Newspaper Page Text
Socialistični pregled. VELIKO DELO 800. POSLAN-i CEV V AVSTRIJSKEM PARLAMENTU. Razen socialne demokracije se nobena avstrijska politična stran ka ne peča 8 socialno politiko. Meščanske strane avstrijskega parlamenta. Vse meščanske «tranke stoje danes v sklenjeni vrsti, da pre prečijo sleherni socialnopolitični napredek. Kolikor je socialnopo litičnih predlogov v avstrijski poslanski zbornici, ne eden ni iz šel iz meščanskih vrst, pač pa ga je povzročilo ali celo izsililo orga nizirano socialno-demokratičoo delavstvo. Mnogoštevilni so pred logi, ki so jih vložili socialni de mokratje ?a izboljšanje avstrij ske socialnopolitične zakonodaje, skromne in vzbujajoče najostrejšo opravičeno kritiko pa so socialno politične vladno predloge. Pn še te ne izvirajo iz volje vlade, am pak so samo oslabljenja soc.-demo kratičnih predlogov, zahtev in drezanj. Brezuspešno, zapuščeno, prazno in brezizrazno je vse tisto, kar so prispevale meščanske stranke k pospeševanju socialne politike. Odpor meščanskih poslancev proti vsakemu sooialnopolitične mu predlogu ni nikaka hinavsči na. ampak prihaja buržvazijcem prav i/, srca. C'e nimajo poguma, da bi položili predloge s svojim glasovanjem v grob, tedaj jih skušajo pokopati v odsekih ali jih pritirajo v pododseke; sleherno razpravo otežujejo in zavlačujejo. Površnenr. i opazovalcu se zde na sprotja med meščanskimi stran kami zelo ostra: ampak vsa do zdevna nasprotja izginejo v tistem hipu, ko hoče buržvazija prepre čijo izboljšanje naše socialnopoli tične zakonodajo in da navale na povzdigo delavskega razreda nove ovire; s tem hočejo varovati svoje prvenstvo proti slehernemu so eialnodemokrat ičnemu predlogu. Kakor je avstriski parlament razkošen in potraten, kadar do voljujejo miljonska bremena mi litarizmu na suhem in na mo krem, prav tako je skopu.ški in malenkosten, če se zahteva za državne delavee boljše izplačeva nje in če bi bilo treba kaj ukre niti za izpopolnitev socialne upra ve. Kdor s paznini očesom zasleduje delo v parlamentu, jasno opazi neumorno prizadevanje socialno demokratičnih poslancev, da bi čvrsto pospešili socialnopolitično zakonodajo; spozna pa tudi od por. ki ga postavljajo proti temu prizadevanju vse meščanske stranke našega parlamenta. Se je v živem spominu boj delavskih zastopnikov proti draginji. Veli ka večina parlamenta se je posta vila v bojno vrsto proti socialno demokratičnim prizadevanjem, d:, bi se cene mesu znižale z uvaža njem živine in mesa, tudi razpra ve o kartelnem oderuštvu so rodi le večino proti socialni demokra ciji in ta večina je pokopala s svojim glasovanjem vse najvaž nejše soeialnodemokratične pred loge. V boju proti draginji se je po zaslugi socialističnih poslan cev vendarle storil znaten korak napredka s sprejetim zakona o zakladu za stanovanjsko oskrbo. I Z največjo vnemo so šli social-1 nodemokratični poslanci v boj za izpolnitev obljube, ki jo je bil dal parlament železničarjem; seveda; je bilo to meščanskim poslancem skrajno neprijetno. Med železni- j čarji se še ni poleglo razburjenje j nad nezaslišanim izdajstvom, ki so ga zaerrešile nad njimi meščan ske stranke, ki so