Newspaper Page Text
dttjo kakor paradižarjeva ju , mlekom." Na t« sem pripom da bi bilo zelo prijetno, če bi jj oblaki v resnici paradižarje juh«. Ta opomba je povečala jo lakoto. ^Hudiča " j«' zabavljal vojak. '"Nobene žive duše ni videti. Naj * ' bomo morali kakor medvedi „jti iz svojih lastnih prstov." »Saj sem rekel, da bi morali iti -oti večjim krajem," je poučeva pripomnil študent. Zato si tudi učenjak, da po ji. Kje hoče« tu najti volike Je! Hudič vedi, kje so." ^udent je stisnil ustnice in nlčal. Medtem je solnee zašlo in Alaki so se svetili v raznovrstnih f ijUrvah. S stepe se je dvignil vojn iemlj; in soli in vnovič netil ^paio lakoto. lay.« želodec je neprenehoma krulil. na^e telesi).' moei s,, l.ešale tetino bulj. 1 sta in url o so bili i/ jašs-iii. čuti zmedeni, na očeh je ležalo kakor koprena. Zdajpazdnj 10 ge pojavile pred njimi velike in,,» pege, ki so so nam časi za dele kakor koščki mesa ali kru > M i > t I na slastii- -rri/.ljaje je fiovič 'Ira/ila zelixi".' in naprav - ■ ij,ia bolečine Se neznosnejše. Uv Dni p drugemu smo opisovali Hkoje občutke in jse nadejali. da ^Tarijemo kje pastirja. Neprene ima so blodile na-še oči na vse •ani. Naša ušesa so prisluškova napeto, ali bi se ne zaslišalo v ljavi škripanje tartarske dvo telniee. Toda na zapuščeni stepi je osta i lo vse tiho. Dan popreje smo bili J j«lli tri četrtino funta tvenepa s kruha in pet lubenic. Med tem smo bili prehodili 40 vrst, gotovo nikaka malenkost. Ko smo se predramili na trpu v Perekopu. snio začutili lakoto. I j- Študent je prav svetoval, da iz i rabimo noč za tatvine . . . Ampak v dostojni družbi ne smeš plaš no govoriti o kršenju lastnine in zato bom opustil pripovedovanje \ o tem predmetu. Pripovedovati hoče m polo resnico. Vem. da lju , dje v naši dobi civilizacije finejše i čutijo in si še celo tedaj prizade vajo napraviti prijazen obraz, ko »o svojega sočloveka oropali in nničili. Na lastnem telesu sem to občutil in imam zato vse spošto vanje pred oplajeno kulturo na šepa časa. Krasen doka/, za ne prekinjeno napredovanje tega kulturnega procesa nudi letno na arščanje jetnišnie, beznie in bor delov. Nadaljevali smo torej svojo pot jna zopuščeni, tihi stepi, ko je za hajalo solnee. mučeni od želod čnih bolečin, v nepotovem priča kovanju na izboljšanje svojega brezupnega položaja. i Pred nami je barvala večerna izarja oblake, za nami se je raz grinjala-tema in obrisi obzorja so Jedno bolj izginjali. "Otroci, nabirajte drva za o genj"! ,fe dejal vojak in pobral na zemlji kos lesa. "Prenočiti bo mo morali pač na stepi ' Nabirajte rse. kar opazite." ' Razšli smo se v različne smeri 'n nabirali 'gorivo. Kadar Ifoli |mo se pripognili.. da dvigrfemo jpiejico; smo čutili tudi izkušrijavo, 4a se vržemo na tla in zremo ma tin zemljo, dokler ne omagamo. Radi bi bili j»ri tem tvegali svoje Hvljemje, ee -l»i le mogli utešiti wojo lakoto'. ij"Ce bi vsaj koreninice našli", je vzdihoval vojak.'"Saj drugače fenriar rastejo užjtne koreninice." Ampak na zetnlji ni bilo opazi ti koreninic, \atflo se je približa li noč, na n«1)ii so že blestele zve 1«; ookolo nas so se že razcrrin le globoke sence, ki so ožje in «e omejevale obzorje. Hs^'Otroei", je lahno dejal štu dent.