OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 2

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for 2

Socialistični pregled.
VELIKO DELO 800. POSLAN-i
CEV V AVSTRIJSKEM
PARLAMENTU.
Razen socialne demokracije se
nobena avstrijska politična stran
ka ne peča 8 socialno politiko.
Meščanske strane avstrijskega
parlamenta.
Vse meščanske «tranke stoje
danes v sklenjeni vrsti, da pre
prečijo sleherni socialnopolitični
napredek. Kolikor je socialnopo
litičnih predlogov v avstrijski
poslanski zbornici, ne eden ni iz
šel iz meščanskih vrst, pač pa ga
je povzročilo ali celo izsililo orga
nizirano socialno-demokratičoo
delavstvo. Mnogoštevilni so pred
logi, ki so jih vložili socialni de
mokratje ?a izboljšanje avstrij
ske socialnopolitične zakonodaje,
skromne in vzbujajoče najostrejšo
opravičeno kritiko pa so socialno
politične vladno predloge. Pn še
te ne izvirajo iz volje vlade, am
pak so samo oslabljenja soc.-demo
kratičnih predlogov, zahtev in
drezanj. Brezuspešno, zapuščeno,
prazno in brezizrazno je vse tisto,
kar so prispevale meščanske
stranke k pospeševanju socialne
politike.
Odpor meščanskih poslancev
proti vsakemu sooialnopolitične
mu predlogu ni nikaka hinavsči
na. ampak prihaja buržvazijcem
prav i/, srca. C'e nimajo poguma,
da bi položili predloge s svojim
glasovanjem v grob, tedaj jih
skušajo pokopati v odsekih ali jih
pritirajo v pododseke; sleherno
razpravo otežujejo in zavlačujejo.
Površnenr. i opazovalcu se zde na
sprotja med meščanskimi stran
kami zelo ostra: ampak vsa do
zdevna nasprotja izginejo v tistem
hipu, ko hoče buržvazija prepre
čijo izboljšanje naše socialnopoli
tične zakonodajo in da navale na
povzdigo delavskega razreda nove
ovire; s tem hočejo varovati svoje
prvenstvo proti slehernemu so
eialnodemokrat ičnemu predlogu.
Kakor je avstriski parlament
razkošen in potraten, kadar do
voljujejo miljonska bremena mi
litarizmu na suhem in na mo
krem, prav tako je skopu.ški in
malenkosten, če se zahteva za
državne delavee boljše izplačeva
nje in če bi bilo treba kaj ukre
niti za izpopolnitev socialne upra
ve.
Kdor s paznini očesom zasleduje
delo v parlamentu, jasno opazi
neumorno prizadevanje socialno
demokratičnih poslancev, da bi
čvrsto pospešili socialnopolitično
zakonodajo; spozna pa tudi od
por. ki ga postavljajo proti temu
prizadevanju vse meščanske
stranke našega parlamenta. Se je
v živem spominu boj delavskih
zastopnikov proti draginji. Veli
ka večina parlamenta se je posta
vila v bojno vrsto proti socialno
demokratičnim prizadevanjem, d:,
bi se cene mesu znižale z uvaža
njem živine in mesa, tudi razpra
ve o kartelnem oderuštvu so rodi
le večino proti socialni demokra
ciji in ta večina je pokopala s
svojim glasovanjem vse najvaž
nejše soeialnodemokratične pred
loge. V boju proti draginji se je
po zaslugi socialističnih poslan
cev vendarle storil znaten korak
napredka s sprejetim zakona o
zakladu za stanovanjsko oskrbo. I
Z največjo vnemo so šli social-1
nodemokratični poslanci v boj za
izpolnitev obljube, ki jo je bil dal
parlament železničarjem; seveda;
je bilo to meščanskim poslancem
skrajno neprijetno. Med železni- j
čarji se še ni poleglo razburjenje j
nad nezaslišanim izdajstvom, ki
so ga zaerrešile nad njimi meščan
ske stranke, ki so glasovale proti
povišanju njihovih plač. Prav;
tako so tudi drutri državni uslnž- ]
benci spoznali, da je zastopala v
boju 7.11 službeno pracmatiko so-j
eialna demokracija z energijo in
brezobzirnostjo interese te mno
goštevilne skupine.
