Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 6

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Page 6, Image 6',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-6.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-6.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-6/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-6/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 15 Oct. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-6/>

Newspaper Page Text

ADVERTISEMENT
jflvstf. Slovensko
Ustanovljeno
Bol. Pod. Društvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans
Podpreda.: FRANK AVGUŠTIN, Box 360, W. Mineral, Kans
Tajuik: JOHN C'ERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans
Blagajnik: FRANK S.TARČIČ,Box '245., Mulberry, Kans.
Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kans
NADZORNIKI:
PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kaus
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša saino edt-u
Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku
Vsfe denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
SPREMEMBE
PHI KRAJEVNIH DRUŠTVIH
V MESECU SEPTEMBRU T. L.
Novo priatopli člani:
K druš. .št. 6. Peter in Mary
• Iterffhofer; k druš. št. 10. Jo.sef
Fink, Frank &ivit;, .lohu llervar,
Karl Oirar, Haruy Petwhaucr,
Josef 1'etrič; k druš. št 11, Ant.
Keber in I«ouis 1'aulič; k druš.
št. 13, Konrad .Italic, Martini
M a j die, Johu Kotar in John Cur-j
neka; k druš. št. 14, Ant. Mauf
in Frauk Gasner; k druš. št. 1 (>. j
Anton KiAor, Rudolf IHaši<* in ;
Frauk Krenker; k druš. št. 18,'
Frank Itazboršek in Atuon Urh;|
k druš. št. 19, Josef Schallcr, Va-'
lentin Tavder, Anton Sehumak. .
Frank Rošec. Jery ornik, John
Strmšek in Frank Mlekuš.
Prestoph člani in članice:
Od dr. št. 1. k dr. št. 4., John
Hrefjar in k dr. št. !>. Kari in
Mary ilisjak. — Od dr. št. 'i. k
• dr. št. 6, Jakob Kuplen, John
Žager, Jakob Pickler. Anton Ža
ger, .lohu Kuplcn. Josef Lipov
šek. Martin Kožuh, John Pickler,
John' Jcnči«, Fr. in Anton Moč
nik. — Od dr. št. rt. k tir. št. 'J.
« Nikolaj Reber in k dr. št. 10.
IMENIK IN NASLOVNIK URADNI
KOV KRAJEVNIH DRUŠTEV
A. S. B. P. D.
4tev. 1. v Frontenac, Kans.
Pred*. Anton Kotzman. Računovodja
Louis Brespiker, Fronteuac, Box 38.
Bla^.: Robert Gruber.
Stev. 2. v Chicopee, Kans.
Preds. Louis Ajdič, b. 131, Chicopee
Kans. Računovodja: Anton Schuler, b.
209, Chicopee, Kans. Blaga jnik: An
drej Polovich, Chicopee, Kans.
St. 3. v Nelson, Kana.
Preds.: Jacob Kuplen, H. 8. Pitt#
burg, K a ti s. Računovodja: John Kup
len, b. 115, Yale, Kans. Blag.: Anton
tag ar, K. H. 8, Pittsburg, Kans.
štev. 4. v Mineral. Kans.
Preda.: John Goršek, b. 169, Stone
City, Kana. Računov.: Louis Kovach.
b. 305 \V. Mineral, Kans. Blag.: Frank
»P eiser, b. 136, Mineral, Kansas.
štev. 5. v Weir, Kans.
Preds.: Frane 1'erm", H. H. 1, Weir
Kans. Računov.: John Govekar, 11. K.)
I, Weir, Kans. Blag.: Peter Kukovič,'
K. K. 1, .Weir, Kans.
St. 6. v Yale, Kans.
Preds. John Sajovie, Val«*, Box 73,
Kans.; Računovodja John Rov lit, Yale,
Box 117, Kans.; Blagajnik Frank Še
tina, Yale, Box 127, Kans.
fit. 7. v Coranville, Kans.