- ''tam zadaj vidim ležati človeka." "Človeka?" je dvomeče vpra '»vojak. "Kaj naj počne sedaj na stepi človek." "Pojdi t je in vprašaj s?a! Oo »vo bo imel pri sobi kruh. če je 'leni!, da prenoči na stepi", je »jasnjeval študent. Vojak je gledal v smeri, kjer je ižal človek in rekel odločno: "T je pojdemo'" Snino ostro štndentovn oko je oplo opaziti v daljavi petdese sežnjev človeka, ki se mi je «1 kakor tem<>n knp. I'osnesili 10 korak in občutili. v nadi. da 'bimo jesfi, še večjo lakoto. . .- 'Morda pa to ni človek!" je k J'nnnil vojak, d oči m urno mi mi ■jPb enako. j^Nnši dvomi pa so se razkropili *rtistern hipu. ko smo opazili, da V so je temni kup zganil in se pola Roma povečal. Opazili smo živega človeka, ki je klecal in molil ro ke proti nam. "Ne bližaj se. drugače te ustre lim!" je nenadno vzkliknil s tre petajočim glasom. Slišali smo kako je nabijal pi štolo in obstali smo kakor na po velje ; neprijazni pozdrav nas je popolnoma presenetil. "To je malopridnež!" je godel vojak sam seboj. "Da!" je dejal študent zami šljeno; bržčas ima kuj na vesti, če ima seboj pištolo." "Ti!" mu je zaklieal vojak, ko se je bil navidezno neka i premi slil. Nobenega odgovora. "Ti! Nič hudega ti ne storimo; samo kruha nam daj —Ti hudič! Zadnji besedi je vojak potiho ma izgovoril. t'lovek ni odgovoril. "Ali ne slišiš?" je vojak jezno ponovil. "Kruha nam daj! Ne bomo se ti približali. samo kruha nam vrzi!" "Dobro!" je kratko dejal člo vek. Noben, še tako božanski nago vor nas ne bi bil mogel tako po pleiniti kakor ta kratki "dobro".; "Nič se nas ne boj. ti dobri člo vek!" je dejal vojak smehljaje, j čeprav popotnik v daljavi dvajse tih korakov nikakor ni mogel o paziti tega smehljaja. "Miroljubni ljudje smo. priha jamo iz Kuhana, med potoma smo zapravili svoj zadnji denar in že dva ni nismo skoro nič jedli." "Vjemi še en kos! Se enega . No. in sedaj nimam nič več." Student je nabral vsega skupaj štiri funte suhega pšeničnega kru ha. Da je bil kruli suh. nas je ve selilo: zakaj suh kruh bolj nasiti. Vojak je razdelil kruh na ena ke dele. Ko sem dobil svoj del, sem po časi žvečil kruh, zadržavajoč svo jo strašno lakoto. Čutil sem pose ben užitek, da sem nošiljal kruli po grižljajih v želodee. Po vsakem grižljaju se ine je j polaščala vedno večja blaženost: nahajal sem se v sladkih sanjah. Pozabil sem na dneve strašne la kote. nič več nisem videl svojih tovarišev, ker sem se popolnoma pogreznil v užitek. Ko pa sem bil pogoltnil zadnjo drohtino. je mrmral vojak, ki je sedel na zemlji meni nasproti in si gladil trebuh z rokami. "Gotovo bo pri njem kaj take ga. kajti kruli je dišal po mesu: ni izključeno, da ima tui še kruh. je pripomnil študent in tiho de i"!;- u. , Ce bi le revolver ne bil ..." "Bržčas eden kakor mi!" "Potepuh!" je odločno dejal vojak/ Sedeli smo tesno drug ob dru gem in škrilili k dobrotniku. Za dnji ni dal od sebe ne duha ne sluha. Tupatam smo slišali me lanholično žvižganje poljske pod sane. Na nebu so blestele zvezde in nas je Se vedno mučila lakota. Ponosno moram opomniti, da v tem položaju nisem.bil ne slabši n.