Preko teh *»ojev in preko boja
vsled brambtic reforme socialno- |
demokratični poslanci niti za hip
niso pozabili, da so edini zastop
niki delavstva. Noben hip niso
prekinili svojega prizadevanja,
da izsilijo varstvene zakone za
delavstvo. Vsled odpora vlade in
meščanskih strank proti napredni
socinlnopolitični zakonodaji so
dosepli socialni demokratje kljub
vsemu trudu le skromne uspehe.
Zakoniti moč. so dobili: mezdni
zakon na rudništvo in zakon o
nezRodnem zavarovanju v stav
binski stroki. Razentega je skle
nila poslanska zbornica naslednje
zakonske načrte, ki še niso dobili
odobrenja gosposke zbornice in
krone :zakon o kršitvi pogodbe,
novelo k § 74 obrtn. reda, ki naj
omogoči zdravstveni normalni de
lovnik in druge odredbe v intere
su življenja i zdravja delavcev,
i Nadalje gosposka zbornica še ni
1 odobrila obeh zakonov o bolni
škem zavarovanju in o nezgodnem
zavarovanju pomorščakov in za
kona o davčnih olajšavah za pri
dobitne in gospodrske zadruge.
Najvažnejši predlogi socialnih
demokratov se še obravnavajo v
' socialopolitičnem odseku. Za en
j krat se je v tem odseku posrečilo
i dobiti od vlade obljubo, da v
j kratkem razglasi odlok o nedelj
' skem počitku in odmorih pri delu
v neprekinjenih obratih in da
predloži zbornici zakonski načrt
o zavarovanju rudarjev proti ne
zgodam.
Posvetovanje > socialnem zava
rovanju še ni mnogo napredova
lo. Vendar so pri kraju dogotraj
ne debate v načelnih vprašanjih
zakona. Odsek bo torej svoje deio
lahko, nadaljeval mnogo hitreje.
Že ta kratek predgled o soeial
nopolitičnem delu v poslanski
zbornici nas uče. da je nositeljica
socialne politike v zbornici social
na demokracija, dočim si vlada in
meščanske stranke neprenehoma
prizadevajo, kako bi preprečili
uspeh socialno-demokratičuih
akcij.
PROTI IMPERIALISTIČNI
POLITIKI.
Nil zadnjem strankarskem zbo
ru sociaNe demokracijo v Xem
čiji se jo sprejela naslednja reso
lucija. ki se obrača proti plena
željni osvojevalni politiki velikih
držav:
Počim se življenje izkoriščane
ga [A*oletariata zanemarja, žene
silno razvita produkcija k raz
širjenju trgov, velikansko nagro
madenje kapitala nujno teži po
novih ozemljih, tla spravi v vred
nosti svoje glavnice.
V. naraščajočim izvozom blaga
in kapitala, produkcije in prevoz
nih sredstev se svetovni promet
vedno bolj razširja in svetovno
gospodarstva dobiva velno večji
obseg. Po varstveni carini močno
pospeševane organizacije podjet
nikov. karteli in t rust i. ki v rasto
či meri obvladajo gospodarsko
življenje, izkoriščajo svoj vpliv
na vlado svoje države, da napra
vijo sredstva državne moči usluž
na svojin ekspanzivnim težnjam,
da bi država podvrgla velike de
le svetovnega gospodarskega o
zemlja njih vplivni in oblastveni
sferi in izključila tuje konkuren
te. V ta namen je dobrodošla
najbrutalnejša sila. samo če obe
ta uspeh. !>rezvestna roparska in
osvojevalna politika, katere ljud
stvu sovražni značaj je že stran
kin zbor v Mahizu leta 1!)00 oži
gosal, je poslcdiea teh imperiali
stičnih teženj. Da roparrke poho
de zmagoslavno izvedejo in spra
vijo rop v varnost, se morilna o
rodja na nezaslišen način poveča
va jo in izpopolnjujejo.
