OCR Interpretation


Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 4

Image and text provided by University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-4/

What is OCR?


Thumbnail for 4

Dcbsova in Scidlova poslanica amcr. sodrugom, f
Pozdrav mojim sodrugom!
Velikanske množice in brezmejno navdušenje znači napredek
socialistične volilne kampanje. l*o vzhodu in zahodu, severu in jugu
se delavstvo pridružuje zastavi socialistične stranke.
Ni še bilo volilnega boja, ki bi s«> dal primerjati sedanjemu v
Združenih državah. Razredni hoj se bojuje na političnem polju na
šega naroda. Organizirana po vseh zveznih državah tvori socialistična
stranka, iznržujoč svoj hojaželjni čut prebujajočega se delavstva,
nezinagljivo falango proti nasprotniku ter zahteva brezpogojno uda j
v imenu delavskega razreda in industrialne emancipacije.
To je za socialiste čas najlepše priložnosti, « je ob enem tudi čas
odgovornosti in dolžnosti. Nihče naj se ne umakne ali omahuje sedaj!
V teh par dneh, ki nas ločijo od volitev, moramo zbrati vso svojo
energijo ter iti na delo za naši stvar s poživljenimi silami.
Moralna sila socializma je storila v največji meri svoj del v tej
volilni kamapnji in njena upliv elektrizira delavce ter vzbuja narod.
Sedaj je pravi čas. da damo duška čutilom. ki so v nas; moralna na
vdušenost naj se prenese v resnično delo. Sedaj je čas. da odpremo
zatvorniee lastnih sil. ki naj prineso positivnih uspehov socialistični
stranki.
Zadoni naj naš samozavestni glas revolucije, ki naj vzbudi in
navduši delavce vse Unije: razglasimo nujno potrebo gospodarske
in politične solidarnosti ter pokažimo pot iz poguhonosne puščave
mezdnega suženjstva v obljubljeno deželo industrialne svobode.
Združeni delavci so gospodarji luči in napredka. Pokazali so
hrbet žalostni prteklosti ter uprli svoje oči v bodočnost. Nehali so p<>
vešati glavo in sedaj stoje ponosno zravnani. Ne bojijo se več gospo
darjev, od kar so spoznali sami sebe in svojo moč.
Rojeni iz enako krute sužnosti ter dediči enako grozne mizerije
so prišli ti pogumni sinovi revolucije do spoznanja eden drugega kot
sodrugi in se ljubijo med seboj kakor bratje. Iz brez zvezdnate noči
minulih vekov so naposled prišli v luč dneva.
Od sedaj naprej je pot čista in jasna .vera neomajna in zmaga
gotova.
Naj vsakdo izmed nas premeri svoje sile ob tej pomembni bojni
uri ter stori svojo dolžnost. Vsakdo bo to. gotovo tudi storil. kdi>: je
vreden, da nosi soe. znak na svojih prsih in zavzema prostor v vrstah
tega glorioznega gibanja.
Živeli vsi. vi trpeči duhovi industrialne Amerike! ('as j«- prišel,
da prenehate biti razdruženi. temveč, da združite svoje raztresene
sile! Pot k svobodi nobena ni lahka! Skupaj se morate boriti ter zma
gati za vse. ako nočete sploh zmagati.
Naj mrtva preteklost pokoplje svojo smrt! Naj modrijani mo
drujejo in profesorji študirajo, toda kulturnega boja željni milioui
bodo pogazili vse nasprostujoče sile tet- s.* / Iružili v trdno skalo indu
strialne in politične solidarnosti!
Stoječi na tej skali lahko zremo vsemu svetu a obraz ter mu klu
hujemo; stoji'«"-! na t«*j skali bomo lahko uničiti kapitalizem, odpra
vili mezdno suženjstvo, pripravili do zavesti trpeče mase ter trium
falno korakali v socialistično republiko.
Vaš za zmago
Eugene V. Debs.
Sodrugi in tovariši delavci, pozdrav vam!
Polovica dirke v kontestu. v katerem so delavci soudeleženi, se
je ze izvršila.
V tem je naša stranka pokazala, da ima dovolj moči v sebi.
Tisoči, mnogi tisoči so prišli in prihajajo pod socialističen prapor.
Naš bojni krik ,naša izjava za industrialno svobodo, vzvišen na
men naše velepomembne stvari prinaša svetel dan v strašno temo
mezdnega suženjstva.
