Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, October 15, 1912, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 15 Oct. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-10-15/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

iPROLITARIC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Laatnik in UdajatcIJ:
M{Oil««iuki delavska tiskovna driuba
t Chicago. III.
Naročnina: Za Aroirico JI.50 n c«lo leto, 75c za
9*1 teta. Za Evropo $2 xa celo leto, ti *a pol leta.
l^wi po dogovoru Pri tprtmmbi biratiJSo
*• to(*g norrga Minani/i tuji STA HI tunlov.
PROLETARIAN
Owned and pabliihed Evbky Tuisday by
teeth Slavic Workmen's Publishing Company
Chkajo, ailinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zveze v
Ameriki.
Hucnmu« katks: United Statea and Canada.
lUI a year, lie lor half year. Foreign countries
ti a year, tl for half year.
MwnamiNC bates on afrecmeat.
NASLOV lADDRErSJ:
••PROLETi RKC"
2146 Rlue IsIhii«! ave. Chicago, 111
Odvisnost in svoboda.
Jasno je, da v vsaki človeški
skupini, ki sloni na vzajemnem so
delovanju, posameznik ne vživa
absolutne svobode. V vsaki člo
veški organizicaji je tako in ne
more biti drugače! Absolutna
svoboda, kakor jo zahtevajo a
tiarhisti, ki so do skrajnosti iz
peljali liberalno formulo, je mo
goča le v izoliranem gospodar
stvu, kjer poedinec proizvaja vse
svoje potrebščine sam. Sedanji
kapitalistični, proizvajalski na
čin pa spaja vse ljudi in po vsem
»vetu v organično družbo: vsi so
med seboj zvezani, drug od dru
gega odvisni. Vsa svoboda je le
pena. le oblika, v kateri se po
javlja medsebojna odvisnost. Za
kaj ovisnosti v meščanski družbi
Me opredeljuje predpis in ne po
stava, določa jo gospodarski za
kon.
Vrednostni zakon, ki je osnov
ni steber Marxovega nauka, se
glasi: Vrednost blaga, ki se uve
ljavlja v izmenjavanju, je izraz
v njem nakopičenega družebnega
dela. Naši protivniki, zastopniki
buržvazije. ki proizvaja in baran
la in ki vidi v vsem gospodarstvu
le sredstvo osebnega pridobiva
nja. vprašujejo le po eeni blaga;
zanje je ekonomija nauk, ki pro
učuje eene blaera in Marxov vred
nostni zakon je zanje le pravilo,
kako nastajajo eene. V njem či
tajo .da se blago izmenjava po
množini dela. ki je v njem naku
pi čeno. T, zgovornimi besedami
pobijajo Marxovo teorijo in pri
tem donkišotstvu. jih prav nič ne
ženira izrecna Marxova pripom
ba. da se blago dandanašnji ne
izmenjava po svoji vrednosti in
da vplivajo na njegove cene še
druge iz vrednosti porojene obli
ke. kakor kapital in zemljiška
renta.
Ampak vrednostni zakon, ka
kor pa je 7. nepresežno bistro
umnostjo formuliral Marx, ni le
osnovni zakon narodnega gospo
darstva, temveč je tudi ključ za
razumevanje vse einveske družbe
in v tem je njegov glavni nauk
za delavstvo, kateremu ne gre to
liko za spoznanje barantovskih
cen, kakor za vpogled v bistvo in
i razvitek človeške družin*•
Vsa sedanja produkcija je pro
dukcija za trg: nihče s svojim
gospodarskim delom ne vatvarja
dobrine za domače potrebe in za
domačo porabo, vsakdo proizvaja
blago, ki ga prodaja. Ob tej bla
govni produkciji dela vsak pro
izvajalci* v svoji dclavnici samo
stojno iu po svoji volji in člove
ku, ki le površno opazuje, se zdi.