^ boljši od svojih tovarišev. Pre dlagal sem. da vstanemo in se bližamo popotniku. Storili mu ne bodemo nič hudega, rmpak vzeli mu bomo vse. kar ima užitnega. « e bi na nas kilo streljal, tudi prav; zadel bi k večjem enega iz med nas: razentega bi pač težko takoj smrtno zadel. , "Storimo!" je dejal vojak in so naglo vzravnal Student jo Vazal manj veselja zato. Miriva sva bila skoro tokla. štu dent pa jo ostajal za noma. "Ti. tovariš!" mu jo vojak o- ! eitajoče zaklienl. Človek jo nokaj po dol prnfi na- ■ mn. poeil jo strol. "Mimo streljal!" jo vojak ve delo kriknil in bil v onem skoku pri človeku. — "TTndič, zdaj pa dobiš nekaj!" Student jo planil na popotni kovo prtljago, doritn se jo popot nik raztegnil po z-mlji in lit«»:»«*1. "TTndif-a še onkrat!" je za»Mi den vzkliknil vojak, ki g a je prav kar nameraval breniti. "Ali jo nase streljal? Ti!" so je obrnil do njega "Ti' Ali si se ustrelil?" "Otrok! Vse je tu! Meso. ee- j bula. km h! Dovolj za nas vse!" jo študent zmagoslavno vzkliknil. "Pofein naj ga pa hudi? vza me! .Tejmo otroei!" je dejal vo jak. Vzel sem revolver iz roke človeka, ki je prenehal hropsti in je ležal, ne da bi se zganil. V re volverju je bila samo ona patro na. Jedli smo, m* da bi izpregovo rili besedico. Popotnik je tudi molčal in so ni /ganil. Sicer pa se niti /menili niso zrnj. "Ali vam je bilo res le do jedi ? je nenann zadonel hripav in tresoč glas. Groza nas je stresla. Študent je planil kviško in je začel eelo ka ši jati. Vojak je začel zmerjati: "Raz poči se, pes! Kaj pa smo hoteli druzega? Ali misliš, da smo te ho teli umoriti? ('emu nam bodo tvo je kosti? Taka nesramnost! Stre lja na miroljubne ljudi! IVs!" Zmerjal in jedel je obenem, v sled česar so izgubile njegove be sede mnogo učinka. "Čakaj, pes! Bomo že obraču nali s tabo, kakor hitro se naje mo do sitega!" j<> pretil študent. Kot odgovor smo zaslišali silno ihtenje. "Otroci, ali sem vedel, kaj na meravate? Streljal Rem na vas, ker sem s«* bal. T/. Novega Afona potujem v Smolensk . . . Ah l>og^ kakome muči mrzlic«. Vselej* po solnčnem zahodu čutim stv^šne bolečine. Zaradi mrzlice sein^ipu stil At'on. Moja žena z obemft mo jima hčerami) j<> ostala. Skpro šti ri leta ju nisem videl. Mi. otroci! "Mi bomo že jedli in se ne bo mo dali seli' siliti", je pripomnil študent. "All, bog* (V bi bil vedel, da st<* mirni ljudje, bi seveda ne bil streljal na vas. .laz pa sem vendar tu čisto sam na stepi . . . Ali mi morate zato očitati?" Govoril je in jokal ali boljše re čeno. tulil. "Kaj |ia rvili?" je /anečljivo menil vojak. "Mislim, da ima denar pri so bi", je pripomnil študent. Vojak jra je ošinil od strani s pogledom in dejal smehljaje: "Ti si prekanjen! \o, zanetimo <»genj in ležimo k počitku!" "Tu kaj naj se z«odi s tem?" jr poizvedoval študent. "Hudič naj ga vzame! Kaj ho čemo ž njim? Ali naj tra pečemo na ognju?!" "Pravzaprav j«- zaslužil to!" je dejal študent in pokimnval s svo jo ostudno lobanjo. • Nato smo šli vsi trije nabirat j drv in kmalu je prcsketal vesel ! ogenj na kraju, kjer nam je bil j mizar prvič zaklical svoj povelju joči "Stoj!" Zdaj smo sedeli či i sto prijazno okolo ognja. Bila je mirna noč, brez vetra: od utruje nosti so nam oči skoro skupaj pa dale. čeprav nam naš želodec še vedno ni dajal miru in bi bili prav radi še enkrat večerjali. "Otroci!" je nenadoma vzklik I nil mizar. Ležal je tri korake od na.s in i-asi se mi je zazdelo, kakor j da bi nekaj šepetal. "Kaj?" jo dejal študent. "Ali smem blizu va-šega ognja? Vse kosti me bole. Ah. bog! Naj , brže se mi ne bo posrečilo zopet