V brezmejnem trpljenju in pomanjkanju so bile mase oropane
upanja na rešitev vsakega posameznika in zato se sedaj opri jemljejo
rešilnega nauka o skupni rešitvi potom skupnega dela.
Posebno navdušenje mora navdati človeka, ko vidi in srečava
trpeče delavce vseli dežel, ko se ti zbirajo iz hribov in planjav, iz
mest in farm gozdov in rudnikov, tovarn in delavnic.
Iz njihovih oči gori danes plamen samozavestne odločnosti. Zbra
ni na skoro šest tisoč sejah danes z navdušenjem poslušajo bese<le
novega nauka.
Danes ni severa, ne juga; danes ni vzhoda in ne zahoda: danes
ni nikakdi mejnih črt med narodnostmi in verami.
(»kolu njih vseli se zgrinja plašč socializma ter združuje indu
strijske delavce in farmarje, rudarje in mornarje, lesne delavce in
topilničarje, može in. žene.
V našem narodu, razdraženem vsled boja za lastnino, se poraja
nov narod, narod delavcev iz vseh koncev in krajev 1'nije.
Vsa brezpomembna nasprotstva naj se pnstije na strani. Pred
nami ni nobenega vprašanja .ki hi bilo važnejše od vprašanja mod
delom in kapitalom. Na kateti strani so naši interesi.' Kateri izmed
njiju je /a nas .za katerega smo mi? Kateri naj pride iz boja močnejši
kakor je šel v boj* Kateri izmed njiju naj nam prinese jutranjo zarjo
novega dne"
•laz pravim, socializem naj bo prvi. socializem naj bo zadnji,
socializem naj bo vsepovsod in vselej!
Kdor napada moje prepričanje, napada mene, moj dom. mojo
ženo, moje Otroke, vsako moje upanje, vso mojo zovest. vse moja <le
janja in nehauja.
Sodrugi! Oni. ki pobija kapitalizem s svojim razumnoin, vstrajno
in se nikoli ne umakne nazaj za pet; oni. ki stoji neomajno zjutraj,
opoludne, zvečer, po noei in vselej, oni je moj sodrug!
Lahko se dogodi slučaj, da se zmotimo, da naredimo napako, toda
ena napaka je. katere ne smemo nikdar zagrešiti, napako.ki je po
gubonosnejša od vseh drugih za našo stvar, ta napaka je delitev
naših sil. Bratska sloga naj vlada med nami!
?
V svojem potovanju po deželi sem naletel na innogo »odrugoiB
starih in upognjenih »odrugov, ki stoje v tem boju trideset, štirfl
deset in <•«•!«» pedeset let. Ti sodrugi so danes sivolasi starčki in M,B
svoijh prejinjih 1«tih bili izpostavljeni besnečim silam naspmtifl
kov; preganjali so jih od mesta do mesta, od države do države. I
Njihove glave so plešate, njihovi hrbti upognjeni pod težo lefl
njihove roke se tresejo, ko jim segate vanje. Kljub vsemu temu [H
ogenj prejšnjih let ni izginil iz njihovih oči. Duh mladosti je še vediBi
v njih. Z zastavljeno čeljustjo in s stisuenimi pestmi so pripravljeB
vstrajati do zadnjega diha. H
Ti so pripravili pot; ti so sejali seine, oni so zherali material. oB
so hili pionirji našega gibanja. K
Nov pogun napolni človeku sree, ko človek sreča take prvoboB
telje za socializem, ko jim gleda v oči, ko jim sega v roko, ko jB
drži v spoštjivem objemu ter tako pokaže zasluženo priznanje. To<B
najsijajnejše priznanje je, ako se jim slovesno obljubi, tla hočemo B
njih zapoeeto in vodeno delo nadaljevati do zmage, delo, za kateB
so oni dali in žrtvovali vse. kar so mogli. Skažimo tem predbojeviB
kom čast na to način, da bomo šli |h> od njih začrtani poti. BS
Kakor je naše prepričanje privabljalo mladino pred petdcsB
štirideset, trideset in deset leti. tako privablja in združuje pod svoB
