Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 7

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Page 7, Image 7',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-7.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-7.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-7/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-7/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 15 Oct. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-7/>

Newspaper Page Text

dttjo kakor paradižarjeva ju
, mlekom." Na t« sem pripom
da bi bilo zelo prijetno, če bi
jj oblaki v resnici paradižarje
juh«. Ta opomba je povečala
jo lakoto.
^Hudiča " j«' zabavljal vojak.
'"Nobene žive duše ni videti. Naj
* ' bomo morali kakor medvedi
„jti iz svojih lastnih prstov."
»Saj sem rekel, da bi morali iti
-oti večjim krajem," je poučeva
pripomnil študent.
Zato si tudi učenjak, da po
ji. Kje hoče« tu najti volike
Je! Hudič vedi, kje so."
^udent je stisnil ustnice in
nlčal. Medtem je solnee zašlo in
Alaki so se svetili v raznovrstnih
f ijUrvah. S stepe se je dvignil vojn
iemlj; in soli in vnovič netil
^paio lakoto.
lay.« želodec je neprenehoma
krulil. na^e telesi).' moei s,, l.ešale
tetino bulj. 1 sta in url o so bili i/
jašs-iii. čuti zmedeni, na očeh je
ležalo kakor koprena. Zdajpazdnj
10 ge pojavile pred njimi velike
in,,» pege, ki so so nam časi za
dele kakor koščki mesa ali kru
> M i > t I na slastii- -rri/.ljaje je
fiovič 'Ira/ila zelixi".' in naprav -
■ ij,ia bolečine Se neznosnejše.
Uv Dni p drugemu smo opisovali
Hkoje občutke in jse nadejali. da
^Tarijemo kje pastirja. Neprene
ima so blodile na-še oči na vse
•ani. Naša ušesa so prisluškova
napeto, ali bi se ne zaslišalo v
ljavi škripanje tartarske dvo
telniee.
Toda na zapuščeni stepi je osta
i lo vse tiho. Dan popreje smo bili
J j«lli tri četrtino funta tvenepa
s kruha in pet lubenic.
Med tem smo bili prehodili 40
vrst, gotovo nikaka malenkost.
Ko smo se predramili na trpu v
Perekopu. snio začutili lakoto.
I j- Študent je prav svetoval, da iz
i rabimo noč za tatvine . . . Ampak
v dostojni družbi ne smeš plaš
no govoriti o kršenju lastnine in
zato bom opustil pripovedovanje
\ o tem predmetu. Pripovedovati
hoče m polo resnico. Vem. da lju
, dje v naši dobi civilizacije finejše
i čutijo in si še celo tedaj prizade
vajo napraviti prijazen obraz, ko
»o svojega sočloveka oropali in
nničili. Na lastnem telesu sem to
občutil in imam zato vse spošto
vanje pred oplajeno kulturo na
šepa časa. Krasen doka/, za ne
prekinjeno napredovanje tega
kulturnega procesa nudi letno na
arščanje jetnišnie, beznie in bor
delov.
Nadaljevali smo torej svojo pot
jna zopuščeni, tihi stepi, ko je za
hajalo solnee. mučeni od želod
čnih bolečin, v nepotovem priča
kovanju na izboljšanje svojega
brezupnega položaja.
i Pred nami je barvala večerna
izarja oblake, za nami se je raz
grinjala-tema in obrisi obzorja so
Jedno bolj izginjali.
"Otroci, nabirajte drva za o
genj"! ,fe dejal vojak in pobral
na zemlji kos lesa. "Prenočiti bo
mo morali pač na stepi ' Nabirajte
rse. kar opazite." '
Razšli smo se v različne smeri
'n nabirali 'gorivo. Kadar Ifoli
|mo se pripognili.. da dvigrfemo
jpiejico; smo čutili tudi izkušrijavo,
4a se vržemo na tla in zremo ma
tin zemljo, dokler ne omagamo.