Med državami, katerih kapita
listični razred ima isto ekspan
zivno teženje in gre v zadovolji
tvi tega za enakim ciljem, se po
rode težki zapletjaji in ostru na
sprotstva. ki zopet d.ijejo povod j
za nova oboroženie. oovečana in
ojačena do blaznosti.
• l/ tega porojeno nevarnost u
ničujoče svetovne vojne še po
ostrnje nesramnp hujskanje mo
gotcev kapitala in junkerjev, ki
imajo poseben interes na dobavi
vojnega materiala, na povečanju
uradniške armade in vodilnih
mest v armadi in mornarici.
Imperializem jaei moč kapita- |
lističnih hnjskačev in ovira na
predovanje socialne politike. Tz
datki za oboroževanje tovore
ljudskim množicam neznosna bre
mena. doeim jim izpodkopnje
drgginja vseh življenjskih po
trebščin zdravje.
Meščanske stranke so popolno
ma zašle v prokletstvo imperia
lizma. brez odpora dovoljujejo
vse zahteve za vojska in mornari
co. Socialna demokracija se naj
odločneje bori proti imperialistič
nim in šovinističnim težnjam,
kjerkoli se pojavijo, pač pa z vso
odločnostjo goji mednarodno so
lidarnost proletarijata. ki nikjer
ne čuti sovražnih čuvstev proti
drugemu ljudstvu.
('oprav se ho imperializem, ki
je izvliv kapitalističnega gospo
darstva. le obenem s kapitalistič
nim gospodarstvom popolnoma
premagal, vendar se ne sine nič
opustiti, da se omilijo njegovi
splošno nevarni učinki.
Strankin /.bor izraža odločno
voljo, da se vse stori, kar prive
de do sporazuma med narodi in
ohrani mir.
Strankin zbor zahteva, da se
po poti narodnega sporazuma na
pravi konec blaznemu oboroževa
nju. ki ogroža mir in /ene člo
veštvo strašni katastrofi naspro
ti.
Strankin zbor zahteva namesto
plenaželjne osvojevalne politike
svobodo svetovnega prometa in
odpravo varstvenocarinskega si
stema. ki služi le obogatenju mo
gotcev kapitala in veleposestni
kom.
Strankin zbor pričakuje, da
neumorno zastavijo strankini so
drugi vso svojo moč za izpopolni
tev politične, strokovne in za
družne organizacije razrednoza
vednega proletariata, da se bodo
z ojačeno silo borili proti nasilne
mu imperializmu, dokler ga ne
porazijo. Zakaj naloga proleta
riata je, da prevede na najvišjo
stopnjo dvignjeni kapitalizem v
socialistično družbo in tako traj
no utrdi mir. samostojnost in svo
bodo ljudstev.
Socialisti na delu.
Socialisti nimamo velikih dnev
nikov iu drugih časopisov, ki bi
hohnali v svet o velikem delu. ki
ga izvršujejo socialistične »pra
ve v krajih, kjer so jim volilci iz
ročili v oskrbo občinske ali dru
ge posle. Le tu pa tam nanese slu
čaj, da izve javnost nekoliko več
o tem delu.
Kn tak slučaj ji' tudi socialistič
na mestna uprava v St. Mary. O.,
kjer opravljajo sod miri mestno
posle oil nov« ga leta seia z naj
1« -pšimi uspehi. Kakor skoro \
vseh slučajih. kjer so privzeli so
cialisti zavoženo gospodarstvo ka
pitalističnih strank, so tudi tu
prišli socialisti na vsakovrstne
| goljufije v vseh uradih. V vodo
vodnem oddelku so prišli na sled
da rabijo razno kompanije in ne
kateri odlični meščani vodo iz me
stnega vodovoda brezplačno. Od
••ne teh kompanij so socialisti iz
terjali znatno svoto za porablje
no. a ne plačano vodo.Dognalo se
I je tudi. da so prejšni mestni n
| rudniki jemali mestni premog, ne
dii bi kedaj zanj cent plačali. Me
sna uprava je bila za kapitalistič
ne parazite samo molzna krava.
Vse to bo nepoštenjakovičem in
njihovimi strankam hodilo v na
poto pri prihodnjih volitvah.