zastavo mladino danes! B
Mladina. — t* boš dokončala delo! Ves svet se ti mudi! Ti bB
uživala sad žetve, katero so zasejati oni, ki so šli pred teboj! Ti bB
zidala z materialnonf. katerega so drugi skupaj zbrali. ^
Mladina, ti boš polagala kamen na kamenu na položen temeB
Ti boš dovršila stavbo do vrha s streho ter jo okrasila s ponosniB
stolpi. Ti boš okrasila njeno notranjost z velikimi in vrednimi d<B
in nenavadnimi barvami, kajti tvoje roke bodo manj ovirane B
individualizmu, kakor so naše in ti boš lastovala popolnejši čut B
lepoto, kakor ga lastujemo mi. g
In nazadnje, kaj si zgradila? Zgradila si novo socialno stavbB
stavbo, v kateri bo prebival srečnejši človeški rod. ki bo s tem dl
segel višek za sedaj možne popolnosti, odgovarjajoči vzvišemi čil
vekovi misiji; socialna stavba, v kateri starim in onemoglim ne M
treba beračiti, vdovam in sirotam ne bo treba jokat in v kateri a
otroci ne bodo mleli v dividende in profit. To bo socialna stavba. I
kateri bodo ljudje — ljudje v pravem pomenu besede, kjer ženam ■
bo treba prodajati svoje ženske časti in kjer bodo otroci vzrastliB
cvet čistega moštva in ženstva; socialna stavba, v kateri se boB
uresničile sanje .katere so najboljši ljudje kedaj sanjali; socialB
stavba, v kateri bodo uslišane prošnje na stotine milionov, ki molil
v svoji skromnosti: "Pridi k nam tvoje kraljevstvo in tvoja volja nI
se zgodi na zemlji!"
Mladina! Svet je tvoj! Pridi in vzemi ga! Ohrani ga človeške«
rodu! ~
Emil Seidel, [
socialistični kandidat za podpredsednik
IVERI.
Žene bogatinov se oblačijo v
svilo, katero jim kupujejo delav
ci, kojih lastne žene se morajo za
dovoljiti z cunjami.
• •
Kdor še ni lastoval doma in
ga tudi še sedaj ne iastuje. temu
se ni treba bati, da bi socializem
uničil dom. Takih nas je na mili
one
• •
Otroci delavcev morajo mesto
v šolo v tovarno, da si morejo
otroci tovarnarjev privoščiti naj
dražje učitelje in najbolje uni
verze.
Delavec, ki pričakuje, da ga
bo kapitalist sam rešil iz. indu
strijskega pekla, je podoben jag
njetu, ki pričakuje od volka
usmiljenja.
Vsak glas oddan za Tafta. Wil
sona ali Roosevelta.je člen one ve
rige. s katero kapitalizem v Zdr.
dr. drži delavce, njihove žene in
otroke v sužnosti.
• •
Kadar glasujete za nadalje
vanje kapitalizma, s tem zahteva
te, da se svet ne sme povspeti
preko pomanjkanja in bede, umo
rov in groze vojne.
• •
Brezdelni kapitalisti gredo v
Evropo na počitnice za cele mese
ce. pridni delavci se pa niti v
Ameriki ne morejo privoščiti ene
ga dneva počitnic brez skrbi.
Pod socializmom bo imel vsak
delavec zagotovljeno delo. od ka
terega bo dobival ponolno vred
nost. Cim več bo njegovo delo
vredno, tem ve? bo imel. — Ko
liko moreio torej delavci izgubiti,
ako se kapitalizem nadomesti s
socializmom* Tzgubili bodo samo
verige mezdnesra suženjstva.
Republikanci ob vsaki priliki
s povdarkom kažejo svojo prospe
riteto v hinavski zavesti, da so
storili vse, kar je bilo njihova
dolžnost kot vladajoče stranke.
Vsporedno z prosperiteto pa ka
žemo socialisti na one tisoče, ki
stradajo polet? tako ogromne obil
nosti.
Kadar republikanska stranka
kaže na visoka kolesa ameriške
industrije, kažemo mi socialisti
na 10—15 mil ionov delavcev, ki
so brez dela. ali so pa zaposleni
samo nekaj mesecev v letu.
