Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 5

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Page 5, Image 5',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-5.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-5.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-5/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-5/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 15 Oct. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-5/>

Newspaper Page Text

Življenje v lenskib
rudnikih.
It Lenski /lati rudni .1 v daljni
■birji so zasloveli že po vsem
L«tu iu sicer ne toliko zaradi
jvojega naravnega bogastva,
temveč zaradi mučeništva. ki so
ga deležni ondotni delavci. V
«aej svojej nesramni nagoti se
kaže ravno v lenskih rudnikih i
kapitalizem. Silno zanimivo je.
kar P»še prijatelj in zagovornik (
delavccv-mučeneev. odvetnik ti.
Patušinski iz Irkutska, ki je na-1
tančuo proučili vse razmere, o
iivljenskih odnošajih lenskih ru
darjev. Patušinski pravi:
J "Ko je lenska družba pokupila
ali a uničila vsa konkurenčna!
podjetja, je absolutno zavladala
po neizmerno velikem ozemlju. V
Boilajbi je brzojav, železnica,
boluišniea last lenske drružbe
ki tudi vladne naprave redno
raodpira. Tej mogočni družbi, ki
;}je nihče ne kontrolira in ki ima
j tajne zveze s peterburško vlado,
je podložnih 6(MK) delavcev z dru
žinami. Sicer je res obstojala ne
kako ogodba. ali lenska družba
ise že toliko ni zmenila zanjo ka
kor za lanski sneg. Dalje obstoja
tudi rudniški red. veljaven /.a
vso državo, ali za lensko družbo
je bil brez moči. Ko je nastopil
ravnatelj Ilelosjerov svojo služ
bo, je dejal v svojem nagovoru
delavcem: "Bratje, pri meni bo
ste morali tako delati, da bo od
konj ostala le griva in rep. od
ljudi pn le nos in oči."
! Ko je lenska družba sistema
tično nakupila vse sosedne zlate
rudnike, je tudi sistematično
pričela s poslabševanjem delav
skih razmer. Mezdo so jim kaj
fcitro znižali: tehnična dela v ro
vih so bila tako pomanjkljiva, da
So delavci imeli vedno znatne iz
gube: ravnateljstvo je upeljalo
popolen sistem napačnega izmer
jenja. tako da so bili delavci na
vseh koncih in krajih ogoljufani.
Mezdo so jim izplačevali enkrat
na mesec, ali delavci niso nikdar
• vedeli, koliko pravzaprav služijo,
tako se je vršilo izplačevanje.
Namesto denarja so dobivali de
lavci listke, s katerimi so hodili
v trgovine, ki so bile seveda last
lepskc družbe, po svoje potreb
ščine. Cene so bile brezprimerno
visoke, naravnost oderuške. Iz
učene delavce je potisnila druž
ba lahko vsak čas na stališče po
možnih delavcev, tako je namreč
bilo napisano v pogodbi. Lenska
družba je pridržala tudi del mez
de (skupna vsota pridržanih
mezd je znašala zadnji čas pol
miljona rubljev), a oil te vsote
niso dobivali delavci nikakršnih
bbresti.
Človeku se kirči srce. če bere
larxov opis življenskih in de
avskih razmer angleškega delav
itva v letih šestdesetih. Ali vsa
a beda je paradi/ nasproti živ
jenskim in delovnim razmeram
enskih rudarjev. Ruski zakoni
es niso dost prida, ali niti teh
jii upoštevala lenska kapitalistie
a zalega. Noben rov ni obit z
skami. ves rov razsvetljuje ne
kj brlečih svečk. pri razstrelja
Vanju so nezgode na dnevnem re
du. Zakonito predpisane delovne
obleke, škornjev in suknje iz
llnja niso delavci nikdar videli.
k»j šele imeli. Vsak dan nezgo
leta 1010 jih je bilo 410.