Ker pa so razne kompanije pre
ganjale ooc. delavce in ker v tem
malem ."»0(H) prebivalcev bro.iečem
industrijskem mestecu ni unij, ki
bi take preganjane branile, so so
cialisti zastavili vse svoje moči.
da se delavstvo tudi strokovno or
ganizira. Dobili so izkušenega
organizatorja ter sklicali shod.
Ha pa preprečijo nameravano or
ganiziranje. so kapitalisti najeli
druhal barab, ki so imele nalogo
razbiti shod. To se jim je enkrat
res posrečilo .Dmgokrat pa je
mayor Scott Wilkins imenoval
večje število pomožnih policajev,
ki so imeli pokazati oholim kapi
talistom moč delavske mestne u
prave. Od tedaj naprej se vsi sho
di vrše v najlepšem redu.
V svoj podlosti so se prejšnji
mestni očetje hoteli maščevati
nad socialisti s tem, da so jim /ni
žali plače in sicer mayor ju iz +'700
na >1*400 na leto. blagajniku od
+450 na >'12"». Kljub temu. da mo
rajo soc. uradniki opravljati se
druge posle, da morejo ži\eti. je
njihova administracija dobra.
Proti draginji.
Socialno demokratične /■ nsko
organizacije na Nemškem so pri
redilo 24. sept. 27 shodov proti
draginji. Xa vseli shodih je bila
sprejeta resolucija z zahtevo, da
odpre vlada meje. odpravi carino
na živino, meso. ,žito in ki no in
odstrani sistem uvoznih listov, od
občin pa zahteva resolucija pre
skrbo prebivalstva z tr.e«om.
Socializem noče odpraviti pri
vatno lastnine, odpraviti hoče le
privatno lastnino proizvajalnih in
prometnih sredstev, na podlagi
česar so vsakomur mogoče prido
biti si privatno lastnino.
SOCIALISTIČNA AGITACIJA
V DRŽAVI OHIO.
I
(Dopis iz Cleveland, O.)
Tako živahne socialistične agi
tacije še no pomni zgodovina dr
žave Ohio, /lasti v njenem indu
strijskem središču Clevelandu.
Sodrugi, dan volitev se bliža z
neverjetno hitrostjo. Letošnje le
to 1. 1912 je nase leto. Naloga nas
I vseh sodrugov je, da storimo svo
I jo dolžnost, katero nam nalaga
| nase prepričanje in naša stranka.
I Ta naša dolžnost obstoji v agita
J eiji. Posvetiti moramo vse svoje
moči v to. da prebudimo iz span
' ja svoje še nezavedne in še brez
brižne tovariše. Pojasnimo jim ne
popisne krivice, katere se jim go
de, pokažimo jim pravi vzrok
istih ter skrbimo, da bodo čitali
socialistično časopisje in knjige
ter jih pridobimo za organizacijo.
Velikansko agitacijsko delo,
katerega letos vrši soe. stranka
nikakor ne sine iti mimo sloven
skih delavcev kakor veličastne
sanje; dolžnost slovenskih sodru
gov je, da pride nauk socializma
tudi v slovenske hiše. med sloven
ske delavce
Vse Združene države so danes
bojišče in prizorišče velikega vo
lilnega boja socialistične stranke,
samo v državi Ohio se izvrši nad
dvesto soe. shodov vsak teden.
Vsi najboljši govorniki so nepre
stano na potovanju. Istotako je
na govorniškem potovanju naš
guvernerski kandidat sodrug C.
I. Ruthenberg že od 20. junija,
(iovori skoro vsak večer. Do se
daj je prepotoval že tri četrtine
države. V Cleveland se povrne 4.
novembra. Drugi dobri govorniki,
ki potujejo po Ohio so: Wm.
Francis, Barnard. Con, Poly, Tom
Clifford, Margucrittc. Treveri in
I Frank Hohn.
Predsedniški kandidat sodrug
Debs je v Clevelandu govoril 27.
septembra. '/■■> njegov govor je bi
la zarentana ena največjih dvo
ran v mestu Central Armory dvo
rana. ki pa je bila kljub svoji ve
likosti premajhna. Ob tej priliki
se je sodrug Debs izrazil, da se
ni dolgo tega. ko je bila vsaka
najmanjša bala prevelika za soe.
shode, danes pii je vsaka največ
ja bala premajhna, kadar se v
nji govori o socialističnih naukih.