tla je vse človeško gospodarstvo
razbito in razdrobljeno na nešte
vilne atome, neodvisne druge od
drugih. Medsebojna zvezanost in
odvisnost se pokaže stoprav pri
izmenjavanju blaga: ljudje sto
pajo v stike in v tem hipu se
razodene, da si vsi člani ene ce
lote, udje velikega gospodarske
ga organizma. In zakon, ki opre
deljuje medsebojno izmenjavanje
blaga je vrednostni zakon. Am
pak blago se ne izmenjava samo,
izmenjavajo ga ljudje, ki .so nje
govi lastniki in ki ga po svoji
volji kupujejo in prodajajo. Ce
<ta kup ali prodaja, ki ju človek
sklene po svoji volji, opredeljena
hkrati po vredenostnem zakonu,
je v tem izraženo, da stoji vred
nostni zakon nad človeško voljo
in si jo upokorava Prosta volja
ne odločuje, po kakšni ceni člo
vek prodaja: vrednost je družab
no določena reč. nezapisana po
stava in vrednostni zakon je "vi
šja sila", ki obrača človeka in vo
di njegovo usodo. Delavec, ki je
prisiljen prodajati svojo delovno
moč kakor stradežnik na cesti,
podjetnik, l;i se more svojega bla
ga znebiti le z izgubo, občutita
vso težo tega zakona. Kogar pa
zadene milostni žarek nevidnega
družabnega zakona, ga povzdigne
do oblasti.
V svoji anarhistični svobodi je
Robinzon svoje delo lahko nemo
teno prilagajal lastnim potrebam
in željam ; kjerkoli pa žive in de
lajo ljudje v velikih skupinah, so
drug od drugega od\isni in je
njih svoboda omejena. Oblike te
odvisnosti se menjajo s proizva
jalnim načinom. V fevdalnem
srednjem veku je bil vsakdo «m1
visen: trdni osebni odnošaji. av
toriteta in vera. zvestoba in ob
ramba so z vzajemnimi dolžnost
mi spajali tlačana in viteza, kne
za in vazala, grajšeaka in kmeta
duhovnika in posvet lijaka. Nas
protno pa j«- v meščanski družbi,
ob blagovni produkciji, vsakdo
prost in samostojen: fevdalna or
ganizacija je razbita, človeška
družba kakor na atome razdrob
ljena. brez vezi in brez vidnih
obroeev. Xe veže jih človeška po
s'ava. ampak nadčloveški, gospo
darski zakon, ki deluje kakor pri
rodna sila. Ravno zato je bilo v
meščanski družbi treba odpraviti
vse vezi in vse predpise, da gospo
darski zakon sam in nemoteno n
reja vse odnoš.ije. V tem je jedro
liberalne svobode: nobena vnanja
sibi ne brani ljudem, da se v svo
jom dejanju in nehaiiju pokora
pi I — M M M MMM I-J IJIUUIJIJUUM IJUUUNhlUljm
i S
11 Vabilo in poziv! 1;
ji Rojakom v Chica^i in okolici; 1
[ 3 Dne 3. novembra 1.1. ob 2. uri popol.
E | se vrši velik javen ljudski shod
11 v veliki Hoerber's Hall-I,
£ i na Blue Island Ave., in 21 st. PI.
L 1 blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicago, 111.
\\
p J Na shodu bo govoril znameniti govornik
3 in predavatelj
1 ETBIN KRISTAN
1 IZ LJUBLJANE.
1
| j Ker je Rev. ANTON SOJ AR iz Chicane, 111., v št.
■ j 43 "Amer. Slovenca" pozval Etbin Kristana "na dvoboj
I I z uma svitlim mečem", jemlje ta |>oziv klub štev. 1
t £ JukosI. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v nave
{ J denih prostorih zagotavlja poi>olno svobode govora,
q! v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se
J ] Rev. ANTON SOJ AR iz Chicajje zanesljivo <»dzoye
Z 1 tej priliki.
| 3 VSTOPNINA PROSTA.
I ] Klub štev. 1 sekcije J. S. Z.
L ' Chicago, 111.
■iniaiarcraiiiaiiipj^
vajo zgolj uka/u vrednostnega
zakona, gospodarski nujnosti.