Kadar republikanska stranka
kaže 7. ponosom na črnce, katere
• •
• •
* •
je oprostila iz barbarskega su
ženjstva. kažemo mi socialisti na
80 milionov delavcev, katere drži j
ameriški kapital v mezdni sužno-i
sti. ki je v marsičem še slabejša
kakor je bila ista črncev. — lie-'
publikanska prosperiteta velja le j
! za neščico kapitalistov, milionske '
delavske mase pa ne poznajo ni
kake prosperitete, temveč živijo
v pomanjkanju in bedi
Kako lahko postane ameriški
sodnik inilionar. bi znal gotovo
povedati chieaški sodnik Gross
cup. ki ima v tem potrebno prak
so. Sicer njegova plača ni tako
majhna A10.(WH) na leto toda od
tega bi ne mogel postati inilionar.
ako bi vso plačo na stran dal.
Morda je sodnik flrosseup zato
tako liitro obogatel, ker je sodru
ga Debsa poslal v ječo pred leti.
Vse mogoče
Umori v Pittsburških topilnicah.
Multimilionar Carnegie ob vsa
ki priliki oznanuje svetovni mir.
Vse lepo. toda —? V jeklenih <o
pilnicab v Allegheny County. Pa.,
je bilo samo v enem letu 526 de
lavcev ubitih in 2000 ranjenih.
To je industrijska vojna, nič
manj grozna kakor so ostale.
Carnegie. Morgan, sodnik Oarv
in drugi kapitalisti so morilci.
Socializem bo naredil konec tej
moritvi ameriških delavcev. Vi
soki profiti. zmanjševanje poslov
nih stroškov, nizke plače, dolge
delovne ure. to so vzroki zločin
skih razmer, o katerih govorimo.
Ako vi nasprotujete socializmu in
zagovarjate socializem, potem ste
vi sokrivec omenjenih številnih
umorov, katere provzroča vaš pri
jatelj kapitalizem. Profit, ki ga
vlečejo kapitalisti iz teh podjetij
je pomešan z znojem in človeško
krvi jo.
Rešite svoje življenje. Pridru
žite se socializmu!
CENE POSAMEZNIH ZVEZ
KOV SOC. KNJIŽNICE.
1 iztis $0.05
500 iztisov 10.00
Ali si je že vaša organizacija
naročila 100 iztisov "Sociali
stične knjižnice", katere bodete
razdelili med nezavedne tovariše
na prihodnji veselici. — Ako tega
še niste storili, skrbite, da se to
zgodi.
10 iztisov
25 iztisov
50 iztisov
200 iztisov
.40
.85
1.50
4.25
POŠTNE HRANILNICE — ZA
BANKIRJE.
Republikanska stranka se v
svojem volilnem boju često skli
cuje na poštne hranilnice, češ,
kdo pravi, da republikanska stran
ka ne dela za revne ljudij: ali ni
so poštne hranilnice, katere je re
publikanska vlada ustanovila, za
revne ljudi, torej za delavce.
Nihče ne trdi. tla republikanska
stranka ni ustanovila poštnih lira
nilnic, trdimo pa. da republikan
ska stranka ni ustanovila poštnih
hranilnic za delavce, temveč jih
je ustanovila za bankirje; sicer pa
drugačnih ustanoviti mogla ni.
kajti v republikanski stranki ima
jo bankirji prvo besedo in ti go
tovo ne bodo pustili ustanavljati
banke, ki bi uteenile komu dru
gemu koristiti kakor njim samim.
Zakon o poštnih hranilnicah
določa, da nobena poštna hranil
nica n«» more sprejeti hranilno!
vlogo, ki presega pet sto dolar
jev. Dalje določa zakon, da se ta
ke hranilne vloge obrestuje samo
po dva odstotka. In tretjič določa
zakon, da se mora odstotkov
vseh poštno hranilničnih vlog na
ložiti v privatne banke.
Kaj je iz vseh teh določb raz
vidno* Razvidno je, da je repub
likanska stranka s svojimi pošt
nimi hranilnicami naredila poštne
urade za agenture. ki imajo pobi
rati od tjudi, ki se ne upajo nala
gati svojih prihrankov v privatne
banke.
Ko je enkrat denar skupaj, ga
vlada izroči ravno tistim privat
nim bankam, katerim vlagatelji ne
zaupajo. Vlada torej nosi stroške
za kolektiranje denarja, jamči
odgovornost za denar, a profit od
denarja pa vlečejo privatni ban
čni špekulant je. Kako izvrstno
skrbi republikanska stranka za
delavce, kaj?