glasovale proti povišanju njihovih plač. Prav; tako so tudi drutri državni uslnž- ] benci spoznali, da je zastopala v boju 7.11 službeno pracmatiko so-j eialna demokracija z energijo in brezobzirnostjo interese te mno goštevilne skupine. Preko teh *»ojev in preko boja vsled brambtic reforme socialno- | demokratični poslanci niti za hip niso pozabili, da so edini zastop niki delavstva. Noben hip niso prekinili svojega prizadevanja, da izsilijo varstvene zakone za delavstvo. Vsled odpora vlade in meščanskih strank proti napredni socinlnopolitični zakonodaji so dosepli socialni demokratje kljub vsemu trudu le skromne uspehe. Zakoniti moč. so dobili: mezdni zakon na rudništvo in zakon o nezRodnem zavarovanju v stav binski stroki. Razentega je skle nila poslanska zbornica naslednje zakonske načrte, ki še niso dobili odobrenja gosposke zbornice in krone :zakon o kršitvi pogodbe, novelo k § 74 obrtn. reda, ki naj omogoči zdravstveni normalni de lovnik in druge odredbe v intere su življenja i zdravja delavcev, i Nadalje gosposka zbornica še ni 1 odobrila obeh zakonov o bolni škem zavarovanju in o nezgodnem zavarovanju pomorščakov in za kona o davčnih olajšavah za pri dobitne in gospodrske zadruge. Najvažnejši predlogi socialnih demokratov se še obravnavajo v ' socialopolitičnem odseku. Za en j krat se je v tem odseku posrečilo i dobiti od vlade obljubo, da v j kratkem razglasi odlok o nedelj ' skem počitku in odmorih pri delu v neprekinjenih obratih in da predloži zbornici zakonski načrt o zavarovanju rudarjev proti ne zgodam. Posvetovanje > socialnem zava rovanju še ni mnogo napredova lo. Vendar so pri kraju dogotraj ne debate v načelnih vprašanjih zakona. Odsek bo torej svoje deio lahko, nadaljeval mnogo hitreje. Že ta kratek predgled o soeial nopolitičnem delu v poslanski zbornici nas uče. da je nositeljica socialne politike v zbornici social na demokracija, dočim si vlada in meščanske stranke neprenehoma prizadevajo, kako bi preprečili uspeh socialno-demokratičuih akcij. PROTI IMPERIALISTIČNI POLITIKI. Nil zadnjem strankarskem zbo ru sociaNe demokracijo v Xem čiji se jo sprejela naslednja reso lucija. ki se obrača proti plena željni osvojevalni politiki velikih držav: Počim se življenje izkoriščane ga [A*oletariata zanemarja, žene silno razvita produkcija k raz širjenju trgov, velikansko nagro madenje kapitala nujno teži po novih ozemljih, tla spravi v vred nosti svoje glavnice. V. naraščajočim izvozom blaga in kapitala, produkcije in prevoz nih sredstev se svetovni promet vedno bolj razširja in svetovno gospodarstva dobiva velno večji obseg. Po varstveni carini močno pospeševane organizacije podjet nikov. karteli in t rust i. ki v rasto či meri obvladajo gospodarsko življenje, izkoriščajo svoj vpliv na vlado svoje države, da napra vijo sredstva državne moči usluž na svojin ekspanzivnim težnjam, da bi država podvrgla velike de le svetovnega gospodarskega o zemlja njih vplivni in oblastveni sferi in izključila tuje konkuren te. V ta namen je dobrodošla najbrutalnejša sila. samo če obe ta uspeh. !