Radi bi bili j»ri tem tvegali svoje
Hvljemje, ee -l»i le mogli utešiti
wojo lakoto'.
ij"Ce bi vsaj koreninice našli",
je vzdihoval vojak.'"Saj drugače
fenriar rastejo užjtne koreninice."
Ampak na zetnlji ni bilo opazi
ti koreninic, \atflo se je približa
li noč, na n«1)ii so že blestele zve
1«; ookolo nas so se že razcrrin
le globoke sence, ki so ožje in
«e omejevale obzorje.
Hs^'Otroei", je lahno dejal štu
dent.- ''tam zadaj vidim ležati
človeka."
"Človeka?" je dvomeče vpra
'»vojak. "Kaj naj počne sedaj
na stepi človek."
"Pojdi t je in vprašaj s?a! Oo
»vo bo imel pri sobi kruh. če je
'leni!, da prenoči na stepi", je
»jasnjeval študent.
Vojak je gledal v smeri, kjer je
ižal človek in rekel odločno:
"T je pojdemo'"
Snino ostro štndentovn oko je
oplo opaziti v daljavi petdese
sežnjev človeka, ki se mi je
«1 kakor tem<>n knp. I'osnesili
10 korak in občutili. v nadi. da
'bimo jesfi, še večjo lakoto.
. .- 'Morda pa to ni človek!" je
k J'nnnil vojak, d oči m urno mi mi
■jPb enako.
j^Nnši dvomi pa so se razkropili
*rtistern hipu. ko smo opazili, da
V
so je temni kup zganil in se pola
Roma povečal. Opazili smo živega
človeka, ki je klecal in molil ro
ke proti nam.
"Ne bližaj se. drugače te ustre
lim!" je nenadno vzkliknil s tre
petajočim glasom.
Slišali smo kako je nabijal pi
štolo in obstali smo kakor na po
velje ; neprijazni pozdrav nas je
popolnoma presenetil.
"To je malopridnež!" je godel
vojak sam seboj.
"Da!" je dejal študent zami
šljeno; bržčas ima kuj na vesti,
če ima seboj pištolo."
"Ti!" mu je zaklieal vojak, ko
se je bil navidezno neka i premi
slil.
Nobenega odgovora.
"Ti! Nič hudega ti ne storimo;
samo kruha nam daj —Ti hudič!
Zadnji besedi je vojak potiho
ma izgovoril.
t'lovek ni odgovoril.
"Ali ne slišiš?" je vojak jezno
ponovil. "Kruha nam daj! Ne
bomo se ti približali. samo kruha
nam vrzi!"
"Dobro!" je kratko dejal člo
vek.
Noben, še tako božanski nago
vor nas ne bi bil mogel tako po
pleiniti kakor ta kratki "dobro".;
"Nič se nas ne boj. ti dobri člo
vek!" je dejal vojak smehljaje, j
čeprav popotnik v daljavi dvajse
tih korakov nikakor ni mogel o
paziti tega smehljaja.
"Miroljubni ljudje smo. priha
jamo iz Kuhana, med potoma smo
zapravili svoj zadnji denar in že
dva ni nismo skoro nič jedli."
"Vjemi še en kos! Se enega .
No. in sedaj nimam nič več."
Student je nabral vsega skupaj
štiri funte suhega pšeničnega kru
ha. Da je bil kruli suh. nas je ve
selilo: zakaj suh kruh bolj nasiti.
Vojak je razdelil kruh na ena
ke dele.
Ko sem dobil svoj del, sem po
časi žvečil kruh, zadržavajoč svo
jo strašno lakoto. Čutil sem pose
ben užitek, da sem nošiljal kruli
po grižljajih v želodee.
Po vsakem grižljaju se ine je
j polaščala vedno večja blaženost:
nahajal sem se v sladkih sanjah.
Pozabil sem na dneve strašne la
kote. nič več nisem videl svojih
tovarišev, ker sem se popolnoma
pogreznil v užitek.