8tar.ovanja so še najbolj po
dobna hlevom. <> snagi, higijeni
nobenega sledil. V tesnili prosto
rih se tlačijo stari in mladi, žene
in možje, fantje in dekleta. Vse
bolezni, vse grehote. ki se le naj
dejo na svetu, so tukaj doma.
Delavci tožijo: "Nimamo otrok,
nimamo nedolžnih deklet!'" In
travniška pomoč? Manjka bol
nlSnio in zdravnikov; in če bi bi
lo vsega dovelj, kaj bi zdallo. če
ravnateljstvo ne dovoli, da bi
»tajali bolni delavci doma. V
Jolnišnieab pa leže otroci poleg
tičnih. sifilitični noleg mater
|a porodu.
In še drug cvet kapitalizma se
■ tukaj bohotim razvil: delavske
»ne se silijo v prostitucijo. De
ijvci so prosili. naj bi stanovali
^poroeeni in neporočeni ločeno,
•li kaj jim je odgovorilo ravna
Wjatvo? "Temu ne moremo ug'»
diti, ker ni v našem revirju p<»
'tavno izvedene prostitucije," 4'2
PfOoentov vseh delavcev je poro
jenih. Ali ti so po pogodbi zave
dni, da svoje žene in hčerre dajo
J-0* razpolago v svrho "domačih
|L*1" rudniškim uradnikom. "Do
/Y(a dela" so seveda le plašč zn
KAJ BO S TEMI?
Mraz prihaja. Zima trka na vrata. Armado bre/.po
solnih delavcev se pomičejo v mesta; na tisoče jih je na
l>ntu \ Chieaisu in druga velika mosta. Na stotine jih
je že tukaj.
KAJ H<» 8 TEMI UII HM1 .'
Ali jo proldem o "trempih" vprašanje posamezni
kov, ali je t« vprašanje oele človeško družbo?
Ka j lxi s temi lačnimi, bre/.poselninii delavci?
I'rihajiijo! Na potu so! Ali se kilo lirika za ujet
Ali mogoče niso ljudje? Z ra\ no tistimi pravicami do
življenja in uživanja kakor vsak razkošnik in bo|;atinf!!
ItOl, s TAKIM SISTEMOM, KI \K MORE <>B
STATI BREZ M IZER1JE, STRADANJA IN .\i I" K "
prostitucijo. Ako se upre žena
ali hči, tedaj je mož ali oče troto
vo takoj vržen na cesto."
Pač lepa kulturna slika i/ '20.
stoletja !
BELGIJA PRED GENERALNO
STAVKO.
Oil meščanskega časopisja do
slej zasmehovano akcijo belgij
skega delavstva /a dosego sploš
ne, enake volilne pravice pričenia
ravno tisto časopisje tem resneje
razinotrivati. čem hlliže prihaja
doha. ko ima izbruhniti general
na stavka. Zlasti lahko opažamo,
da postajajo ptcdvsem klerikalci
vedno skromnejši. Zdaj razširja
jo v pomirjenje delavstva poro
čila. da se z njimi d.i govoriti in j
da ''hočejo skleniti kompromis
/. dovolitvijo splošne, enake vo-1
lilne pravice in drugega glasu za j
družinske očete. Ta rešitev vpra
šanja volilne reforme hi dobila ]
dovoljenje kralja in z njo hi
strinjala velika večina zmernih
elementov v deželi; tudi sociali-j
sti bi jo sprejeli kot zadnjo stop-|
njo na poti do neomejene enake
volilne pravice. Od katoličanov
zagovarjam poskus, tla se uvede
splošna iti enaka volilna pravica
za može in žene, ima malo nadc
na uspeh, čeprav ima tudi med
soeialisi mnogo pristašev."
Kako daleč .so ta poročila res-1
nična, moramo še počakati.