videti domovino!" : "Prideš lahko sem!" je opom j nil Student. Mizar se je počasi priplazil do ! ognja. Bil je dolg in suh. v veli kih. kalnih očeh so odsevale nje gove muke. Njegov spačeni obraz z rajavo rumeno poltjo je bil stra hotno suh — usmiljenja vreden pogled. Dolge, suhe prste je izte zal proti ognju in mel tresoče ro ke. "Zakaj pa potuješ peš. si bolan? Ali si skopuh*" je tnrko vprašal vojak. "Svetovali so mi. da grem peš n jiKrim, češ. ila mi h; /rak dobro storil. Zdaj pa rutini, da no mo rem naprej! Tu na stepi me brž čas ulovi smrt in nihče ne zve o tem. Moja žena in moji hčeri ča kajo name — bil sem jim že pi sal — doeim gloj»> na mojih n<» gall «tepni dež. Ti hoc. ali hosr!" Vnovič je začel jokati. "Prokleti hudič!" Vojak se jo razljntil in planil po konou. "Kaj tuliš" Spati hočemo. no moti nas. Ce moras nniroti. nrnri in drži go hoo. (''emu si šo na svetu!" "Daj mu zaušnico!" je dejal študent. "Ležimo k počitku", sem de jal jnz. "(V pa hočeš ostati polog ognjn. ne tuli!" "Ali si slišni T" jo jezno menil vojak. "Ti pač misliš, da homo imeli sočutjo s tabo .kor si nam vrgel kruh in si streljal na nas. Ti hudič! Drugi bi ... Foj!" Vojak je umolknil in se razte gnil. Student je že ležal ob ognju. Tudi jaz sem legel. TTplaSeni mi zar so je stisnil skupaj, bližal se je »e bolj ognju in strmel v pla men. I.ežal som oh njegovi desni strani in slišal, kako so mil v mrz lici šklepetali zobje.. Student je ležal na levi strani; zdelo rfe je, da je zaspal. Vojak je ležal z ob razom navzgor, roke pod glavo prekrižane in je opazoval nebo. "Kako čudovito lepa nož; Ko liko zvezd sveti! Tako gorko je, kakor lepo je nebo. Pod njhn le žimo kakor pod kramo odejo!" je dejal vojak. "Pa, prijatelj, zelo zelo ljubim to popotliiškn življen je. Sicer trpiš vsled mraza in po gosto si lačen. toda svoboda je najdragocenejša. Xobene oblasti nimaš nad-sabo: svoj lasten go spod. Nobeden ti česa ne poroče, če si'tudi eelo prst odgrizneš! Re snlčno. tako lepo je! Sicer že tri dui nisem jedel in lakota me je razbesnila. Zato pa sedaj ležim popolnoma sit. gledam nebo, ka >ko> da bi mi zvezde namigavale: yXie ne skriti. Lakutiu, romaj po Remiji in ne brigaj se za niko 'gar! Da. to je tako blaženo čuv stvo v srcu! Ti. kako ti je ime, ti ■ mizar ' Nikar se ne buduj in ne. imej strahu pred mano! To ni nič, j če siiio stieijli tvoj kruh. Ali sami pač nismo imeli kruha in smo ga vzeli tebi. Zato pa streljaš na nas kakor divjak. Ali ne razumeš, da s krogljo lahko umoriš človeka T Zelo besen selil bil zato lia te. (V l»i si- ne bil zgrudil, bil bi te pre tepel. Denar vendar imaš?! Jutri prideš v Prekop in si kupiš kru : lin! Aii že dolgo trpiš za mrzlico T Dolgo je še brnelo v mojem uše su od debelega vojakovega basa in trepetajočega glasu bolnega mizarja. Noč. črna kakor oglje, se je spustila na nas. Naša pljuča so v globokih dihijajih dihala mili I zrak. Ogenj je izžareval luč in gorko j to. Ni dolgo trajalo in ležali smo v globokem snu. • • "Naglo vstani. naglo! Takoj moramo iti!" Silno prestrašen sem se prebu dil in planil kvišku. Vojak mi je | še pomagal, ko me je vlekel kvi ! šku. "Hitro pojdi!" Vojakov obraz je bil mračen iu poln bojazni. Ozrl sem se iu opa zil mizarja, ki je ležal popolnoma mirno. Prvi žarki vzhjajajoooga solnea so