Ko pa sem bil pogoltnil zadnjo
drohtino. je mrmral vojak, ki je
sedel na zemlji meni nasproti in
si gladil trebuh z rokami.
"Gotovo bo pri njem kaj take
ga. kajti kruli je dišal po mesu:
ni izključeno, da ima tui še kruh.
je pripomnil študent in tiho de
i"!;- u. ,
Ce bi le revolver ne bil ..."
"Bržčas eden kakor mi!"
"Potepuh!" je odločno dejal
vojak/
Sedeli smo tesno drug ob dru
gem in škrilili k dobrotniku. Za
dnji ni dal od sebe ne duha ne
sluha. Tupatam smo slišali me
lanholično žvižganje poljske pod
sane. Na nebu so blestele zvezde
in nas je Se vedno mučila lakota.
Ponosno moram opomniti, da v
tem položaju nisem.bil ne slabši
n.^ boljši od svojih tovarišev. Pre
dlagal sem. da vstanemo in se
bližamo popotniku. Storili mu ne
bodemo nič hudega, rmpak vzeli
mu bomo vse. kar ima užitnega.
« e bi na nas kilo streljal, tudi
prav; zadel bi k večjem enega iz
med nas: razentega bi pač težko
takoj smrtno zadel.
, "Storimo!" je dejal vojak in
so naglo vzravnal
Student jo Vazal manj veselja
zato.
Miriva sva bila skoro tokla. štu
dent pa jo ostajal za noma.
"Ti. tovariš!" mu jo vojak o- !
eitajoče zaklienl.
Človek jo nokaj po dol prnfi na- ■
mn. poeil jo strol.
"Mimo streljal!" jo vojak ve
delo kriknil in bil v onem skoku
pri človeku. — "TTndič, zdaj pa
dobiš nekaj!"
Student jo planil na popotni
kovo prtljago, doritn se jo popot
nik raztegnil po z-mlji in lit«»:»«*1.
"TTndif-a še onkrat!" je za»Mi
den vzkliknil vojak, ki g a je prav
kar nameraval breniti. "Ali jo
nase streljal? Ti!" so je obrnil do
njega "Ti' Ali si se ustrelil?"
"Otrok! Vse je tu! Meso. ee- j
bula. km h! Dovolj za nas vse!"
jo študent zmagoslavno vzkliknil.
"Pofein naj ga pa hudi? vza
me! .Tejmo otroei!" je dejal vo
jak. Vzel sem revolver iz roke
človeka, ki je prenehal hropsti in
je ležal, ne da bi se zganil. V re
volverju je bila samo ona patro
na.
Jedli smo, m* da bi izpregovo
rili besedico. Popotnik je tudi
molčal in so ni /ganil. Sicer pa se
niti /menili niso zrnj.
"Ali vam je bilo res le do jedi ?
je nenann zadonel hripav in tresoč
glas.
Groza nas je stresla. Študent je
planil kviško in je začel eelo ka
ši jati.
Vojak je začel zmerjati: "Raz
poči se, pes! Kaj pa smo hoteli
druzega? Ali misliš, da smo te ho
teli umoriti? ('emu nam bodo tvo
je kosti? Taka nesramnost! Stre
lja na miroljubne ljudi! IVs!"
Zmerjal in jedel je obenem,
v sled česar so izgubile njegove be
sede mnogo učinka.
"Čakaj, pes! Bomo že obraču
nali s tabo, kakor hitro se naje
mo do sitega!" j<> pretil študent.
Kot odgovor smo zaslišali silno
ihtenje.
"Otroci, ali sem vedel, kaj na
meravate? Streljal Rem na vas,
ker sem s«* bal. T/. Novega Afona
potujem v Smolensk . . . Ah l>og^
kakome muči mrzlic«. Vselej* po
solnčnem zahodu čutim stv^šne
bolečine. Zaradi mrzlice sein^ipu
stil At'on. Moja žena z obemft mo
jima hčerami) j<> ostala. Skpro šti
ri leta ju nisem videl. Mi. otroci!