Poročilla meščanskih korespon
dentov iz liorinaže in industrij
skih krajev pokrajin llennegu in]
Liittich soglasno javljajo, da
delavci ohsežro pripravljajo na
generalno stavko. Belgijski pro
letariat se je odločil, da izved«
generalno stavko z vso o I loč
nostjo. ki m 11 mora prinesti us-|
peh. Važnost premoga za vsi- go
spodarsko življenje je meščanska |
družba pred kratkim časom prav
krepko občutila. Belgijski ru
darji to dobro vedo in zato že
zdaj delajo na to, da l»o diru/bn
ol> generalni stavki tem žive je |
čutili:«, kaj pomeni njih delo.
I * pri i so se namreč delu čez uro:
vsled tega rudniki ne morejo na
praviti velikih znlog ptemoga.
ki hi ga lahko porabile ob stavki,
('ene premoga so že poskočil*'.
Pji tudi inozemsko delavstvo je
pripravljeno, da po svojih močeh
podpira velikanski boj belgijskih j
tovarišev. Rudarji drugih dežel;
belgijske rudarje zagotovili,
da takoj vstopijo v stavko, če bil
se premog iz njih druzniškega o
krožja |»ošiljal v Belgijo. Vsi
sindikati so ustanovili reoi-rvne
zaklade, da podpirajo stavku jo
če: stavko povsod previdno orga
nizirajo.
Na drugi strani pa hoče bel
gijsko delavstvo stavko mimo in
dostojanstveno izvesti, že zatega
delj. da vlada ne dobi nobenega
povoda za nasilno postopanje.
Delavci zahtevajo pcoklamaeijo
stavke tisti dan. ko se izroči
zbornici nredlog <> reformi volil
ni- pravico. Druge vesti pa pravi
:o. tla se sti vka razglasi 2"i. no
vembra.
POLITIČNE RAZMERE NA
KITAJSKEM.
V glasilu francoskih sodrutrov
"Hnmanite" podaja sodrug Fah
ra Ribaš sporočila nekega kitaj
skega politika o strankarskem
življenju mlade republike. V
ustavni skupščini so tri velike
stranke in republikanska aliansa.
republikanska stranka in republi
kanska unija. Le eden poslanec. J
Kiang. se priznava za pristaša
načel mednarodnega socializma. |
Najmočnejša skupina je od dr. 1
Sunjatsena vodena "aliansa". ki
zastopa radikalnodemgikratičen j
program, ki ohseza med drugim
splošno šolsko obveznost, izenače- •
nje spolov in dalekosežne social- ;
ne reforme. Pod vodstvom .Tuan-t
šikaja stoji "republikanska stran
ka". ki ima reakcionarna teženja
in zagovarja predvsem centrali-j
stično organizacijo države. Union
stoji med obema tema skupinama
in velja za zmerno reformno
stranko.
Socializem ima pri mnogih
člane 4ustavne skupščine "simpa
tije". kakor se je izrazil infor
mator sodruga Fabre Ribaš«. So*
eialistične organizacije se snuje
jo v Snn ga ju. Vučangn in Peči
liju .-najbrže se že v kratkem
ofieialno ustanovi socialistična
stranka na Kitajskem.
Značaj sedanje vlade na Kitaj
skem je nazadnjaški. Ministerski
predsednik, vnanji minister Lit
sentsian in finančni minister ne
pripadajo obeni stranki, vendar
so bili že v monarhiji ministri.
Enako je tudi večji del enain
dvajsetih pokrajinskih namestni
kov ohranil svoja mesta .kar mar
sikatere kroge vznemirja.
O usmrtitvi dveh generalov
Tongveja in < 'angčengvuja spo
roča Fabre Ribaš: Obadva oficir
ja sta hotela obnoviti revolucio
narno gibanje in strmoglaviti
•Tanšika.ia. Podpredsednik repub
like Lijaenung. ki je bil povelje
val revolucionarno armado proti
Mandžurom, ju je ovadil in na
.Tuanšikajevo povelje usmrtil.
Usmrtitev je zbudila v deželi in
/lasti pri republikanski aliansi,
kater«- pristaša sta bila generala,
veliko vznemirjenje. Ker pa so
bili ciukazi za vs\aško gibanje
jasni, tudi politični prijatelji
umorjenih generalov niso nada
ljevali s protestnim gibanjem.