>rezvestna roparska in osvojevalna politika, katere ljud stvu sovražni značaj je že stran kin zbor v Mahizu leta 1!)00 oži gosal, je poslcdiea teh imperiali stičnih teženj. Da roparrke poho de zmagoslavno izvedejo in spra vijo rop v varnost, se morilna o rodja na nezaslišen način poveča va jo in izpopolnjujejo. Med državami, katerih kapita listični razred ima isto ekspan zivno teženje in gre v zadovolji tvi tega za enakim ciljem, se po rode težki zapletjaji in ostru na sprotstva. ki zopet d.ijejo povod j za nova oboroženie. oovečana in ojačena do blaznosti. • l/ tega porojeno nevarnost u ničujoče svetovne vojne še po ostrnje nesramnp hujskanje mo gotcev kapitala in junkerjev, ki imajo poseben interes na dobavi vojnega materiala, na povečanju uradniške armade in vodilnih mest v armadi in mornarici. Imperializem jaei moč kapita- | lističnih hnjskačev in ovira na predovanje socialne politike. Tz datki za oboroževanje tovore ljudskim množicam neznosna bre mena. doeim jim izpodkopnje drgginja vseh življenjskih po trebščin zdravje. Meščanske stranke so popolno ma zašle v prokletstvo imperia lizma. brez odpora dovoljujejo vse zahteve za vojska in mornari co. Socialna demokracija se naj odločneje bori proti imperialistič nim in šovinističnim težnjam, kjerkoli se pojavijo, pač pa z vso odločnostjo goji mednarodno so lidarnost proletarijata. ki nikjer ne čuti sovražnih čuvstev proti drugemu ljudstvu. ('oprav se ho imperializem, ki je izvliv kapitalističnega gospo darstva. le obenem s kapitalistič nim gospodarstvom popolnoma premagal, vendar se ne sine nič opustiti, da se omilijo njegovi splošno nevarni učinki. Strankin /.bor izraža odločno voljo, da se vse stori, kar prive de do sporazuma med narodi in ohrani mir. Strankin zbor zahteva, da se po poti narodnega sporazuma na pravi konec blaznemu oboroževa nju. ki ogroža mir in /ene člo veštvo strašni katastrofi naspro ti. Strankin zbor zahteva namesto plenaželjne osvojevalne politike svobodo svetovnega prometa in odpravo varstvenocarinskega si stema. ki služi le obogatenju mo gotcev kapitala in veleposestni kom. Strankin zbor pričakuje, da neumorno zastavijo strankini so drugi vso svojo moč za izpopolni tev politične, strokovne in za družne organizacije razrednoza vednega proletariata, da se bodo z ojačeno silo borili proti nasilne mu imperializmu, dokler ga ne porazijo. Zakaj naloga proleta riata je, da prevede na najvišjo stopnjo dvignjeni kapitalizem v socialistično družbo in tako traj no utrdi mir. samostojnost in svo bodo ljudstev. Socialisti na delu. Socialisti nimamo velikih dnev nikov iu drugih časopisov, ki bi hohnali v svet o velikem delu. ki ga izvršujejo socialistične »pra ve v krajih, kjer so jim volilci iz ročili v oskrbo občinske ali dru ge posle. Le tu pa tam nanese slu čaj, da izve javnost nekoliko več o tem delu. Kn tak slučaj ji' tudi socialistič na mestna uprava v St. Mary. O., kjer opravljajo sod miri mestno posle oil nov« ga leta seia z naj 1« -pšimi uspehi. Kakor skoro \ vseh slučajih. kjer so privzeli so cialisti zavoženo gospodarstvo ka pitalističnih strank, so tudi tu prišli socialisti na vsakovrstne | goljufije v vseh uradih. V vodo vodnem oddelku so prišli na sled da rabijo razno kompanije in ne kateri