obsevali njegov obraz. J l"sta so bila odprta; oči so bile ; kakor v smrtnem strahu izstopi j le iz jamic. Njegova obleka je bi la raztrgana, njegovo telo je bilo j v nenaravni legi Študent jo bil iz ginil. "No. kaj se oziraš? Hitro poj di. je dejal vojak in me za roko vlekel proč. Ali je mrtev?" sem vprašal, trepetajoč od razburjenja, "fV bi bili tebe zadavili, hi prav tako iz i gledal." "Student?" sem vprašal. "Kdo pa drugi? Ali si bil ti j morda? Ali jaz? Lep študent. Le l po je zdelal mizarja in pri tem niti ne pomislil, kaki nevarnosti izpostavlja svoje tovariše. Tak ; falot ! ( e bi bil slutil, bi ga bil ubil s pest jo! Tak potepuh! Le pomisli, v kak položaj naju je bil spravil. Zdaj se morava splaziti j odtod, ne da bi naju kdo opazil, i Ali razumeš? Kajti danes- bodo našli mizarja in potem bi naju za sijali. če hi naju zgrabili. Midva nimava sicer nič sumljivega se boj . . . razen revolverja, ki som ga vzel sehoj. "'Vrzi stran revolver!" som za* ! klieal. "Stran vroei?" jo dojal zami šljono. "No. rajo no. "Revolver jo vsekale o drapooon predmet. Kdo pa vo, <la jo imol mizar rovnlvor sobo j! Zanj utegneva skupiti tri rubijo. T\rr»i»ljn .io v njem' Ah. kn!:o škoda. »In študenta ni tu! Ta K-o rail l»i mu pocmal skozi srla : vo. Koliko denarja jo pno vzol mizarju? W tak lopov! "T"boj»i mizarjovi heorki!" som dejal. "No, toll dvoh ni t rob a pomi lovati: ti dvo so poročila v dal.j šom ali krajšem onsu in sta pre skrbljeni. Naprej, draeri prijatelj, pnhitiva! Kam pa ho?eva sploh iti?" "No vom . . . popolnoma vse ono mi jo". "Moni tudi! No, potom hooova na dosno, v smeri proti morju !" £la sva na dosno. V daljavi ro jo dvigal tnajhon prio. obsojan od solnonih Jarkov. "Kaj pn strmiš tako? Ali imaš strah, da mizar zopot vstane in ste?o za nama? Zrli so mi, da jo ADVERTISEMENT j POZOR BRATJE SLOVENCI! i: All i« vest« kje je dobiti najboljft« me« po najnlijl ceni? — Gotov« < » v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici *| Fcrko Bros., 270—1st Ave. In Park SI. o ][ Tu *e dobijo najokusnejie svete in prekajene KRANJSKE KJ*0- J J .j. BASE, kakor tudi jetrne ln krvave domačega izdelka ter najokusnej4« < > riiKKA.l EN O MESO; vse po najnlijlh cenah. ;1 X Pridite in prepričajte se sami o naAih cenah kakor tudi o kakovosti j t na.*ej»;i bla«a. a $ NIZKE CENE IN DOBRA POSTEEŽBA je naAe Reelo. ♦ £ Ne pozabite na« torej obiskati v naAi novi mesnici v Jo«. Tratnik*- i i vem poelopju. f i MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. t Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge ' MILWAUKEE, WIS. IN OKO- j LICA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se! preselil i/. 17.'10 St. Paul Ave. nu ; 118 Muskega. Ave, v velik in le- J po urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborim žganje, j staro in pristno vino ter nnijske sinodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Kacine. Kenoshe in drupih bljižnih mest. naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svo jega starega prijatelja FRANK HRŽIČ-A. I M JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA ŠIFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojav no. Izdeluje: Obveznice — Po oblastila — Prepovedi, po trjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN SKO - SRBSKA AGENCIJA. Vse