Pred*. John Koron, R. R. 8, Pittsburg
Kans. Računovodja: Josiph Miklaue
b. 64, Yale; Kans. Bhg.: Mike Rane
ger (stanujef)
fitev. 8. v Fleming, Kans.
Preda.: Jak. Cukjati, R. R. 2, Pitts
burg, Kans. Računov.: Anton Potočan
R. R. 2, Cherokee, Kans. Blag.: Josef
Rahak, R. R. 2, Cherokee, Kans.
St. 9. v Radley, Kans.
Preds.: John Dolabe, b. 41, Radley.
Pittsburg, Kans. Računovodja: Anton
Komar, b. 92, Radlev, Pittsburg, Kans.
Blag.: F rank Tome, Dunkirck R. R. 1.
Pittsburg, Kans.
fit. 10. v Jenny Lind, Ark.
Pred*. Frank Stucin, b. 226, Jenny i
Lind, Ark. Računov.: John Kržen, b. i
47, Jeuny Lind, Ark. Blag.: Leo. Ko
lene, b. 248, Jenny Lind, Ark.
MATI.
Socialen roman v dveh delita.
Spisal Maxim Gorkij.
— Da, — je tiho odgovorila
Sofja. — Nikoli .še nisem videla
takega obraza . . . kakor mučenik!
Pojdiva tja. rada bi ji h gledala . . .
— Ne »rdite se nad njim, ker je
surov ... — je tiho prosila mati.
Sofja se je nasmehnila.
Ko »ta dospeli do vrat, je Igna
cij vzravnal glavo, ozrl se nanje,
segel 9 prsti v kodra ve lase in se
zopet sklonil nad časopis, razgr
l'eter >1 «*nk«>. — (M dr. št. 10. k
dr. št. U>. John Hermans. — (KI
dr. št. 11 And. Kast.-las in Kij«»t
Koustanj.
Suspendirani člani in članice:
l*ri dr. št. 'J. Angelo in Tere
zija Rrentari. John in Ana Ha
laut. Heter in Terezija doseli.
Tri dr. št. 1. .Mihael in Terezija
IVelesnik. .losi-1' in Arit. Hribar.
Mihael in Salvrta Weneel. IVi
dr. št. I!. Morit/. V i ser. IVi dr.
,št. T. Josef in Kook. IVi dr.
št. 10. Ant. hVrlk', Joe«*!" Krkar.
Izidor Kral in Jakoli Kosmat in.
Havel Veriinit. — IVi dr. št. 11.
l*eter I'artel. ■Stefan Arh. John
Krzen. John Kot/.man in Kiank
Danieek. IVi dr. št 1 (». Kr.
Janinih
Izključeni člani in članice:
IVi dr. ši. (i. Ik-o I'artel. pri dr.
št. 7. Anton in Terezija Sustar
šie. IVostovolno odstopi, od «1 r.
št. S. Frank in Magdalena Taver
naro. od dr št. 21. Kari Sinko
vee.
Umrli član:
Kaiis, John Zaner eert. št. lJ:5i>.
umrl 4. sept. t. I., v starosti M
let, uzrok smrti: ubit v rovu
John Ceme, gl. ta j
št. 11. v Breezy Hill, Kans.
Prods. Fr. Kozole, Breezy Hill Sta.,
Mulberry, Kans. Računov.: Rochus Gu
Jitia, R. 1«. 2, Mulberry. Kans. Blag.: |
John Zoniani, Breezy Mill i«ta., Mui i
berry Kans.
St. 12. v Cherokee. Kans.
Preds.: Tom. Cc-lik, b. ill, Cherokee
Kans. Računov.: John Beranieh, R. 2.
box 97, Cherokee, Kans. Blag.: Andrej
Me<ivi'<l, Cherokee, Kan*.
št. 13. v Adamsoa. Okla.
Prods.: J«». Cvrtalič, Vdainsou, Okla.