odlični meščani vodo iz me stnega vodovoda brezplačno. Od ••ne teh kompanij so socialisti iz terjali znatno svoto za porablje no. a ne plačano vodo.Dognalo se I je tudi. da so prejšni mestni n | rudniki jemali mestni premog, ne dii bi kedaj zanj cent plačali. Me sna uprava je bila za kapitalistič ne parazite samo molzna krava. Vse to bo nepoštenjakovičem in njihovimi strankam hodilo v na poto pri prihodnjih volitvah. Ker pa so razne kompanije pre ganjale ooc. delavce in ker v tem malem ."»0(H) prebivalcev bro.iečem industrijskem mestecu ni unij, ki bi take preganjane branile, so so cialisti zastavili vse svoje moči. da se delavstvo tudi strokovno or ganizira. Dobili so izkušenega organizatorja ter sklicali shod. Ha pa preprečijo nameravano or ganiziranje. so kapitalisti najeli druhal barab, ki so imele nalogo razbiti shod. To se jim je enkrat res posrečilo .Dmgokrat pa je mayor Scott Wilkins imenoval večje število pomožnih policajev, ki so imeli pokazati oholim kapi talistom moč delavske mestne u prave. Od tedaj naprej se vsi sho di vrše v najlepšem redu. V svoj podlosti so se prejšnji mestni očetje hoteli maščevati nad socialisti s tem, da so jim /ni žali plače in sicer mayor ju iz +'700 na >1*400 na leto. blagajniku od +450 na >'12"». Kljub temu. da mo rajo soc. uradniki opravljati se druge posle, da morejo ži\eti. je njihova administracija dobra. Proti draginji. Socialno demokratične /■ nsko organizacije na Nemškem so pri redilo 24. sept. 27 shodov proti draginji. Xa vseli shodih je bila sprejeta resolucija z zahtevo, da odpre vlada meje. odpravi carino na živino, meso. ,žito in ki no in odstrani sistem uvoznih listov, od občin pa zahteva resolucija pre skrbo prebivalstva z tr.e«om. Socializem noče odpraviti pri vatno lastnine, odpraviti hoče le privatno lastnino proizvajalnih in prometnih sredstev, na podlagi česar so vsakomur mogoče prido biti si privatno lastnino. SOCIALISTIČNA AGITACIJA V DRŽAVI OHIO. I (Dopis iz Cleveland, O.) Tako živahne socialistične agi tacije še no pomni zgodovina dr žave Ohio, /lasti v njenem indu strijskem središču Clevelandu. Sodrugi, dan volitev se bliža z neverjetno hitrostjo. Letošnje le to 1. 1912 je nase leto. Naloga nas I vseh sodrugov je, da storimo svo I jo dolžnost, katero nam nalaga | nase prepričanje in naša stranka. I Ta naša dolžnost obstoji v agita J eiji. Posvetiti moramo vse svoje moči v to. da prebudimo iz span ' ja svoje še nezavedne in še brez brižne tovariše. Pojasnimo jim ne popisne krivice, katere se jim go de, pokažimo jim pravi vzrok istih ter skrbimo, da bodo čitali socialistično časopisje in knjige ter jih pridobimo za organizacijo. Velikansko agitacijsko delo, katerega letos vrši soe. stranka nikakor ne sine iti mimo sloven skih delavcev kakor veličastne sanje; dolžnost slovenskih sodru gov je, da pride nauk socializma tudi v slovenske hiše. med sloven ske delavce Vse Združene države so danes bojišče in prizorišče velikega vo lilnega boja socialistične stranke, samo v državi Ohio se izvrši nad dvesto soe. shodov vsak teden. Vsi najboljši govorniki so nepre stano na potovanju. Istotako je na govorniškem potovanju naš