Ako bi bilo republikanski
stranki res kaj do delavcev in do
•revnih ljudi sploh, bi ustanovila
hranilnice čisto na drugačni" pod
lagi. Poleg tega. da bi se vlagala
vanje lahko vsaka svota in da bi
se obresti zvišale na tri ali celo
štiri odstotke, naj bi vlada v prvi
vrsti sprejet denar drugače pora
bila. Knpila naj bi obveznice raz
nih mest. zidala naj bi ž njimi de
lavska stanovanja, posojevala naj
bi ga farmarjem pri ustanavljan
ju zadružnih podjetij, kakor mle
karn. klavnic in sto in sto družili
podjetij, kakor to delajo evrop
ske države.
Seveda s tem bi poštne hranil
nice omejile ogromen profit pri
vatnih bank. česar pa kaka kapi
talistična stranka na noben način
ne sm«* storiti, sieer se zameri svo
jim najboljšim podpornikom, ki
izdajajo tem strankam oh vsakih
volitvah ogromne svote zato, da
potem vladajoča stranka pospe
šuje njihove interese.
Kakor hitro pa dobimo zadost
no število soe. kongresmanov v
Washington, tedaj homo dobili tu
di poštne hranilnice, ki bodo usta
novljene v korist splošnosti, no
pa privatnih izkoriščevalcev.
Nadomestna državnozborska ve
tev na Dunaju.
Dunaj, 24. septembra. — Prt
današnji nadomestni državno
zhorski volit vi v okraju Ijand
strabe. je dobil socialni demo
krat Miiller <»714 4lasov. krščan
ski socialec Prochazka (>072, nem
ški nacionalce Wetter 1503. nem
ški naptednjak Kulka 584. nem
ški socialec Welda 82 iu češki
kandidat Malv .">43 glasov. Po
trebna je orej ožja volitev ineil
socialnim demokratom in krščan
skim socialccm. Ves dan so bili
iiiimI volitvami spopadli ined so
cialnimi demokrati in krščanski
mi socialci. Ob dveh popoldne bi
bilo prišlo pred agitacij.skitn lo
kalom raociajlnih demokratov
kmalu do preteka. Poslanec <<»
drug Polke je hotel posredovati,
a za to so <ra aretirali.— Mandat
v okraju Landstrahe je imel so
drug Silberer. ki je letos pozimi
ponesrečil \ gorah. Tudi Silberer
je zmagal v ožji volit vi. Pri prvi
volit vi je dobil Silberer GOirj tri a
sov. pri ožji pa S:54ti.
Katastrofalna rudniška nesreča
na Froncskom.
V rudniku Clarence na Frftn
eoskom se je zgodila strašna eks
plozija. ki je ubila 71 rudarjev.
K a/en lega se je 25 rudarjev tako
opeklo, da bodo malokteri ostali
pri življenju. Kdcn ranjenih ru
darjev je od strahu iu bolečin
zblaznel in kričal: ,4\a pomoč!
Morilci!" Vzroki katastrofe baje
še niso pojasneni. Ampak najbrže
j bo stvar taka. kakor je bilo po
I vsod : vsi.^d zločinske dobiekaželj
i nosti rudniškega kapitala, ki no
privošči ubogemu mdnrju zadost
no varnostnih odredb, se je zgo
dila katastrofa in ugrabila dru
žinam očete, staršem sinove, že
nam može. Kaj se meni rudniški
kapital, če katastrofa ugrabi ne
štetim rudarjem živlenje. samo da
ima on sam miljonski dobiček...
STROKOVNO GIBANJE V LE
TU 1911. NA AVSTRIJSKEM.
Pretepeno leto je bilo stavkov
no gibanj«* med avstrijskim de
lavstvom mnof?o živahnejše nego
leta 1910. Neznosna draginja je
silila delavstvo, da jo zahtevalo
višje mezde, katerih seveda pod
jetniki ne dovolijo prostovoljno,
ampak jili mora delavstvo prisi
liti k temu s svojim solidarnim
nastopom. Ijela 1911 je bilo na
Avstrijskem 70H stavk i leta 1910
pa 567). katerih se je udeležilo
1 ! >3.390 (leta 1910: 108.646) de
lavcev iz 3507 *2888) obratov.