Vse elevelandsko kapitalistično
časopisje je ol> priliki teea shoda
pisalo, da v tej. po svoji velikosti
znani hali. še nikoli ni bilo toli
ko ljudstva.
Sodrugi. da. ni še dolgo od te
ga. ko se je smatral socializem
samo za sanje prenapetih posa
meznikom. za katere je vsa jav
nost imela samo zaničevanje in
posmeh in ko se je soeialiste ozna
čevalo samo z vprašanjem. In da
nes! Danes navdaja socializem s
strahom vse izkoriščevalce člove
ške energije ter sovražnike pra
vega delavskega napredka.
Konvencija S. X. P. .F. v Mil
waukee je pripoznala socialistič
ne principe kot prave. V istem
mestu je nekoliko pozneje kon
vencija modlarske unije pripo
znala socializem za edino rešitev
delavstva iz sedanje mezdne su
žnosti, v kateri ga tišči kapitali
zem. Istotako je hilo na konven
ciji stavbinskih mizarjev v Wa
sliingtonu. I). C. Ali so potem so
cializem res samo sanje nekaterih
nezadovoljnežev.
Pred nekaj tedni ><• je nahajal
pri nas v < 'lcvclandu sodrug I.e
gien iz Nemčije. Dobro se še spo
minjam njegovega govora, v ka
terem je zlasti povdarjal. da mo
rajo strokovne organizacije in so
cialistična stranka delovati / ro
ko v roki. ako se hočejo delavci
uspešno boriti proti roparskemu
socializmu. Tako delajo delavske
organizacije v Nemčiji. Avsriji.
Franciji in drugih državah. Vz
rok. da se tega ni uveljavljalo
tudi v Združenih državah, tiči v
tem. ker ameriške strokovne or
ganizacije ali unije niso imele
praviji voditeljev. Pod krinko
vere in patriotizma, največ pa i/
osebnepa koristolovstva linijskih
voditeljev, se je do sedaj pehal
socializem i/ ameriških unij. To
da spoznanje in razredna zavest
sta tudi v te plasti am. delavstva
prodrli in ■ socialistična stranka
zadobiva vsak dan večji npliv.
Tn danes ni več daleč čas. ko «e
bodo unije in soc. stranka skupaj
bojevale zoper kapitalistično iz
koriščanje.
Pri zadnjih predsedniških vo-l
lit vali so v Olevelaiidu ni druge
ga govorilo, kakor o republikan
cih in demokratih. Vse kaj dru
gega pa je letos. Ni ga dneva in
ne večera, da hi ne govoril eden
ali ilrngi socialistični govornik na
Public Square-u. Tudi po ulicah
se vrše neprestano shodi v različ
nih jezikih.
Sodrug Petrovčič je 2. oktobra
govoril na vogalu St. Clair Ave.
in Norwood Ud. v slovenskem je
ziku. Ker je to nekako središče
slovenske naselbine, se ni čuditi,
da »«• je zbrala številna množica,
ki je pazno sledila navdušenim
izvajanjatn mladega govornika.
Shod se je vršil mirno in do
| stojno. Po shodu se je kolektalo
I za stranko. Skoro vsakdo izmed
poslušalcev je prispeval po svo
jih močeh. Prodalo se je tudi ne
kaj literature.
Kolikor je meni znano, je bil
to prvi slovenski socialistični
shod na elevelandskih ulicah. So
drug Petrovčič se je izrazil, da bo
J še nastopil na ulicah, koder živi
jo Slovenci, ako ne bo mraza
in ako bo vreme ugodno.
To naj bo vam, slov. sodrugi po
drugih naselbinah, za vzglel, ka
ko doseči, da pride socializem tu
di do delavcev, katerih ni mogo
če dobiti v dvorano, zlasti, ako
se tam govori o socializmu. Zunaj
i se pa vsakdo rad ustavi ter po
] sluša. Kdor enkrat sliši soe. go
. vor, ga bo prišel tudi drugič po
I slušat.
