družba ne po
zna več.
Njegove besede so: "Star člo
vek sem. Poskusil sem prihraniti
si kaj za stara leta. a bolezen mi
je vzela delo in sedaj mi pravijo
povsod, d# sem prestar, da bi mo
gel dobiti delo: brez denarja sem
in brez dela. Poznejši rod se ne
bo brigal za me. ker nimam ne
žene in ne otrok, ki bi me pogre
šali."
Vse svoje življenje je delal: u
stvarjal hogatstvo drugim. SkTišal
si je prihraniti nekaj, a bolezen
je vzela kmalu vse prihranke.
Človek, ki je hil koristen elan
človeške dnižhe, je izpostavljen
stradanju v 6:5. letu. mesto, da hi
v miru užival sad svojega truda
ostale dni svojega življenja. Me
sto njega uživajo sad njegovega
truda drugi, kojih socialno stali
See jim je omogoeevalo izkoriščji
ti njegovo življensko energijo.
Prestar, da hi dobil delo. pre
ponosen. da hi se j>oslužil miloš
čine. katero nudi današnja člove
ška družba, je poklical rešilno
smrt. da ga reši krivic življenja.
Tn vse. kar ima človeška družba
zanj, je. da se jra s čim najmanj
šimi stroški iznehi za vselej.
Tako ginevnjo ljudje, najkori
stnejši elani človeške družbe, ki
/ delom svojih rok oinogočujejo
obstoj življenja, kulture iu na
predka. Od svoje ugodne mladosti
naprej je njihovo življenje dolg
nepretrgan deloven dan. ^olnce
njihovega življenja je upanje na
bodočnost, ko pa zgube to upanje,
je svet zanej brez vrednosti.
Tudi ti. čitatelj. delavec, si na
tej poti. Ako nočeš, da hoš dele
žen enake usode, vstani. zdrami
se ter pojdi v boj za svojo bodoč
nost. v boj za dosego popolne
vrednosti za tvoje delo, v boj za
spremenitev sedanje krivične ka
pitalistične človeške družbe v
pravično in popolno človeško dru
žbo. v boj za socializem!
PROGRAM KRISTANOVIH
SHODOV.
18. petek
Oktober,
Chicago.
Went wort h a ve.
..Kenosha, Wis.
. Waukegan. 111.
22. torek ....
2:?. sreda
26. Gary, Ind.
27. Indianapolis. Ind. (slov. in
hrv. »hod).
28. Po možnosti v Clinton. Ind.
M,—31. Detroit. Mich.
November...
3. nov. nedelja
12. torek . .
13. sreda . .
14. četrtek
16. sohota .
17. nedelja
. . ..Chicago
slov. shod.
Lorain, O.
.. .Cleveland. O.
. .Coliinvood. O.
.Forest City. la.
New York
ZA PENNSYLVANIA.
Naročnikom in ostalim prijate
ljem " Proletary " naznanjamo,,
da je sodrug
Joseph Radišek iz Herminie, Pa
prevzel zastopništvo za naš list za
vso Pennsylvanijo.
Cpravnistvo "Proletarca."