I »o posameznih avstrijskih de
želah se razvrsti število stavk in
stovkujočih sledeče:
Stavke Stavknjoei
('eško 251 52.435
Nižje Avsiri.isko.lh9 32.558
Galicija 50 S.381
Moravsko 58 l».l»8*t
Slezija 35 7.466
Primorsko 21 5.424
Tirolsko in Pre
da rlberško . 17 2.018
Štajersko H2 1.796
Bukovimi 13 1.255
/.ironije Avstrij
sko 11 1.099
Dalmacija 8 880
Kranjsko 10 607
Salebnrško .... 5 293
Koroško 6 233
. Največje število stavk je bilo
\ stavbinski obrti, namreč 121 s
14.639 stavkujočimi. V tekstilni
industriji pa je bilo najvišje šte
vilo .stavkajočih delavcev, nam
reč :57.126. Rudarji so imeli 72
stavk, ki se jih je udeležilo
20.001 delavcev. V 160 slučajih j
so stavkali vsi zaposleni delavci;
na te popolne stavke pride
22.857 ali nekaj nad 18 procen
tov vseh stavkujočih. Povprečno
je trajala vsaka stavka po 15
dni; najdaljša stavka je trajala
234 dnij. in sicer je bila ta Slav
ka v političnem okraju Lilien
tel d. kjer je stavkalo 120 delav
cev, ki izdelujejo ključavničar
sko orodje. Pri štirih stavhinskib
podjetjih v Moravski Hudvici je
stavkalo 59 delavcev 207 dni. To
so bile najdaljše stavke v preto
čenem letu.
422 stavk je povzročila zahle
va po višjih mezdah; pri 113
stavkah so zahtevali delavci
skrajšanje delovnega časa; 93
stavk je povzročil odpust delav
cev ali pa delavskih zaupnikov.
Uspehi pri stavkah z mezdnim
gibanjem so bili sledeči: v 101
slučaju s<> dosegli delavci poj
len uspeh, v 299 slu'ajih le del
uspeh i?) 117 stavk je potel
brezuspešno. 1'spelii pri stavb
za skrajšanje delovnega časa
bili sledeči : v 72 slučajih so
s«'gli delavci popolen uspeli, v
le delen in 6,s stavk je bilo brj
uspešnih. Stavke, v katerih
zahtevalo delavstvo priznani
organizacije. ali ki so jih zapo<]
li vsled odpusta delavcev ali
upnikov, so potekle takole:
popolnih uspehov. 62 delnih
pehov in 129 brezuspešnih stai
Iiezultati vseh stavk so sle<j
ei: najmanj 7000 stavkujoeih
doseglo popoten uspeh, 97.^^
slavkujoei'ii sc je moralo zadofl
1 j i t i z delnim uspehom in 17-«^
delaveev ni doseglo nikakršne]
uspeha. <>d stavkujoeih delavc
.je 115.622 delavcev po sta\
zopet, |v ieelo »letati. 2733 je h
odpuščenih in '1646 delavcev 1
prostovljno zapustilo obrafl
Število delovnih dni. izgubljeq
vsled stavk, znaša 1 iniljon in
četrtine. V tem času so izgul
stavkujoči na mezdah pribli;
.") in pol miljona kron.
Vsled stavk je bilo v preteH
nem letu 134 aretaeij. 62 stav|
jočili je bilo zaprtih. 1 je bil
poslan po odgonu, 1 izgnan,
stavkujoeih je bilo obsojenih
poleiji in 146 pri sodni 'i. ^ 'i
slu $ S") ohrtnegaa reda je 1^
79 stavkujočili obsojenih, ker|
prelomili pogodbo.
I »red in med stavkami je b|
vsega skupaj 939 shodov, od
je bilo 13 i az.piiščenih in 6 je
prepov edanih.
i Leta 1911 je bilo 22 i/poroJ
4<»S obratih, kjer je bilo zef
■»lenih 13..">66 delavcev. izpr;ih|
6375. 2 izpora sta se končala
godilo za delavstvo. 3 izpori
prinesli delavfecin kolekti^
delovne potfodbe.
I
Pametan korak.
j Skof iz Vcršren. na Ogersk^
I je poslal okrožnico duhovnisjj
svoje škofije, v kateri por.vT
duhovništvo. naj se ne udeleži
političnega življenja. V teku
smili dni morajo duhovniki
/naniti. da so izstopili iz vsulj
politične stranke in vsakepa
tičnega društva.
Skrajen čas hi pač tudi bil.®!
bi se tudi na Kranjskem
škof. ki bi posnemal svoje?"
gerskega kolego. />">

xml | txt