"Mi bomo že jedli in se ne bo
mo dali seli' siliti", je pripomnil
študent.
"All, bog* (V bi bil vedel, da
st<* mirni ljudje, bi seveda ne bil
streljal na vas. .laz pa sem vendar
tu čisto sam na stepi . . . Ali mi
morate zato očitati?"
Govoril je in jokal ali boljše re
čeno. tulil.
"Kaj |ia rvili?" je /anečljivo
menil vojak.
"Mislim, da ima denar pri so
bi", je pripomnil študent.
Vojak jra je ošinil od strani s
pogledom in dejal smehljaje:
"Ti si prekanjen! \o, zanetimo
<»genj in ležimo k počitku!"
"Tu kaj naj se z«odi s tem?"
jr poizvedoval študent.
"Hudič naj ga vzame! Kaj ho
čemo ž njim? Ali naj tra pečemo
na ognju?!"
"Pravzaprav j«- zaslužil to!" je
dejal študent in pokimnval s svo
jo ostudno lobanjo.
• Nato smo šli vsi trije nabirat
j drv in kmalu je prcsketal vesel
! ogenj na kraju, kjer nam je bil
j mizar prvič zaklical svoj povelju
joči "Stoj!" Zdaj smo sedeli či
i sto prijazno okolo ognja. Bila je
mirna noč, brez vetra: od utruje
nosti so nam oči skoro skupaj pa
dale. čeprav nam naš želodec še
vedno ni dajal miru in bi bili prav
radi še enkrat večerjali.
"Otroci!" je nenadoma vzklik
I nil mizar. Ležal je tri korake od
na.s in i-asi se mi je zazdelo, kakor
j da bi nekaj šepetal.
"Kaj?" jo dejal študent.
"Ali smem blizu va-šega ognja?
Vse kosti me bole. Ah. bog! Naj
, brže se mi ne bo posrečilo zopet
videti domovino!"
: "Prideš lahko sem!" je opom
j nil Student.
Mizar se je počasi priplazil do
! ognja. Bil je dolg in suh. v veli
kih. kalnih očeh so odsevale nje
gove muke. Njegov spačeni obraz
z rajavo rumeno poltjo je bil stra
hotno suh — usmiljenja vreden
pogled. Dolge, suhe prste je izte
zal proti ognju in mel tresoče ro
ke.
"Zakaj pa potuješ peš. si
bolan? Ali si skopuh*" je tnrko
vprašal vojak.
"Svetovali so mi. da grem peš
n jiKrim, češ. ila mi h; /rak dobro
storil. Zdaj pa rutini, da no mo
rem naprej! Tu na stepi me brž
čas ulovi smrt in nihče ne zve o
tem. Moja žena in moji hčeri ča
kajo name — bil sem jim že pi
sal — doeim gloj»> na mojih n<»
gall «tepni dež. Ti hoc. ali hosr!"
Vnovič je začel jokati.
"Prokleti hudič!" Vojak se jo
razljntil in planil po konou. "Kaj
tuliš" Spati hočemo. no moti nas.
Ce moras nniroti. nrnri in drži go
hoo. (''emu si šo na svetu!"
"Daj mu zaušnico!" je dejal
študent.
"Ležimo k počitku", sem de
jal jnz. "(V pa hočeš ostati polog
ognjn. ne tuli!"
"Ali si slišni T" jo jezno menil
vojak. "Ti pač misliš, da homo
imeli sočutjo s tabo .kor si nam
vrgel kruh in si streljal na nas.
Ti hudič! Drugi bi ... Foj!"
Vojak je umolknil in se razte
gnil. Student je že ležal ob ognju.