guvernerski kandidat sodrug C. I. Ruthenberg že od 20. junija, (iovori skoro vsak večer. Do se daj je prepotoval že tri četrtine države. V Cleveland se povrne 4. novembra. Drugi dobri govorniki, ki potujejo po Ohio so: Wm. Francis, Barnard. Con, Poly, Tom Clifford, Margucrittc. Treveri in I Frank Hohn. Predsedniški kandidat sodrug Debs je v Clevelandu govoril 27. septembra. '/■■> njegov govor je bi la zarentana ena največjih dvo ran v mestu Central Armory dvo rana. ki pa je bila kljub svoji ve likosti premajhna. Ob tej priliki se je sodrug Debs izrazil, da se ni dolgo tega. ko je bila vsaka najmanjša bala prevelika za soe. shode, danes pii je vsaka največ ja bala premajhna, kadar se v nji govori o socialističnih naukih. Vse elevelandsko kapitalistično časopisje je ol> priliki teea shoda pisalo, da v tej. po svoji velikosti znani hali. še nikoli ni bilo toli ko ljudstva. Sodrugi. da. ni še dolgo od te ga. ko se je smatral socializem samo za sanje prenapetih posa meznikom. za katere je vsa jav nost imela samo zaničevanje in posmeh in ko se je soeialiste ozna čevalo samo z vprašanjem. In da nes! Danes navdaja socializem s strahom vse izkoriščevalce člove ške energije ter sovražnike pra vega delavskega napredka. Konvencija S. X. P. .F. v Mil waukee je pripoznala socialistič ne principe kot prave. V istem mestu je nekoliko pozneje kon vencija modlarske unije pripo znala socializem za edino rešitev delavstva iz sedanje mezdne su žnosti, v kateri ga tišči kapitali zem. Istotako je hilo na konven ciji stavbinskih mizarjev v Wa sliingtonu. I). C. Ali so potem so cializem res samo sanje nekaterih nezadovoljnežev. Pred nekaj tedni ><• je nahajal pri nas v < 'lcvclandu sodrug I.e gien iz Nemčije. Dobro se še spo minjam njegovega govora, v ka terem je zlasti povdarjal. da mo rajo strokovne organizacije in so cialistična stranka delovati / ro ko v roki. ako se hočejo delavci uspešno boriti proti roparskemu socializmu. Tako delajo delavske organizacije v Nemčiji. Avsriji. Franciji in drugih državah. Vz rok. da se tega ni uveljavljalo tudi v Združenih državah, tiči v tem. ker ameriške strokovne or ganizacije ali unije niso imele praviji voditeljev. Pod krinko vere in patriotizma, največ pa i/ osebnepa koristolovstva linijskih voditeljev, se je do sedaj pehal socializem i/ ameriških unij. To da spoznanje in razredna zavest sta tudi v te plasti am. delavstva prodrli in ■ socialistična stranka zadobiva vsak dan večji npliv. Tn danes ni več daleč čas. ko «e bodo unije in soc. stranka skupaj bojevale zoper kapitalistično iz koriščanje. Pri zadnjih predsedniških vo-l lit vali so v Olevelaiidu ni druge ga govorilo, kakor o republikan cih in demokratih. Vse kaj dru gega pa je letos. Ni ga dneva in ne večera, da hi ne govoril eden ali ilrngi socialistični govornik na Public Square-u. Tudi po ulicah se vrše neprestano shodi v različ nih jezikih. Sodrug Petrovčič je 2. oktobra govoril na vogalu St. Clair Ave. in Norwood Ud. v slovenskem je ziku. Ker je to nekako središče slovenske naselbine, se ni čuditi, da »«• je zbrala številna množica, ki je pazno sledila navdušenim izvajanjatn mladega govornika. Shod se