Ant. Gradishcr.
DA SE POBLIŽJE SPOZNAMO. |
(Dopis iz Milwaukee. Wis."!
Rodimo enkrat odkritosrčni.
Naj bo vse jasno moil nami so
drugi in prijatelji.
Večina od nas. kar jih ni po
polnoma brezbrižnih, ko imenuje
mo socialiste; nekateri so skrom
nejši in imenujejo se le svobodo
mislece, a vsak pa zahteva zase
pripoznanje in siccr neomejeno
pripoznanje, da je socialist, pravi
in pristni socialist.
/hiramo se na cesti, v gostilni,
doma ali v tovarni; razlagamo si
socializem, govorimo o napred
ku. kritiziramo eden druzega in
delamo načrte za bodočnost. Se
veda. nikdo ne bo trdil., da je bo
lje. da molčimo, ali govorimo
brezpomembne stvari, a resnica
je. da se vselej razidemo od jed
nakih debat z nejasnostjo do stva
ri in do eden drugega. In to nam
škoduje, ovira naše delo ter na
redi organizacije površne brez
zdravega in jasnega delovanja.
To pa mora vsekakor izginili od
nas; saj nam vsem leži na srcu
razvoj socializma; vsi smo prepri-|
čani, da je edino po socializmu
mogoče priti do boljše bodočno
sti. Zakaj bi se potem ne spora
zumeli. pripoznali kar je pravo
ter opustili, kar ni dobro za nas
in za našo stranko?1
Vekateri od nas so že večkrat
oddali svoje glasove za strajiko
in oddali jih bodo še v bodoče.
Imajo prepričanje. o ja. trdno
prepričanje; s tem trdnim prepri
čanjem stoje izven stranke! Za
kaj? Ker ne poznajo, kako neob
hodno potrebna je organizacija,
ker ne vedo. da ona vodi res veli
kanski boj in da ta boj postaja
vedno ljutejši ter zahteva vedno
novih čvrstejšib moči. da stranka
ne podleže silnemu navalu nas
protnikov. Tega ne sprevidi jo!
Potem je njih prepričanje piška
vo ali ga sploh ni!
Poglejmo si enkrat pomen or
-■atiizaeije prijatelji! Vzemimo.
<!a bi ljudje, ki so po svojem roj
stvu bili obliti z vodo. ali krščeni,
pustili celo katoliško cerkev v mi
I<» je. da bi le v rojstni knjigi
!'ili katoličani; svoj denar, svoje
r°ke.THmm in drugo, kar bi imelo
služiti za razvoj in oliranitev mo- I
ei katoliške cerkve, hi pa ne dali
njej v službo. Ali bi obstajala la
nes katoliška cerkev? T?ekli bo
dete. ne! Tn vi so imenujete so.
eialiste in želite stranki moči. a
klub teonn ostajate izven organi
zacije. Ali more to soglašati / Va
vo pametjo?'