Računov.: Kudrdf Jeglič, b. 24 4, Adam
son, Okla. lilac.: Anton Kristan, A
damson, Okla.
St. 11. v Mnynard, O.
Prods. Ant. Skoberne, b. 36, Mavnard
O. llačunov.: Leo. Ilrepar, b. 46, May
nard, O. Blag.: Josef Mihenc, b. 22
Mavnard, Ohio.
St. 15. v Pittsburg. Kans.
Prods.: John Bette^a, Pittsburg, Kas
Računov.: Ant, Dellasega. b. 4s;t, Kron
tenao, Kan- Blag.: (iivani Valentini
(stanuje ?)
St. 16. v Franklin, Kans.
Prods. John 2ager, box I!, Franklin
Kans. Račuuv.: Vine. Ksjjoršok, Frank
lin, Kans. Balg.: Ant. Košir (stannicT
št. 17. v Carney, Iowa.
Prods.: Vin«. Pernat. R. 4. K. Be«
Moines, la. Računov.: Frank (ialanti
ni, 3U20-H Highland Park Sta., Des M»n
nes, Iowa, lilag.: Loul* Blasnik: Car
uey, Iowa.
St. 18. v Winter Quarters, Utah.
Preds.: John Reven (stanuje ?) Ita
funov.: Roman Sehumer. b. 4.1. Wintei
Quarters, Utah. lilag.: Prank Kastelie,
Winterxunrters, Utah.
St. 19. / Black Diamond, Wash.
Preds.: Fr. Kueher, b. 606. Black Bia
mon l. Wash. Računov.: Jack Schaller.
b. 271, Black Diamond, Wash, lilag.:
Ant.iii Krawagna, b. 240, Black Dia
mond. Wash. ,
St. 20. Ely, Minn.
I'rcds.: Jernej Jnnetif, box 39S, Kly,
Minn. Ifačunv.: John Podboj, box M9I,
Kly, Minn. Blag.: I'oinin. Mestnik, Kly,
Minn,
St. 21. Witt, IU.
Preils.: Iiouis Sohumak, Box lilts,
Witt, III. Računovodja: Jakob lire
gant, liox .112, Witt, III. lilag.: \ntoii
llau|>tni)in. Box 2!'.">, Witt. 111.
njen na kolin ill. Kibin je vstal,
lovil solnčni žarek na papirju, ki
s«' j<; prikradel v kočo .skozi špra
njo na strehi, potem pa dalje či
tal pregibajoč ustni; Jakop je na
slonjen na rob klopi kleče čital.
Mati je opazila, (la Sofja čuti
njih željo po resnični besedi, njon
obraz je razsvetlil sladak nasmeh.
Oprezno je šla v kot koče in sedla;
Sofja jo je objela za ramo in mol
če opazovala.
— Tljee Mihajlo, za Icmete nas
zmerjajo! — je poglglasno dejal
Jakop. Ribin se je obrnil in smeje
odgovoril:
— Iz ljubeznivosti! Kdor lju
bi — pa reci karkoli, ne žali . . .
Ignacij je v/ravnal glavo, se
zasmejal, zastinil oči in dejal:
— Tu je zapisano — "Kmet
dandanes ni ve? človek" — to
pač ni!
Po njegovem preprostem, iskre
nem obrazu je zdrknila sonca ne
zadovoljstva.
— Na, podji sem, zlezi v mojo
kožo . . . pa bomo videli, k« si . . .
dobrijun!
— Legla bom! — je tiho deja
la mati Sofji. — Utrujena nisem
preveč, a v glavi se mi vrti od tega
duha. In vi T
— Nečem.
Mati se je iztegnila po klopi in
zadremala. Sofja je sedela poleg
nje in opazovala čitajoče, iu če je
osa ali čmrlj za brenčal nad mate
rinim obrazom, ga je od(>odila.
Mati se videla z napol zatisnjeni
tiii očmi in Sofjina skrbnost ji je
bila po godu.