je vršil mirno in do | stojno. Po shodu se je kolektalo I za stranko. Skoro vsakdo izmed poslušalcev je prispeval po svo jih močeh. Prodalo se je tudi ne kaj literature. Kolikor je meni znano, je bil to prvi slovenski socialistični shod na elevelandskih ulicah. So drug Petrovčič se je izrazil, da bo J še nastopil na ulicah, koder živi jo Slovenci, ako ne bo mraza in ako bo vreme ugodno. To naj bo vam, slov. sodrugi po drugih naselbinah, za vzglel, ka ko doseči, da pride socializem tu di do delavcev, katerih ni mogo če dobiti v dvorano, zlasti, ako se tam govori o socializmu. Zunaj i se pa vsakdo rad ustavi ter po ] sluša. Kdor enkrat sliši soe. go . vor, ga bo prišel tudi drugič po I slušat. Ant. Gradishcr. DA SE POBLIŽJE SPOZNAMO. | (Dopis iz Milwaukee. Wis."! Rodimo enkrat odkritosrčni. Naj bo vse jasno moil nami so drugi in prijatelji. Večina od nas. kar jih ni po polnoma brezbrižnih, ko imenuje mo socialiste; nekateri so skrom nejši in imenujejo se le svobodo mislece, a vsak pa zahteva zase pripoznanje in siccr neomejeno pripoznanje, da je socialist, pravi in pristni socialist. /hiramo se na cesti, v gostilni, doma ali v tovarni; razlagamo si socializem, govorimo o napred ku. kritiziramo eden druzega in delamo načrte za bodočnost. Se veda. nikdo ne bo trdil., da je bo lje. da molčimo, ali govorimo brezpomembne stvari, a resnica je. da se vselej razidemo od jed nakih debat z nejasnostjo do stva ri in do eden drugega. In to nam škoduje, ovira naše delo ter na redi organizacije površne brez zdravega in jasnega delovanja. To pa mora vsekakor izginili od nas; saj nam vsem leži na srcu razvoj socializma; vsi smo prepri-| čani, da je edino po socializmu mogoče priti do boljše bodočno sti. Zakaj bi se potem ne spora zumeli. pripoznali kar je pravo ter opustili, kar ni dobro za nas in za našo stranko?1 Vekateri od nas so že večkrat oddali svoje glasove za strajiko in oddali jih bodo še v bodoče. Imajo prepričanje. o ja. trdno prepričanje; s tem trdnim prepri čanjem stoje izven stranke! Za kaj? Ker ne poznajo, kako neob hodno potrebna je organizacija, ker ne vedo. da ona vodi res veli kanski boj in da ta boj postaja vedno ljutejši ter zahteva vedno novih čvrstejšib moči. da stranka ne podleže silnemu navalu nas protnikov. Tega ne sprevidi jo! Potem je njih prepričanje piška vo ali ga sploh ni! Poglejmo si enkrat pomen or -■atiizaeije prijatelji! Vzemimo. <!a bi ljudje, ki so po svojem roj stvu bili obliti z vodo. ali krščeni, pustili celo katoliško cerkev v mi I<» je. da bi le v rojstni knjigi !'ili katoličani; svoj denar, svoje r°ke.THmm in drugo, kar bi imelo služiti za razvoj in oliranitev mo- I ei katoliške cerkve, hi pa ne dali njej v službo. Ali bi obstajala la nes katoliška cerkev? T?ekli bo dete. ne! Tn vi so imenujete so. eialiste in želite stranki moči. a klub teonn ostajate izven organi zacije. Ali more to soglašati / Va vo pametjo?' Organizirano delavstvo tvori po čelom svetu ono velikansko armado, ki jo vežo ena velika sil na misel, misel osvobndonia člove čanstva iz mezdne snžnosti in kri vifnih razmer sploh, misel svobo de, enakosti in bratstva. Ta arma da 70 obdana od