Socializem ne napravlja gospo
darskih enot kot delov celote od
visno drugo od druge. zakaj od
visne so že sedaj. Ampak medse- i
bojno odvisnost hoče preustrojiti
iz nezavedne v zavedno, namesto
slepega gospodarskega zakona, ki
se uveljavlja kot skrivnostna vi
šja sila, hoče postaviti umno in
smotrno regulacijo družabne pro
dukciji*. Liberalne svobode, ne
omejene oblasti slepega gospodar-j
skega zakona, bo konec tisti hip. j
ko proletarska ljudska masa, ki :
je /.anjo liberalna svoboda neome
jena svoboda stradanja, spozna
ta zakon, ko odvrne skrvnostni
njegov značaj in poruši njegovo
uničujočo oblasti z organizacijo
delavskega človeštva.
Iz strahu pred proloinoin pose
Kit post ar na meščanska družba po
srednjeveških oblikidi in okovih,
ne da bi zavarovala delavstvo
pred pogihel jo. modernega življe
nja: vedno bolj se otresa libera
lizma. da upokori uporne miioži
ce. Brezuspešno nehatije! Njenim
dejanjem velja naš brezobziren
boj. njenim naukom naš zasmeh!
Degeneracija proletariata.
V kapitalistični družbi je pač
tako. da imajo vladni faktorji zn
vse dovolj časa in denarja, le ka
dar pride na vrsto kaka važnejša
zahteva za izboljšanje obupnega
delavskega položaja, tedaj pa ni
ne časa, se lijanj pa denarja, dasi
je življenje širših mas najvažnej
ši«. ker zavisi blaginja vsega na
roda od življenja širših ljudskih
mas.
V času, ko se je 7. uporabo teh
nike proizvajalni proees na An
gleškem zelo spremenil in se je
s kapitaliziranjem male obrti zvi
šalo število degeneraeiji usojene
ga proletariata. j<* angleško me
ščanstvo dobilo v osebi duhovnika
Walthusa svojega apostola. \Valt
liu.su se je zdelo, da na zemlji ne
more biti prostora za vse in da
proizvajanje življenskih sredstev
zaostaja za naraščanjem človešt
va. Ali v teku kratke dobe že ni
mogel več izhajati moderni kapi
talizem x argiimentaeijaini te na
videzno znanstvene iznajdbe. Se
daj stoji kapitalistična družba
pred drugim, ravno nasprotnim
vprašanjem. Nazadovanje poro
dov je problem, s katerim se v za
dnjem času najživahnejše peča
jo vsi listi in tvvije. Dognano je.
da se v vseh kulturnih državah
znižuje število porodov. Tn me
ščansko naeionalistični ekonomi
sti kričijo o nevarnosti, preteči
državam in narodom, da se zni
žanje porodov ne ustavi.
Brez dvorna je to uprašanje ve
likega pomena. Nazadovanje po
rodov utegne imeti globoke posle
dice za razvoj gospodarstva in
narodov. Pravimo tudi narodov,
ker vemo, da spada preepjšen kos
narodnih problemov v socialno
j vprašanje.
Xn Francoskem, kjor je že veli
ko let opažati silno nazadovanje
Ktevila prebivalstva, trpi vslcd
tega pojava ny le narod, ki se ta
korekoč decimira. temveč tudi
poljedelstvo, kar je nemalega po
mena za življensko in socialno
vprašanje delavstva. Te pojave je
opažati tudi v drugih državah, v
Avstriji, na Nemškem in Angle
škem. Strokovnjak dr. Ilainish je
na te pojave opozoril že leta 1900.
Važno l>i hilo te pojave »primerja
ti z naraščanjem draginje v zad
njih letih: najti hi hilo morda te
daj glavni vzrok temu številnemu
nazadovanju prebivalstva. Gori
omenjeni znanstvenik pravi: "'na
zadovanje porodov je progresivno
po vsem kulturnem svetu". Ron
je tudi. da so narodi, ki stoje na
višji kulturni stopnji man je ro
dovitni. Rebel je v svoji knjigi
"/ena in socializem" znanstveno
dokazal, da se ravno v gospodar
sko slabo situiranih državah in so
cialno nižje stoječih ljudstev o
paža največjo rodovitnost.