Potem je pristopil itibin in za
šejital:
Ali j*|>i.T
1 >a.
Obmolknil je. pozorno gledal
materin obraz in vzdihnil:
Prva je nemara, ki je šla za
sinom po njegovi |x»ti . . . prva!
Ne motimo je. pojdimo!
je predlagala Sofja.
Da, mi moramo na delo . . .
Kad bi se še razgovorih ali za to
bo čas zvečer! Pojdimo otroci . . .
Odšli so vsi trije ost a vi v.ši Sofjo
v koči. A mati »i je mislila:
Hvala Pogu . . . sprijaznila
sta se ... Iii mirno je zaspala na
opojnem gozdnem /raku
VI
Zvečer so prišli siuolarji, vsi
štirje zadovoljni, da je konec tlela.
Njih glasovi so zbudili mater in
zehajoč je stopila iz koče.
Vi sle delali, a jaz sem spa- j
la kakor gospa ! j«- dejala pri
jazno.
Nič zato! Odpuščeno ti bo!
je odgovoril Uihiu. Mirnejši je
bil, utrujenost je ublažila njegovo
razburjenje.
Ignacij. je dejal po
skrbi za čaj . . Po vrsti gos|>odi
njinuio . . . danes nas napoji in
nakrmi Ignacij . . .
Nocoj bi rad odstopil svoj«'
mesto! je pripomnil Ignacij in
znašal dračje iu žaganje na kup.
t lost i so vsem dobro došli!
je dejal Jefim in sedel poleg :
Sofije.
Pomagal li bom ' je tilio
dejal .!:ikop in odšel v kočo. Pri
nesel ji* hleb knilia in ga začel re
kose. k i jih ji* razložil po prtu.
* '11 j ' j>* t ilio vzkliknil Je
fini. /e kašlja . . .
Kihiu ji* poslušal in priklimal:
Da. jt- že tu
Obrnivši k Sofji ji je razlo
žil :
Takoj pridi* priča . . Po
nu-stih lii ga vodil, po trgih raz
postavljal, da ga ljudstvo poslu
ša . . Zmerom eno govori, ali
to morajo slišati vsi . .
Tišina in mrak sta si* zgostila,
glasovi •».> zveneli mečje Sofja in
mati stjt opazovali kmi*ti> vsi so'
si* pregihali počasno, težko, nekan
oprezno.
I/ gozda ji* stopil ua ravnieo
visok, trša t človek : počasi je sto
pal opiraje se na |>alico. in slišalo
se je njegovo hropenje.
Tu je Savelij' ji* vzkliknil
•lakop.
Tukaj selil ' je dejal člo
vek. obstal in zakašljal.
Ogni jen je bil z dolgim, do pet
sega joči m plaščem, izpod okrogle
ga. poineekanega kloluika so v
vlažnih štrakljili viseli rumenka
sti. ravni lasje. Svetla hradiea j<
rasla ua njegovem žoltem. košče
nem ohra/u. ust« je imel napol
odprta, oči. glolmko pogreznjene
pod čelo. so mrzlično žarele iz|
temnili vdrtiii.
Ko ga je Kihiu se/namil s Soljo,
jo je vprašal :
Siišal sem. da ste prinesli
knjige za ljudstvo?
— Prinesla sem jih
Hvala vam ... v imenu ljud
stva . . . knjiga rewniee mu je še
nerazumljiva . . . zato vas zahva
1 j"jem jaz. ki jo razumem. —
Hitro je dihal, sapo je lovil s
kratkimi dihi. 41 las se mu je trgal,
koščeni i prsti njegovih slabotnih
rok so stiskali po prsih, da hi od
peli plašč.
— Za vas je škodlivo bivanje v
gozdu oh tej pozni uri . . . Listnati
gozd je vlažen in duši! — je pri
pomnila Sofja.
MV-ni no pomaga nobena reč
več! je odgovoril Savelij in
pokašljal Le smrt me še reši.