Notranji položaj označuje in
formator takole: Gospodarsko
življenje se zopet razcvita. Prebi
vatelstvo je zopet mirno. Ker se
je razbil mednarodni konzorcij,
nameravajo skleniti krajevna po
sojila s tujimi bankami. Za jam
stvo bodo zlasti porabili nove
davke na uporabne predmete. Da
vek na sol in davek na zemljišče
se bo preosnoval. da se ognejo
prejšnjim zlorabam. Vnanji polo
žaj se je pomembno izboljšal,
predvsem vsled smrti japonskega
cesarja, ki je bil povzročal zmede
v kitajski politiki, slednjič pa
tudi vsled spretne zajezitve ruske
politike v Mongoliji. Pri svojem
odporu proti japonskim nakanam
na Madžurijo Kitajska lahko ra
čuna na podporo Zedinjenih
držav, ki ne marajo dovoliti, da
bi postala Japonska mogočna na
Tihem oeeanti. V obrambi svoje
mongolske posesti p« mlada kitaj
ska republika sme pričakovati
podpore od Anglije, ki mora va
rovati indijsko posest. Rastla pa
bo tudi lastna moč Kitajske. O
bodočnosti dežele so upravičene
najboljše nade. Sedanja reakcio
narja stmja bo minila.
OBLETNICA TRIPOLITAN
SKE PUSTOLOVŠČINE IN
ITALIJANSKI SOCIALISTI.
• ■lavno glasilo socialno demo
kratične stranke v Italiji, milan
ski "Avanti"'. j»« priobčilo na
slednji razglas:
'' V nedeljo 2!'. septembra je
natanko leto dni. ko se je začela
vojna z vročitvijo ultimata Tur
čiji. tista vojna, ki nam povzroča
toliko bolečin in ki vedno ni bli
zu koncu.
Il ilijanski socialist i v teh dneh
nacionalističnega pre napihova
nja ne bodo pozabili izreči svo;
jega svečanega protesta proti
blaznemu početju, umeli bodo
proh-tariatii povedati, kak vir
nesreče je bila vojna. Kljub kle
vetam in lažem vseh meščanskih
strank povedati to resnico, ki jo
sedaj po enem letu priznavajo
vsi in ki jo zaman skušajo še u
dnšiti vojaška kasta in malošte
vilni interesentje.
Nikdar ni prenehalo v tem le
tu nase delo kritike, nadzorstva,
protesta, in ker se še vedno neče
jo okreniti na napačni poti, je
potrebno, tla so vrši to tlelo št
temcljitejSe kakor preje.
Prihodu jo nedeljo bodo na po
vabilo strankinega vodstva vst
socialistične sekoije praznovale
to žalostno obletnico s tem, da
povabijo delavstvo na shode in
sestanke in mu razjasnijo, kako
velike so škod«* h- vojne, kaj je
kriv tla gospotlujočega i a/reda.
kak je sedanji trenutni položaj
in kako velike iu katere nevar
nosti prete delavstvu, če se to
vojno podjetje nadaljuje.
Vsi socialisti naj bodo na svo
jih mestih in še enkrat naj zagr
mi krik: "Dol z vojno!"
INDUSTRIJA IN NARODNOST.
Pomanjkanje industrije je v
sedanji dobi usotlepolno za vsako
človeško skupino; narod bre/. raz
viti- i tu 11 ist rije mora zaostajati za
veleindustrialniini narodi gospo
darsko. vsled tega pa tudi kultur
no. Pogled na industrialne države
kaže. tla narašča njih narodno
bogastvo v progresiji. s katero se
ekonomično napredovanje agri
kulturnih dežel sploh tie da pri
merjati. Najvažnejši razlog je ta.
tla je razvoj industrije v tržnem.