oči obrnjene na Milwaukee Ako se zanimate za napredek človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je iz vrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ po zornosti pa posveča delavskim in teresom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau. kee, Wis. JAVNI NOTAR J. KAKER 22OV2 Grove St. Milwaukee, Wis. izvršuje vse notarske posle za tu in stari kraj. MUwauk«*, Wis Sodmg LOUIS BERGANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem In Hrvatom svo; dobro založeni SALOON. TUJCEM priporočam svoje do jbro urejeno prenočišče in restav racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN 2 i" 1st Ave. MILWAUKEE. WTS najin učenjak dobro izvežban v umetnosti in pa je temeljito kon čal. Lep tovariš! Ali da! Od lota do leta vedno slabši so ljudje!" Tiha, zapuščena stepa se je raz širila pred nama. Na daljnem sin jem nebu je razlivalo solnee luč in porkoto in je podeljevalo vsej kraljevini tako ljubezniv značaj, da je bilo nenmljivo. kako je mo pol storiti človek pod tem solnč-' nim nebom zločin. "Veš, lačen sem!" jo dejal vo-! jak in si napravil eij»areto. "Kaj in kje bova danes jedla?" .•»om vprašal. Odprto vprašanje! Pri teb besedah je moj tovariš v bolnici končal svoje pripovedo vanje. "To je vse." Zelo sem se hil sprijaznil z vojakom in skupni j sva potovala do karskcjya r">m-! Ija. Bil je dobrodušen, zelo izku-1 šen človek, tip potepuha. 7olo sem pa bil eenil. Do Malo Aziie ,sva šla skupaj. Tam sva bila druc i dnizepa izgubila izpred oči. "Ali se časi domislite mizar-1 ja?" sem vprašal. Obuvala xa molke: ni $l.M do (4.00 '» lrn>kr: <»l f I 00 Ho SS.A u oimkc: ixl W do IZ.GO Mi vas hofemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. , Milwaukee Wisconsin , Borchardt Bros. , Krojačnica, zaloga oblrk in dru^e moztke oprave. 347—349 GROVE STREET. ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoma ANDREJ MAKAROVIČ svoj premog, drva in ekspres. 427 VIRGINIA ST. Naroda »e tudi pri Ig. Kuiljann —22# 1st Ave. — Telefonska zveza. Na jboljše ob!ek,c Izdeluje po meri BodruR J. Kraine 317 Florida SL Milwaukee, Wis. Ter popravlja, fisti, pc K>a in barva stare. Na|hol|še delo In najnižje cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wia. I zborna pijača, izvrstna po strežba. Vsakdo nljudno sprejet. ROJAKI T "»-IceB-nn. — Ce kocete piti dobre pijače in se rahaviti po dom« če pojdite k B. Mlahnich-u, 709 Market Street, Wankegaa. Pri njemu je v«e najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen »alun NA 460 GRAND AYE., KENOSHA. WIS Telefon 1199. "Kakor vidite ali. bolite reže no, kakor ste pravkar sliSali." "No. in Tiio ne občutite pri «po minn nanj T" Zasmejal se je. "Kaj naj občutim pri tem. .Ta* sem vendar prav tako malo mo pel za to, kar se mu je zgodilo, kakor morete Vi za to. kar se je meni zgodilo. Raj vendar ni nihče ničesar kriv, ker smo vsi svinje in ne ljudje." Slovenski udarji ne bodite v Rintrham, Utah, kajti tam so ru darji na stavki! "NATURALIZACIJSKI ZA KON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki že. le po«tati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte ri se razlag, kako se postane ameriški državljan Knjižica stane lBct. s poštnino in se jo naroči nri sodr. Fr Petri ču. Ill N. Market St. (S. glavic Sec.), Chicago, 111.