Težko ga je bilo poslušati, in
vsa njegova postava je zbujala
tisto nepotrebno sočutje, ki se za
veda svoje lastne nemoči in hudi
le jezo. Sedel e na sodček, oprezno
je upognil kolena, kakor da bi se
bal, da se zlomijo, in otrl si je
potno čelo. Njegoi lasje so bili
suhi, mrtvi.
(Jrtuada je vzplamenela, vse
okrog je zatrepetalo in se zaziba
lo. opaljene sence so plaho bežale
v gozd in nad ognjem je sijal
okro41i Ignacijev obraz z zabuhli
mi liei. Ogenj je ugasnil. Zadišalo
je po dimu, tihota in megla sta se
zgostili na ravnici, prežeč in po
slušajoč hropeče besede bolni
kove.
— Ali ljudstvu ... še lahko
koristim, kot priča zlodejstev . . .
Poglejte me . . . Osemindvajset let
sem star, pa — umiram! A pred
desetimi leti sem brez težave po
ložil na pleča po dvanajst pu
dov . .. S takim zdravjem, sem si
mislil, boš hodil še sedemdeset let.
do pokopališča, pa sem se spotak
nil . . . Deset let sem še preživel
... in zdaj in- moreni več. Okradli
so me gospodarji, štirideset let i
življenja so mi uropali. ugrabi
li . . . štirideset let . . .
To je njegova pesen ! je j
zamolklo dejal Rihin.
je zopet zaplapolal. sil -
nejše iti bolj jarko; senec so se
umikali- v gozd in se spet plazile
k ognju in trepetale okrog njega
v nemem, zlobnem • plesu. Na
ognju je treskalo vlažno vejevje.
Listje na drevju je šepetalo, šu
uielo. vznemirjeno od razgretega j
zraka. Veseli, živi. žolti in rdeči ,
jezik iso se ijrrali in ohjeiflali, I
vzpenjali se kvišku, sejali iskre: j
goreči listi so letali po zraku, a
zvezde na nebu so se vabljivo i
sinejab- iskram . . .
To ui moja pesen . . na ti
soči- ljudi jo prepeva . .. ne da bi 1
razumeli njen zdravilni nauk za j
nesrečno ljudstvo . . . koliko od,
dela izmučenih in pohabljenih lju
di molče umira od gladu . . . Kri
čimo. bratje, kričimo! — Zakaš
Ijal je in se tresel po vsem životu.
Zakaj ' je dejal .Tefim.
Moje gorje je moja stvar ... Ti
glej mojo radost . . .
Ve moti <ra! je svetoval |
Rihin.
Saj si sam dejal. da s«1 z hrit
k«wtjo tii bahati! jo mrko pri- 1
pomnil .Tofitn
Tu gre za splošno, skupno
ir«»rjo. in m- /a osebno! jo dejal
Rihin prepričevalno. ('lovok jo
promoiii) jjloboeino in so potap
lja . pa krioi Ijmloni no ho
dite t od! . . .
•lakop jo postavil na liii/.o vo
droo, krasu, (kvas imenujejo na
Uuskom /olo priljuMjouo. pivu
podobno, domaeo pijaeo. • vrgol
vanj šo|> Inka in dojal bolniku :
Pojdi som. Savolj. takoj ti
pri nosom mleka . . .
Savolj jo odkimal z glavo. a -la
kop ga jo prijel pod pazduho in
ga peljal k mizi.
Cujte! jo klioala So'"j a Uibi
1111 tiho in ooitajo«"; .aka.i s'o
trn poklioali ' Vsako minuto lahko
11 mre . . .
Lahko' jo pritrdil Kihi:i
Naj iiiur • nit>d l.i :dini .. laž
jo mu jo kot saiiiemii A sedaj
naj povoi i . Za pr;:/.o|i nie jo
oh življenje naj pot»*p: 5o /a
voljo ljudi . . Tako j«-'
V zabavo vam je to! je
v/klikiiPa Sofja.