Se bolj pa v tehničnem nziru sko
raj neomejen, poljedelstvo se pa
sicer lahko izboljšuje do neke
točke, katere pa nikoli ne more
prekoračiti, ker je odvisno od
premnogih neizpremenljivih fak
torjev. Zemlja se n. pr. lahko z
naravnimi iu umetnimi igtiajili
popravlja, a to izboljšanje nikoli
ne preseže gotove, preeej ozke
meje. Produkti zemljišča, ki so
tudi zelo odvisni od faktorjev, na
katere ne more človek prav nič
vplivati, od podnebja, od lege. od
vremena, se ne morejo sšloveškim
prizadevanjem tako pomnoževati,
| kakor produkti tovarne, ki se
lahko dozidava. razširja, oskrbu-]
je z boljšimi delavnimi sredstvi,
spopolnjuje z novimi metodami.
Ce hoče poljedelstvo — katere
mu se mora seveda prištevati tudi
živinoreja. vinogradništvo, sad
jarstvo — zvišati svoje dohodke,
začne prekomerno izkoriščati
konzumente; njegova višja renta
biliteta postane nevarna splošne
mu blagostanju naroda. Industri
ja pove?« veliko ložje obresti svo
jega kapitala z v "'jo in racional
nejšo produkcijo.
Agrikultura na določenem pro
storu lahko redi precej omejeno
število ljudi. Pregostega prebival
stva ne prenaša .ker ne bi našlo
dovolj plodov. Industrija kon
centrira prebivalstvo in daje na
tesnem prostoru zaslužka velikim
množicam. Industrijalni narodi se
m nože in njih prebivalstvo se
zgoščuje. agrikultumi se ne mo
rejo. ker ne morejo rediti svojih
sinov in hčera. le narašča ljud
stvo v poljedelskih krajih, se
mora izseljevati.
Slovensko izseljevanje v Nem
čijo in Ameriko je posledica nc
industrialnost i naših krajev. V
poljedelstvu ne najde prebival
stvo dovolj zaslužka; tarnanje
posestnikov delavcev ne pride v
poštev za ta pojav, kajti dohodki,
ki bi jih izseljenci imeli, če hi
I ostali doma in obdelovali tujo
zemljo, bi bili zanje nezadostni.
(V bi po vseh deželah prevlado
valo poljedelstvo, bi bila ta pri
kazen manjšega pomena. Ker se
pa pri drugih narodih skokoma
| množi industrija, s tem pa tudi
ibogatstvo in prebivalstvo, je
' agrarizem / narodnega stališča
j naravnost nevaren. Narod, ki živi
i pretežno ob poljedelstvu, se še
j številno ne more razvijati v ena
j kem razmerju .kakor industrialni
J narodi in postaja za uspešne na
i rodne boljinbolj nesposoben. Č"e
je tak narod že od začetka maj
hen. je nevarnost očitna.
Agrikultura ne more ustvarjati
enakega bogatstva kakor indu
strija. Resnično je pač. da ostane
| največji del industrinlnih dohod
kov v kapitalistični družbi v že
pih kapitalističnega razreda. To
I da od večjega bogatstva mora pri
ti več med ljudstvo, kakor od
manjšega. Dobro organiziran pro
letariat si lahko kaj pribori tnm.
kjer je kaj: ne p« tam. kjer ni
| nič. Bremen se bojeviti nižji sloji
ložje rešujejo, kjer je tmgatstvo.
! kateremu se lahko nalože kakor
■ pa tam. kjer ga ni. Vrhutega je
i pa industrija prisiljena, dajati
večjim množicam dela. ki ga po
trebuje za svoje obogatenje. med
i tem ko mora poljedelstvo odga
njati ljudi, katerih ne more rediti
s svojimi odmerjenimi pridelki.