Ni mogoče torej pojav števil
nega. nazodavnja kulturnih naro
dov rešiti enostavno. Seveda se
predvsem in popolnoma zaveda
mo. da tudi na te pojave uplivajo
največ socialne razmere, ki n, pr.
onemogoeujejo poroke, čemur je
zopet posledica znižanje števila
porodov. Ali kar bi bilo umestno
pri tem razmotrivati je vprašan
je. kako dvigniti in podaljšati
energijo in moč človeškega živ
ljenja. Gospodarske in socialne
naloge so. ki prihajajo pri tem
NEZASLIŠANA BRUTALNOST
Posledic rudarske stavke ob
Kultri na Nemškem so bile razno
vrstne. S stavkujočimi so uga
njali najhujše nasilnosti. Tudi
nasledni slučaj je eden tistih, ki
mora zbuditi splošno razburje
nje med ljudmi, ki so si ohranili
le še iskrico čuta pravičnosti.
V teku stavke tudi avstrijski
delavec Znher ni dolal. In tedaj
se je zgodila stara stvar. Doma
se je spri s stavkokazom Sakr
rewakini. Ta je letel na policijio
predvsem v poštev. Število naza
dovanja s«' ne da niti primerjati
s številom onih koristnih Cioveš
kili eksistenc, ki so vsled ne/nos
nih sedanjih razmer preti časom
zgubljene za družbo in za telo.
Lahko l>i ae ugovarjalo, da ni
mogoče živeti čez čas. ki pa na
rava določa. Toda gotovo in i»!o
goče jt- zadržati v ugodnostmi in
drugimi ohramhenimi sredstvi
število ljudstva na enaki in tudi
višji stopnji. V tem oziru nam
more marsikaj dokazati Anglija,
kjer je število mrtvih od leta 1S97
do 1M11 nepregašno nazadovalo.
Tako. da je sorazmerno z narodi
ostalo število prebivalstva neiz
premenjeno.
Pri nas v Ameriki se umrljivost
faktično znatno zelo množi, a šte
vilni novi naseljenci s številnim
potomstvom ta nedostatek zakri
va ter provzroea, da to žalostno
dejstvo ne sili s t;iko silo v osred
je. Kakor hitro pa ho ustavljeno
naseljevanje se bo Amerika mo
rala sprijazniti z enako bridko
resnico, kakor se je morala Fran
cija. Nemčija in druge.
Ti pojavi ne morejo presenetiti
vešeaka. Anglija se ima zahvaliti
za razmeroma nizko število smrt
nih slučajev visokim mezdam, u
| podniiu socialnim pogojem in pa
svojim higieničnim odredbam. V
Avstriji je v tem oziru ravno na
sprotno. Kljub visoki ceni življen
skili potrebščin, so mezdni in so
cialni pogoji najslabši. Higijenic
ne odredbe so pa zelo pomanjklji
ve. Tam velijijo v prvi vrsti be
sede nemškega nacionalnega eko
noma Schmollerja. ki pravi:
"Vsak srebrni groš. s katerim se
pomuožuje socialno bogatstvo.
stane človeško življenje." V inar
sikaterem oziru tudi pri nas v i
Ameriki ni ni«" bolje.
Hraniti j«' treba človeško živ- I
ljenje in zdravje / vsemi sredstvi. I
ki iiiiiii jili <la na razpolago znan
stvo in kultura. Naši gospodars
ki boji v dosego višje plače delav
eeni in krajši delavni čas in bolj
še higijeničnc delavne pogoje, je
boj za zdravo, lepše in daljše živ
ljenje. dna sredstva, ki se jih po
služuje proletariat za svoje var
stvo. iu obenem za splošno varst
vo narodov, je tudi prof. Ilerknor
pred 12 leti priporočal nemškemu
meščanstvu, ko je pravil, da ai<o
se hoče številno in duševno obo
gateti nemški narod, mu je tre
ba predvsem, bodisi potom social
nih reform, ali gospodarskih od
redh, /boljšati gospodarske, de
lavne in življenske pogoje. O tem
pa seveda nočejo naši odlični pa
triotje nič kaj vedeti. V kongresu
glasujejo zistematično zoper ka
terosibodi kolikortoliko moderno
socialno reformo in proti vsakemu
predlogu stavljenemu v prid de
lavskih interesov. V javnem živ
ljenju so vedno in povsod zoper
delavske zahteve. Vedo zakaj.