Ivihin jo jo pogledal in mraoiio
odgovor d •
(iospoda so j * ri'd< valu. k»» t
jo Kristus i.;; križu zdihovnl. a
mi so od Hoveka ueimo in hoeeino. !
da so tudi vi nauoite od njega ...
Mati jo plašno privzdignila obrvi
in dejala:
Za mizo jo i/pregovoril holnik :
Z dolom uniiMijejo ljudi
/a kaj Življenje kradejo elove
kti /akaj. pravim? fJospodar
v tovarni Vofedova som izgubil
življenje naš gospodar je po- |
daril pevki zlato umivalno poso
do in tudi imena posoda jo
bila i/, zlata V tej posodi je j
moja sila. moje življenje . . . Za- ;
kaj som oh življenje . . . elovek j
me je ubil z delom, da je svojo
priležnieo napojil z mojo krvjo . . j
zlato noono posodo ji jo kupil za
mojo kri
Človek jo ustvarjen po spodobil
božji jo dejal Jofini smejo — i
a sedaj smo slišali, eeinu . . . To j
jo dobro!
Ve molčimo! - jo vzkliknil
(Sibiti in udaril z dlanjo po mizi.
Xe trpimo toga! — je tiho
dostavil -Takop.
Tgnaoij so jo nasmehnil.
Mati jo opazila, da so vsi trije
fantje poslušali z nenasitnim za
nimanjem gladnih duš. in kedar
je govoril Rihin, so mu K-loiiali v
obraz h pr«»ž**r;iini očmi . . . Suve
lijeve. so zbujate na njiho
vih obrazih čuden. oster posmeh.
V njem ni bilo sočutja z bolni
kom . . .
Naguivši s«- k Sofji je mati tiho
vprašala:
Ali govori resnico T
Sofja je odgovorila na glas:
Da, to ji' resnica! O darilu
je pisalo časopisje . . . /.godilo se
je v .Moskvi . . .
— In kazeu ga ni doletela ... —
je zamolklo dejal Kibin. — A ka
zen mu je pristojala . . . Med ljud
stvo bi ga bili morali peljati in
na drobne kose«' raztrgati in nje
govo prokleto meso a reči psom . .
Sod nji <lan bo, ko vstane ljudstvo.
Mnogo krvi prelije, da zini je kri
vire . . . Ta kri je njegova kri. iz
njegovih /.il je iznesana. ljudstvo
je njen lastnik.
Hladno je! - ji- dejal bol
nik.
•I a k op m i ■ j«- pomagal in ga
peljal k ognju.
Cirmada je gorela enakomerno,
žarko in brezizrazne sence so tre
petale okolo nje začudeno opazu
joč veselo igro ognja. Savel i j je
sedel na panj in Iztegnil svoje
prosojne, suhe roke proti ognju.
Iiihin je pokimal na njegovo stran
iti dejal Sofji:
Ostrejše je to od knjig! To
je treba vedeti! . . . (V odtrga
stroj delaven roko. ali če ga ubi
je. pravijo, da j«' sam kriv svojo
nesreče. t'e pa izsesajo človeku
kri in ga vržejo proč kot mrhovi
no ... za to ni nobenega pojas
nila. Vsak umor razumem ... a
to trpinčenje za zabavo mi je ne
razumljivo! . . . In zakaj trpin
čijo ljudstvo, zakaj mučijo nas
vse? Za zabavo, za svoje veselje,
za prijetno življenje, da si kupu
jejo za ljudsko kri pevke, konje,
srebrne nože, zlato posodo ....
dragi igrače otrokom. Ti dejal,
delaj več, a jaz si nakopljem s
tvojim delom denarja in podarim
svoji ljubici zlato nočno posodo.
Mati je poslušala, gledala in
pred njo se je v temi še enkrat
posvetila pot Pavla in vseli, ki
so šli ■/. njim.