Višje blagostanje industrialne
Delavska predsedni
ška kandidata
sta
Eugene V. Debs
za predsednika
Emil Seidel
za podpredsednika
ga naroda, koncertrncija industri
al nega prebivalstva pospešuje
kulturo; poljedelske razmere jo
ovirajo. Iniltistrialni delavec ne
živi v raju. Ampak položaj kmet
skega posla ne da primerjati z
njegovim. Predvsem že ne zaradi
kričeče razlike zaslužka. Veliko
nasprotje je ne le v višini dohod
kov, ampak tudi v obliki. Tovar
niški delavee, rudar, železničar
dobiva plačo v denarju in k več
jemu majben del v naturalijab
(drva, svečavo, stanovanje) ; po
ljedelski delavce vidi komaj kaj
denarja, pretežna večina njegove
ga zaslužka je naturalna. Indu
strial^ delavec lahko razpolaga
po svoji volji s svojimi dohodki,
kolikor jih pač je; poljedelski
nima s čim razpolagati. Prvi lahko
kolikor toliko porabi za kulturne
svrhe, drugi nima ničesar za take
namene. Pri nas v Ameriki je
stvar nekoliko drugačna, a polo
žaj farmskih delavcev se nepre
stano slabša.
Industrija vstvarja večje kolo
nije, obljudena središta, v kate
rih se lahko snuje in razvija šol
stvo, znanstveni in umetniški za
vodi. čitalnice, knjižnice, gleda
lišča. N*a kmetih se najdejo komaj
"najpohlevnejši sledovi vseea tega.
V velikih v zvezi tudi kupčijskega
— razvoja, se vsako socialno delo
lož j p koncentrira in zistematično
vravna kakor na deželi, kjer je
prebivalstvo raztreseno in je iz
ključeno vsako sodelovanje vet
jih množic.
Pospeševanje in povzdiga in
dustrije je nujno potrebna za
vsak narod, ki hoče obstati, zlasti
v kapitalistični družbi; najbolj
potrebna pa je za tako maloštevi
len narod kakor je slovenski. Tn
dustrializiranje je neizogibna važ
na točka narodne politike. Brez
nje mora v kapitalističnem svetil
majhen narod prejalislej pogi
niti.
Za esem kron — osem let težke
ječe.
N'a zadnjem zborovanju avstrij
skih sodnikov so se gospodje ju
rist! skoro pritoževali, da se ju
stica mehkuži: naslednja razsod
ba naj bo sodnikom in gospodom
juristom dokaz, da tudi današnji
zakoni omopočujejo nečloveškim
sodnikom izrekanje barbarskih
kazni. V Solnogradu so namreč
dvajsetlenega fanta zaradi 'ropa*
osmih kron obsodili na osem let
jcče.ftejansko stanje je bilo po
obtožnici naslednje: Dne. H. juni
ja proti četrt na sedem zvečer je
bila napadena na (lizelinem
obrežju v Solnogradu soproga du
najskega lekarnarja. Na potu je
opazila, da se ji bliža neznan mo
ški na sumljiv način. Nenadno je
začutila silen sunek na ročni tor
bici, ki jo je nosila v levici. Zgru
dila se je in ropar je stopil k njej
ter ji iztrgal torbico, nakar je po
begnil. Na begu je odprl torbico,
vzel iz nje denarnico z osmimi
kronami in potem vrgel torbico
proč. Poizvedovanja so že drugi
dan izsledila storilca v osebi
brezposelnega mesarskega pomoč
nika Josipa Meierhoferja, pristoj
nega na Pavarsko. \'a obravnavi
sta izjavili dve priči, da nista ni
česar opazilii o sunku: tudi napa
dena žena je izpovedala, da ni
dobila sunka. Porotniki so potr
dili vprašanje o ropu z devetimi
glasovi in sodni dvor je obsodil
fanta na osemletno ječo! Krvavi
juristi naj nikar ne bodo v skr
beh : izrekajo se dovolj nečlove
ške obsodbe. Solnogrnska razsod
ba nam to potrjujef
Še danes naročite en iztis
slavnega romana
"JUNGLE",
kjer so popisane delav
ske razmere chieaških
klavnic. Cena znižana na
75 centov s poštnino vred.
Upravništvo Proletarca.

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 5, Image 5 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 5, Image 5
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??