Tudi jaz sem legel. TTplaSeni mi
zar so je stisnil skupaj, bližal se
je »e bolj ognju in strmel v pla
men. I.ežal som oh njegovi desni
strani in slišal, kako so mil v mrz
lici šklepetali zobje.. Student je
ležal na levi strani; zdelo rfe je,
da je zaspal. Vojak je ležal z ob
razom navzgor, roke pod glavo
prekrižane in je opazoval nebo.
"Kako čudovito lepa nož; Ko
liko zvezd sveti! Tako gorko je,
kakor lepo je nebo. Pod njhn le
žimo kakor pod kramo odejo!"
je dejal vojak. "Pa, prijatelj, zelo
zelo ljubim to popotliiškn življen
je. Sicer trpiš vsled mraza in po
gosto si lačen. toda svoboda je
najdragocenejša. Xobene oblasti
nimaš nad-sabo: svoj lasten go
spod. Nobeden ti česa ne poroče,
če si'tudi eelo prst odgrizneš! Re
snlčno. tako lepo je! Sicer že tri
dui nisem jedel in lakota me je
razbesnila. Zato pa sedaj ležim
popolnoma sit. gledam nebo, ka
>ko> da bi mi zvezde namigavale:
yXie ne skriti. Lakutiu, romaj po
Remiji in ne brigaj se za niko
'gar! Da. to je tako blaženo čuv
stvo v srcu! Ti. kako ti je ime, ti
■ mizar ' Nikar se ne buduj in ne.
imej strahu pred mano! To ni nič,
j če siiio stieijli tvoj kruh. Ali sami
pač nismo imeli kruha in smo ga
vzeli tebi. Zato pa streljaš na nas
kakor divjak. Ali ne razumeš, da
s krogljo lahko umoriš človeka T
Zelo besen selil bil zato lia te. (V
l»i si- ne bil zgrudil, bil bi te pre
tepel. Denar vendar imaš?! Jutri
prideš v Prekop in si kupiš kru
: lin! Aii že dolgo trpiš za mrzlico T
Dolgo je še brnelo v mojem uše
su od debelega vojakovega basa
in trepetajočega glasu bolnega
mizarja. Noč. črna kakor oglje,
se je spustila na nas. Naša pljuča
so v globokih dihijajih dihala mili
I zrak.
Ogenj je izžareval luč in gorko
j to. Ni dolgo trajalo in ležali smo
v globokem snu.
• •
"Naglo vstani. naglo! Takoj
moramo iti!"
Silno prestrašen sem se prebu
dil in planil kvišku. Vojak mi je
| še pomagal, ko me je vlekel kvi
! šku.
"Hitro pojdi!"
Vojakov obraz je bil mračen iu
poln bojazni. Ozrl sem se iu opa
zil mizarja, ki je ležal popolnoma
mirno. Prvi žarki vzhjajajoooga
solnea so obsevali njegov obraz.
J l"sta so bila odprta; oči so bile
; kakor v smrtnem strahu izstopi
j le iz jamic. Njegova obleka je bi
la raztrgana, njegovo telo je bilo
j v nenaravni legi Študent jo bil iz
ginil.
"No. kaj se oziraš? Hitro poj
di. je dejal vojak in me za roko
vlekel proč.
Ali je mrtev?" sem vprašal,
trepetajoč od razburjenja, "fV bi
bili tebe zadavili, hi prav tako iz
i gledal."
"Student?" sem vprašal.
"Kdo pa drugi? Ali si bil ti
j morda? Ali jaz? Lep študent. Le
l po je zdelal mizarja in pri tem
niti ne pomislil, kaki nevarnosti
izpostavlja svoje tovariše. Tak
; falot ! ( e bi bil slutil, bi ga bil
ubil s pest jo! Tak potepuh! Le
pomisli, v kak položaj naju je bil
spravil. Zdaj se morava splaziti
j odtod, ne da bi naju kdo opazil,
i Ali razumeš? Kajti danes- bodo
našli mizarja in potem bi naju za
sijali. če hi naju zgrabili. Midva
nimava sicer nič sumljivega se
boj . . . razen revolverja, ki som
ga vzel sehoj.