!'<> končani večerji so polegli
vsi okolo (fniiailiv pre«! njimi j<*
gorel ogenj in urim požiral les.
a /a njimi j«* visela tenia, zakri
vajoča gozd in nebo . I'olnik
je široko odprl oči. pogledal na
ogenj. pokasljeval vseeno in so
tresel po vsem životu, kakor da
Iti si trgali v njegovih pilili zad
nji ostanki življenja, zapuščajoč
suho. oil bolezni i/žeto telo. Blesk
ognju jo trepetal na njegovem ob
ličju. ne da 1 >i oživljal mrtvo kožo.
Le m*i bolnikov.• .so gorele s si
njim. ugašajočim plamenom.
Holjse lio. Savel j. da odideš
vkočo? je dejal Jakop.
('emu? je odgovoril bol
nik s težavo. Tu ostanem . . .
dolgo me itak ne ho med ljudmi!
('zrl se je po vseli in potem
smehljaje nadaljeval:
1'rijetnn mi je med vami . . .
gledam vas pa si mislim — morda
ti maščujejo one. ki so nam jih
ugrabili ....
Niliee .1111 ni odgovoril; sklo-1
nivši glavo onemoglo na prsi je
kmalu zadremal. Rihin ga je po
gleilnl in tiho dejal:
K nam prihaja, sedi tu in I
pripoveduje zmerom eno . . . o j
kriviei" nad človekom. Te krivice
je polna njegova duša. kakor da I
hi mu bili ž njo izbili oči in da
ničesar drugega ve? ne vidi.
Kaj pa naj bi še videl?
ji* /umišljeno dejala mati. 1'e
s.- iiii tisoee ljudi dan za dnevom
ubija z delom za to. da gospoda
trosi denar za svoje muhe ... ali
to ne zadošča? . . .
Dolgočasno ga je poslušati!
je dejal tiho Ignacij. — Kdor
je enkrat slišal.* ne pozabi nikdar I
več ... a on govori zmerom eno! i
V tej zgodbi tiči vse njegovo j
življenje! je mrko pripomnili
Kihin. — In življenje — mnogih
drugih. Desetkrat sem slišal nje
govo zgodbo, a vzlio temu sem
vomil. ('asih se zgodi, da ne verja
meš v podlost ljudi ... v njih
blaznost, in ko se ti smilijo vsi:
bogatini in siromaki! . . . Eden |
oslepi od gladu, drugi od zlala . . .
Kh. ljudje so. si misliš, bratje!
Strezni se, misli pošteno in ne
prizanašaj svoj komodnosti! i
Hoinik je omahnil, odprl oči in I
legel na zemljo, dakop je potiho I
vstal, odšel v kočo in prinesel !
kratek kožuh: ogrnil je z njim J
bratranca in sedel poleg Sofje.
(Dalje.)
Na stepi.
Maksim (Jorkij:
Zelo slabi' volje smo si* odpra
vili na pot; bili smo lačni in pre
klinjali smo ves svet. Vso noč
smo se zaman trudili, da si priskr
bimo kruha z delom ali s tatvi
no; slednjič smo sklenili, da pre
mo naprej. Kam. sami nismo ve
deli. Kratkomalo, sklenili •ono. da
premo naprej.
Ta sklep smo storili soglasno in
pa glasno izrekli. Drup sklep, da
nadaljujemo .sedanje življenje, je
l>il vsakdo storil, ne da hi pa bil
povedal, in t epa je izdajal sijaj
naših oči. iz katerih se je dala
razbrati lakota našepa želodea.
I'»ili smo trije; pred kratkim
smo se bili seznanili v Kerzonu
in sieer v bezniei na obrežju
Dnjepra. Eden je bil nekdaj vo
jak železniškega bataljona, po
zneje železniški mojster na že
leznieah ob Visli; bil je rdečehus,
krepke ntsti iu je imel sive, hlad
no zroče oči. ( Jovoril je tudi nem
ško in je poznal iz lastne skušnje
življenje v ječah.