Organizirano delavstvo tvori
po čelom svetu ono velikansko
armado, ki jo vežo ena velika sil
na misel, misel osvobndonia člove
čanstva iz mezdne snžnosti in kri
vifnih razmer sploh, misel svobo
de, enakosti in bratstva. Ta arma
da 70 obdana od sovražnika, ki so
ne bojujejo odprto ampak v temi
in zahrbtno. Ta sovražnik posta
ja vedno nil noj i, zbral je vso »vol
mori. ki so sr popred borile rai
troseno in skuša ugonobiti arm
do svobode. V svojo vrste jt* p
stavil naše brate, ki tavajo v t
mi. ker so jib oni oslepili v nož
mladosti To so pravi janičarji
naši najhujši sovražniki! Sovr*
ni k, ki ga naj globoke je črtiir
jo nevednost mas. poje nemška f
cialistična pesem. Ali hočete
ojaoiti socialistiono stranko? P
tem stopite v organizacijo, da,
ji svojo moči, pomagajte razprš
temo in privesti janičarje k sv
jim bratom, da so boilo ž nji'I
borili. Ozrite se okrog' Ali vid I
divji boj? Sovražnik skuša pil
dreti našo vrste. Ali hočete j
vrste ojačiti? 1'otcm ne omabu.fi
in podajte nam roke' J
So pa tudi. ki stoje v strani
nosijo njeno znamenje in rd(l
kravate, plačujejo redno sv<i
prispevke, a so vrb temu mrt[
člani. Kako naj stranka naprotfi
je, ako so nje Slani ne brigajo I
to? Odgovorili bodo: saj plačuj
mo. Ali pa to zadostuje. Te vrsl
člane stranke naj se vpraša kajt
socializmu, •• delovanju, o zgo.l
vini ali bodočnosti njihovi, ni
bodo popolno nejasen odgovor.;
^e<"ini slučajev pa nobenega. &j
kaj? Niso sr 11 < • i 1 i socializma, ■
so bili na sejah in debatah. Kupi
so broSure, a sedaj so pozabljen
prašne ložo v kotu. Naročen inJ
jo delavski časopis, eitajo ga «
vrtino ali nit*-. Stranki iele naprti
ka. d asi nimajo m < > r- i. da bi so «
rili proti nevednosti in klioali S
variše i/ duševne teme na dana
solnce svohode, v vrste bojnjol
bratov' Preslabo je njih i ,iM
in prepričanje, a ojaoiti si g," A
eejo. H
Mnofir, izmed njih iščejo in bi
ajo pri skupinah po nap,kali *
Soj 7Jr'° ,0 najdejo' na^a J
' Ko., slovonsno svoj O(lstop. J
'' ' a . " VS(t mo»'> ustavili *
^ napak,, odpravijo, da se or»
ZnT- 0kr:,pfa- Sodn,^ k
iia i- -J' iz.i"vil: Kdor
Pak 1,1 napravil, še sp]oh živp,
t,id! nn "i,noro tf!rn"
Tudi napako imajo svojo dol
lr»". ko spoznamo te odnro
i™**"1. 1>r"v» P«" Kaki'
•1 pr pričanje socialista ki n„
fak°- k«k°>'
/0'» i n.iatolji: Z(»i0 borno.
."•nsti|,0tT<ln,,fi S' ŽOl° ,,!?,eda
vajo d« '0*'1 Priznanjfl
a.lo. da so V20rni
tti s"-si,ij°v
so z<> neštetokrat snozn
«v°jc»nesposobnost. Ved i L
' , s°°- s,r«"ka rabi v prvj v
m notacijo za stvar.
-Afine oznanil jemo Rovras'va
in*"! M Pn° prnvico 7a vsa
*a zalifevamo. so besede neke
cialisti?ne pesmi. TT?jti dp,
sovraštva do izkoriščevalcev
prinaša nobenih sadov Doti
ostane vedno enako mlaee,,
delovanje. Kdor W
e"ji>i 'lohn. S(Wali8t„.
k"'l pnhftjaio današnji* ,
ZZ, iih ' |.ripr„4ih
"ken, r,:mj:tTr ^P°''
ni/acijo. Pa S(. 2SnlP°m""1 °.r?j
•t- * *
Pre, ,„bn povnrnilcn. da
asa
"t ranico v razvojn O f.m j!
Ztr, ^'P-eda,!^^
nd C T*""?'«*- Vi "
v 'lilir.iul" ; v,\' 1*
<to d„ n,V" '"-1
sfieno Til-. ■ ^oeiah
-Inn •" "*
dr..«. Zl%!1Ka£
% T" <*
"'«r n„„ ;n.™ Ali j,
>• "«• .Mi-••••«
"«•!»»»! n.iMj "<.rWr,™ ' r
»I.ovine? Tn ^e .. ~i • • J°"
7n "jo. d.1 jn ,. .J'- f| 1".1° M
> -na l.esodV ;' S
*tlenih k„fi# vrrV
h'">i domovine * SM,0'"° ,j*
Ravno fn?ro , ,
knjiorami U " '.^amnfiko if
nu,d nami ki 7° Sf»rfn,g»*
sfo odkritosrčni Si,- ,
«»»J» slod, i,.„r ■"
!»»♦ ««ei.lhli»n, v' " '."1

xml | txt