"'Vrzi stran revolver!" som za*
! klieal.
"Stran vroei?" jo dojal zami
šljono. "No. rajo no. "Revolver jo
vsekale o drapooon predmet. Kdo
pa vo, <la jo imol mizar rovnlvor
sobo j! Zanj utegneva skupiti tri
rubijo. T\rr»i»ljn .io v njem' Ah.
kn!:o škoda. »In študenta ni tu!
Ta K-o rail l»i mu pocmal skozi srla
: vo. Koliko denarja jo pno vzol
mizarju? W tak lopov!
"T"boj»i mizarjovi heorki!" som
dejal.
"No, toll dvoh ni t rob a pomi
lovati: ti dvo so poročila v dal.j
šom ali krajšem onsu in sta pre
skrbljeni. Naprej, draeri prijatelj,
pnhitiva! Kam pa ho?eva sploh
iti?"
"No vom . . . popolnoma vse
ono mi jo".
"Moni tudi! No, potom hooova
na dosno, v smeri proti morju !"
£la sva na dosno. V daljavi ro
jo dvigal tnajhon prio. obsojan od
solnonih Jarkov.
"Kaj pn strmiš tako? Ali imaš
strah, da mizar zopot vstane in
ste?o za nama? Zrli so mi, da jo
ADVERTISEMENT
j POZOR BRATJE SLOVENCI! i:
All i« vest« kje je dobiti najboljft« me« po najnlijl ceni? — Gotov« < »
v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici *|
Fcrko Bros., 270—1st Ave. In Park SI. o
][ Tu *e dobijo najokusnejie svete in prekajene KRANJSKE KJ*0- J J
.j. BASE, kakor tudi jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokusnej4« < >
riiKKA.l EN O MESO; vse po najnlijlh cenah. ;1
X Pridite in prepričajte se sami o naAih cenah kakor tudi o kakovosti j t
na.*ej»;i bla«a. a
$ NIZKE CENE IN DOBRA POSTEEŽBA je naAe Reelo. ♦
£ Ne pozabite na« torej obiskati v naAi novi mesnici v Jo«. Tratnik*- i
i vem poelopju. f
i MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. t
Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave.
Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge '
MILWAUKEE, WIS. IN OKO- j
LICA.
Vsem svojim prijateljem in
znancem naznanjam, da sem se!
preselil i/. 17.'10 St. Paul Ave. nu ;
118 Muskega. Ave, v velik in le- J
po urejen saloon, kjer se vedno
dobi sveže pivo, izborim žganje, j
staro in pristno vino ter nnijske
sinodke.
Vsi moji znanci z mesta, kakor
tudi iz Kacine. Kenoshe in drupih
bljižnih mest. naj vzamejo
"transfer" na Clybourn Ave. do
13th St. in naj vprašajo za svo
jega starega prijatelja
FRANK HRŽIČ-A.
I
M JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ŠIFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojav
no. Izdeluje: Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in ces.
in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN
SKO - SRBSKA AGENCIJA.
Vse oči obrnjene na Milwaukee
Ako se zanimate za napredek
človeštva pazite na Milwaukee,
kjer socialisti kontrolirajo mesto
in county in vršijo veliko delo.
To pa najlažje storite, ako se na
ročite na "Milwaukee Leader",
nov. soc. dnevnik. Leader je iz
vrsten in metropolitski časopis,
ki prinaša vse novice, največ po
zornosti pa posveča delavskim in
teresom.
Naročnina za celo leto znaša
$3.00, 25c na mesec. — Naslov:
The Milwaukee Leader, Milwau.
kee, Wis.
JAVNI NOTAR
J. KAKER
22OV2 Grove St.
Milwaukee, Wis.
izvršuje vse notarske posle
za tu in stari kraj.
MUwauk«*, Wis
Sodmg
LOUIS BERGANT
257 — 1st Avenue
priporoča Slovencem In Hrvatom svo;
dobro založeni SALOON.