Xas eden ne govori rail mno
go o svoji preteklosti, ker imamo
za to svoje razloge. Zaupali smo
drug drugemu, vsaj na zunaj; na
znotraj je imel drup do drugega
tako malo zaupanju kakor do sa
mepa sebe.
Ce nam je naš drupi tovariš,
majhen, zanikrn človek s stisnje
nimi ustnicami in skeptičnim iz
razom v obraz pripovedoval, da
je bivši študent mostovske uni
verze, sva mu druga dva verjela.
Sicer pa nam je bilo popolnoma I
vseeno, ali je bil kdaj študent ali 1
lopov ali tat. Ko smo se seznanili, jI
smo stali vsi trije na isti družab
ni stopinji. Bili smo stradajoči
ljudje, bili smo pod policijskim
nadzorstvom in kmetje v vaseh,
skozi katere smo potovali, so z
nami nezaupno ravnali. Sovražili
smo policijo in kmete, kakor lač
ne roparske živali smo sovražili
vse in smo nameravali veliko ma
ščevanje nad njimi. In zato se
nam je bil pridružil dozdevni štu
dent.
Nesreča najhitreje privede lju
tli skupaj, eelo popolnoma različ
nih narav, in da smo bili v nesre
či, nam ne more nihče ugovarja
ti.
Tretji sem bil jaz. Ker sem že
r,d otroških let skromen, nočem
ničesar pripovedovati o sebi. Ne j
bom s«* hvalil, no izdajal svojih
napak, da se Vam ne zazdim na
ivni človek. Da pa boste imeli'
vsaj pojem o meni. hočem le o
pomnit i. da sem se vedno smatral,
za boljšega človeka od vseh in se
smatram tudi še sedaj.
Zapustili smo torej lVrekoj ml
po potovali dalje. Izbrali smo sij
dan, <> katerem smo upali, da bo
mo med potoma lahko naberaSili|
kruha.
•laz M-iii šel ob strani vojaka
študent je* sledil zadaj. Z njego
vi' rame je visela nekakšna jopi
ea Njegovo oglato, gladko ostri-j
ženo glavo je krasil ostanek ši
rokokrajncga klobuka: sive. nej
štet okra t zakrpane hlače so tesnil
oklepale njegove tenke noge;
njegovo obuvalo je obstojalo iz
goleniee, ki je bila pritrjena na
noge 7. ozkimi jermeni podloge
starega suknjiča. To je imenoval
svoje sandale. Z nogami srebajoč
je dvigal goste oblake prahu.
Njegove vodene, majhne sive oči
so gledale v daljavo. — Vojak je
bil oblečen v rdečo srajeo. ki jo
je bil ukradel v Kerzonu. Nad
srajeo je nosil še podložen telov
nik ; vojaška čepica mu je pošev
no sedela na glavi. Okolo nog so
mahedrale široke hlače. Obuvata
ni imel. — Tudi jaz. sem šol bos.
Okolo nas se jo razprostiral*
silna stepa, nad nami modro ne
bo. enako veliki kupoli. Siva pra«,
sna deželna eesta je tvorila širofl
ko progo na stepi, iz katere je'
izžarevala neznanska vročina. Ttl
pa t am smo naleteli na strnišča, k
so močno spominjala na neobriti*
vojakova liea. •«
Vojak jo pol jutranjo moli* j
tev . . .
V svoji vojaški službi .)-• opra^^_
ljal v cerkvi svojega bataljoni!
mesto popoveira asistenta in
znal našteti molitve. Itrž ko
prišel iz razgovora, je pričel m<N
».i. |
Daleč na obzorju smo videli
soke skupine gorovja
"To je pite krimsko gorovje
jo štidlent pripomnil suho. .
1'ogorje ? Tako daleč >e nistrj
prišli. To so navadni oblaki I|

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 6, Image 6 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??