sovražnika, ki so ne bojujejo odprto ampak v temi in zahrbtno. Ta sovražnik posta ja vedno nil noj i, zbral je vso »vol mori. ki so sr popred borile rai troseno in skuša ugonobiti arm do svobode. V svojo vrste jt* p stavil naše brate, ki tavajo v t mi. ker so jib oni oslepili v nož mladosti To so pravi janičarji naši najhujši sovražniki! Sovr* ni k, ki ga naj globoke je črtiir jo nevednost mas. poje nemška f cialistična pesem. Ali hočete ojaoiti socialistiono stranko? P tem stopite v organizacijo, da, ji svojo moči, pomagajte razprš temo in privesti janičarje k sv jim bratom, da so boilo ž nji'I borili. Ozrite se okrog' Ali vid I divji boj? Sovražnik skuša pil dreti našo vrste. Ali hočete j vrste ojačiti? 1'otcm ne omabu.fi in podajte nam roke' J So pa tudi. ki stoje v strani nosijo njeno znamenje in rd(l kravate, plačujejo redno sv<i prispevke, a so vrb temu mrt[ člani. Kako naj stranka naprotfi je, ako so nje Slani ne brigajo I to? Odgovorili bodo: saj plačuj mo. Ali pa to zadostuje. Te vrsl člane stranke naj se vpraša kajt socializmu, •• delovanju, o zgo.l vini ali bodočnosti njihovi, ni bodo popolno nejasen odgovor.; ^e<"ini slučajev pa nobenega. &j kaj? Niso sr 11 < • i 1 i socializma, ■ so bili na sejah in debatah. Kupi so broSure, a sedaj so pozabljen prašne ložo v kotu. Naročen inJ jo delavski časopis, eitajo ga « vrtino ali nit*-. Stranki iele naprti ka. d asi nimajo m < > r- i. da bi so « rili proti nevednosti in klioali S variše i/ duševne teme na dana solnce svohode, v vrste bojnjol bratov' Preslabo je njih i ,iM in prepričanje, a ojaoiti si g," A eejo. H Mnofir, izmed njih iščejo in bi ajo pri skupinah po nap,kali * Soj 7Jr'° ,0 najdejo' na^a J ' Ko., slovonsno svoj O(lstop. J '' ' a . " VS(t mo»'> ustavili * ^ napak,, odpravijo, da se or» ZnT- 0kr:,pfa- Sodn,^ k iia i- -J' iz.i"vil: Kdor Pak 1,1 napravil, še sp]oh živp, t,id! nn "i,noro tf!rn" Tudi napako imajo svojo dol lr»". ko spoznamo te odnro i™**"1. 1>r"v» P«" Kaki' •1 pr pričanje socialista ki n„ fak°- k«k°>' /0'» i n.iatolji: Z(»i0 borno. ."•nsti|,0tT<ln,,fi S' ŽOl° ,,!?,eda vajo d« '0*'1 Priznanjfl a.lo. da so V20rni tti s"-si,ij°v so z<> neštetokrat snozn «v°jc»nesposobnost. Ved i L ' , s°°- s,r«"ka rabi v prvj v m notacijo za stvar. -Afine oznanil jemo Rovras'va in*"! M Pn° prnvico 7a vsa *a zalifevamo. so besede neke cialisti?ne pesmi. TT?jti dp, sovraštva do izkoriščevalcev prinaša nobenih sadov Doti ostane vedno enako mlaee,, delovanje. Kdor W e"ji>i 'lohn. S(Wali8t„. k"'l pnhftjaio današnji* , ZZ, iih ' |.ripr„4ih "ken, r,:mj:tTr ^P°'' ni/acijo. Pa S(. 2SnlP°m""1 °.r?j •t- * * Pre, ,„bn povnrnilcn. da asa "t ranico v razvojn O f.m j! Ztr, ^'P-eda,!^^ nd C T*""?'«*- Vi " v 'lilir.iul" ; v,\' 1* <to d„ n,V" '"-1 sfieno Til-. ■ ^oeiah -Inn •" "* dr..«. Zl%!1Ka£ % T" <* "'«r n„„ ;n.™ Ali j, >• "«• .Mi-••••« "«•!»»»! n.iMj "<.rWr,™ ' r »I.ovine? Tn ^e .. ~i • • J°" 7n "jo. d.1 jn ,. .J'- f| 1".1° M > -na l.esodV ;' S *tlenih k„fi# vrrV h'">i domovine * SM,0'"° ,j* Ravno fn?ro , , knjiorami U " '.^amnfiko if nu,d nami ki 7° Sf»rfn,g»* sfo odkritosrčni Si,- , «»»J» slod, i,.„r ■" !»»♦ ««ei.lhli»n, v' " '."1