TUJCEM priporočam svoje do
jbro urejeno prenočišče in restav
racijo, domačinom pa svoj saloon,
vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
2 i" 1st Ave.
MILWAUKEE. WTS
najin učenjak dobro izvežban v
umetnosti in pa je temeljito kon
čal. Lep tovariš! Ali da! Od lota
do leta vedno slabši so ljudje!"
Tiha, zapuščena stepa se je raz
širila pred nama. Na daljnem sin
jem nebu je razlivalo solnee luč
in porkoto in je podeljevalo vsej
kraljevini tako ljubezniv značaj,
da je bilo nenmljivo. kako je mo
pol storiti človek pod tem solnč-'
nim nebom zločin.
"Veš, lačen sem!" jo dejal vo-!
jak in si napravil eij»areto.
"Kaj in kje bova danes jedla?"
.•»om vprašal.
Odprto vprašanje!
Pri teb besedah je moj tovariš
v bolnici končal svoje pripovedo
vanje.
"To je vse." Zelo sem se hil
sprijaznil z vojakom in skupni j
sva potovala do karskcjya r">m-!
Ija. Bil je dobrodušen, zelo izku-1
šen človek, tip potepuha. 7olo
sem pa bil eenil. Do Malo Aziie
,sva šla skupaj. Tam sva bila druc i
dnizepa izgubila izpred oči.
"Ali se časi domislite mizar-1
ja?" sem vprašal.
Obuvala
xa molke: ni $l.M do (4.00
'» lrn>kr: <»l f I 00 Ho SS.A
u oimkc: ixl W do IZ.GO
Mi vas hofemo
vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis. ,
Milwaukee Wisconsin
,
Borchardt Bros. ,
Krojačnica, zaloga oblrk in dru^e
moztke oprave.
347—349 GROVE STREET.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem in Hrvatom priporoma
ANDREJ MAKAROVIČ
svoj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA ST.
Naroda »e tudi pri Ig. Kuiljann —22#
1st Ave. — Telefonska zveza.
Na jboljše ob!ek,c
Izdeluje po meri
BodruR
J. Kraine
317 Florida SL
Milwaukee, Wis.
Ter popravlja, fisti, pc
K>a in barva stare.
Na|hol|še delo In
najnižje cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wia.
I zborna pijača, izvrstna po
strežba.
Vsakdo nljudno sprejet.
ROJAKI T "»-IceB-nn.
— Ce kocete piti dobre
pijače in se rahaviti
po dom« če pojdite k
B. Mlahnich-u,
709 Market Street, Wankegaa.
Pri njemu je v«e najbolje. Kdor
ne vrjame, naj se prepiča.
LOUIS RABSEL
moderno urejen »alun
NA 460 GRAND AYE., KENOSHA. WIS
Telefon 1199.
"Kakor vidite ali. bolite reže
no, kakor ste pravkar sliSali."
"No. in Tiio ne občutite pri «po
minn nanj T"
Zasmejal se je.
"Kaj naj občutim pri tem. .Ta*
sem vendar prav tako malo mo
pel za to, kar se mu je zgodilo,
kakor morete Vi za to. kar se je
meni zgodilo. Raj vendar ni nihče
ničesar kriv, ker smo vsi svinje in
ne ljudje."
Slovenski udarji ne bodite v
Rintrham, Utah, kajti tam so ru
darji na stavki!
"NATURALIZACIJSKI ZA
KON" se imenuje knjižica, ki je
namenjena za tiste rojake, ki že.
le po«tati državljani Zed. držav.
Zakoni za naseljence so čedalje
bolj strogi, treba je, da si vsak
nabavi tozadevno knjižico, v kte
ri se razlag, kako se postane
ameriški državljan
Knjižica stane lBct. s poštnino
in se jo naroči nri sodr. Fr Petri
ču. Ill N. Market St. (S. glavic
Sec.), Chicago, 111.

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 7, Image 7 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??