Pred vsem imajo pred očmi bra
i nitev svojih razrednih privih «i
i jev. N jih patriotizem in drugi iz
j govori so le laž. špekulacija in fa
rizejstvo. Le razredno delavstvo
t izvršuje delo iu bije boje. ki je
I koristno narodom in kulturi boj.
Zaman. Zmaga delavstva nad iz
koriščanjem in ubojstvi kapitaliz
ma in nacionalizma je neizogibna
in nepreprečljiva.
in ovadil, da j«* Zubrova žena kli
cala "tej" Ktavkokaz se je po
zneje sam ke«al svoje denuncija
cije; prosil je sodnega predsed
nika. naj zatoženea ne kaznuje
prehudo. Zuher je bil nato obso
jen na globo 20 mark. Ampak
usoda naglo jezdi. Policija je od
redila na podlagi te obsodbe iz
eo,i vse Zuhrove družine, ki šte
je enajst oseb! Imenitni kultur
ni dokument se tri asi:
"Krajevna policijska oblast,
TTorstemscher. 21. avg. 1912.
S tem se izganjate obenem s
svojimi domačimi in sicer svojo
zakonsko ženo Marijo Zuber roj.
Meiater. in s svojim otroci a)
Ivanom, rejnini 2N. marca 1899.
1») Ju. ijem, roj. 19. marca 1900.
c) Cecilijo, roj. 1. junija 1!K>1, (!)
Antonom, roj. 2:1. avgusta 1902,
e) .Marijo, roj. 27. novembra
190G. f) Francetom, roj. f>. maja
1908. g < Jožefom, roj. 8. novem
bra 1909. Ii) Ano. roj. 28. novem
bra 1910. i/ pruskega državnega
ozemlja in se pozivate na podla
gi zakona o policijski upravi 11.
marca 1850 in zakona o splošni
deželni upravi z <lne .'10. julija
188:1. da v teku dveh tednov po
sprejemu tega zapustite prusko
državno ozemlje, drugače se kaz
r.ujete z denarno globo HO mark,
na mesto katere stopi petdnevni
zapor, če je ne morete plačati.
Obenem opozarjamo Vas in Va
šo družino na $ 'iti 1., odstavek 2.
državnega kazenskega zakonika,
po katerem se kaznuje z zapo
rom tisti, ki se povrne brez do
voljenja. ko je bil izgnan iz zvez
nega ozmelja ali iz ozmelja kate
rekoli zvezne države.
Uradnik: Kranefeld."
Če beremo kaj takega, nam za
staja kri v žilah! Z največjimi o-!
beti so spravili tega ubogega de-j
lave« v službo rudniškega kapi—
tal«. Ko izbruhne stavka, mož,
noče biti izdajalec nad svojimi i
tovariši. Denuncijacija vsi cd ma
lenkostnega dogodljaja pa zado
stuje. da ie ubogi rndar nainrej
kaznovan in potem izgnan. Mož.
žena. osem nedoraslih otrok! To
jih ie šele deset. Zdaj pa se mora
napraviti poseben uradni ukaz še
za zadnjega otroka, ki je bil ro
jen 29. marca 1912 in na katere
ga ji bila policija pozabila. V
čast krščanstva in v ugled dr
ža ve!
,S?1ranKct
Zarodi preobilega dela na roki
vsled Kristanovih shodov bo delo
dopisovanja in odpošiljanja ne-;
koliko zaostalo. Tajniki so pro- !
šeni. da se ozirajo na to ter potr- !
pijo. V kratkem pride vse na vr- j
sto.
Načela socialistične stranke,
sprejeta na strankini konvenciji
v Iiulianapolisu, so tiskana in se
rozpoailjajo na zahtevo klubov
.">00 iztisov za en dolar, 1000 za
$2.00 za pokritje tiskovnih stroš
kov. Ekip res plačajo naročniki
sami.
Načela so za agitacijo priprav
no sredstvo, kajti v načelih je iz
ražena sodba socialistične stran
ke o sedanji kapitalistični druž
bi, kakor tudi program, potom
katerega hoče stranka uresničiti
svoje zahteve in eilje.
Klubi, ki jinajo potreben denar
lab ko razdele načela brezplačno
med sloVenske delavce po svojih
naselbinah, ter tako pomagajo
stranki v agitaciji.
Naročila je poslati na Fr. Pe
trich-a. 111 N. Market St. (S. S.
Section-Socialist Party) Chicago,
HI.
Fr. Pet rich, tajnik J. s. z.
ZA INDIANAPOLIS. IND.
Sodrugom klubu št. 25 na znanje.
Naša redna seja se vrši dne 20.
oktobra točno ob 2. uri popoldne.
Tem potom so vsi sodrugi vablej- !
ni, da se vdel/.e te seje, ter pri- I
peljejo seboj nove sodruge, ki I
mislijo pristopiti v naš jugoslo
vanski soe. klub.
Ob tej priliki si hodete morali
izbrati novega tajnika, ker jaz
mislim zapustiti to državo, ter
iditi na jugozapad.
Na tej seji se mora tudi vse
odločiti glede Kristanovega sho
da. ki se bo vršil druvro nedeljo,
dne 27. oktobra ob osmih zvečer.
Sodrug Kristan je znan ko
eden najboljših govornikov v
Avstriji, med Slovenci mu pa neW
dvonuio ne bi mogli dobiti para;j
zato naj noben jugoslovanski de-j
Iavec v Indianapolis ne zamudi
te prilike slišati tega sodrupra. ki {
je svojih zadnjih dvajset let po- I
sve.til (jugoslovanskemu dela v- J
stvu.
Da naša naselbina ne bo za
ostala za drugimi, v katerih so
s., do sedaj vršili Kristanovi sho
di s tako lepim uspehom, je dolž
nost vsakega zavednesra delavca,
da apitira za ta shod.
.1 ugoslovanskai delavci in de
lavke v Indianapolis in okolici,
27. oktobra vsi v A. Hvalicovo
dvorana na Warman ave.
Filip fJodina, tajnik. |
Slovenskim sodrugom.
Ponatis iz "Zarje".
Potrebno hi bilo, da se napiše
zpodovina delavskega pihanja na
Slovenskem. <bi se pojasni, kodaj
in zakaj ter kako mi se prvi slo
venski proletar<*i začeli zavedati
svojega _ razredu epu delavskepa
polo/.nja. Zato prosimo vse sod: li
pe. ki bi vedeli » teh začetkih
kaj več, naj napišejo to ter po
šljejo napisano sodrnpu Antonu
Kristanu. Spodnja Šiška pri
Ljubljani. Istotako naj tisti, ki
imajo v svoji posesti kak iztis
sledečih časopi>iv: "Ljtulki plas''
(Ljubljana), "Delavski list"
(Trst), iz leta. 1880.. dalje "Zo
ra" (Trst). "Delavec", "Svobo
da" .(1894 do 1897). "Zarja"
Ljubljana 1897). "Lue" (Ce
lje). "Svobodni Glasovi" — po
šljejo. kar imajo. Založba "Zar
je" jim |M>vrne eventualne stroš
ke oziroma po vporabi tudi listej
Zlasti prosimo rudarje v Idriji.
Zagorju, v Trbovljah. Hrastniku,
železničarje, stroja rje. peke, sta
rejše krojaee v Ljubljani, sodriv
j?e v Ameriki — sploh vse tiste
ki SO okrog 1890—189.") deloval«
! v stranki, naj opišejo svoje spo*
I mine in pregledajo svoje ormafl
ire... Tudi razsodbe ♦istih let sJs
i dobrodošle, prav tako prepoveoB
i shodov, sploh vse. kar se tiče ?i-5
I banja delavstva. J
Založba "Zarje" v Lljubljanl j
Bo) med pravico in krivico, boj
—med delom in kapitalom—
JE SLAVNI RUSKI PISATELJ
X I g 1 lc ^ i 1TL T O CD 1-C. i
TAKO IZBORNO OPISAL
V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
IVI ATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje
število iztisov tega socialnega romana za ameriške
slovenske delavce.
Cena le Izbornc knflge, ki )o mora ^ 1 IZ fi
brati vsak delavec, znaša *P 1 »O U
Naroča se pri upravi 'Prtletarca' 2146 Blui Island Av., Chicago,III.
Se dues mročlle en Iztis. Po/urite se, d« ne bodete prepozni?

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], October 15, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??