Proletarec. [volume], November 12, 1912, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
L*« ca koristi dela v -
I« l|ud«ivt. D«l>v
10 oprtvlitnl' do
kar productra|o.
Thli paper i« devoted
te the intereet« of the
working claaa. Work
«r* are entitled to all
what thev produce.
PAZITE!
na številko vokl«p«|u.
ki ee naht|k poleg va
šega naslov«, prilepile«
nega epodat ali
na ovitku. Ako (271)
|e številka . '
tedat vam m prlhodn|o
itevilko našega llata po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako).
I
Slev. (No.) 270. Chicago, m., 12. novembra (November) 1&12. Lelo (Vol.) VII.
Trideset milionov iz
delavskih žepov.
j, 29. oktobra je j«*kl«'iii trust raz
glasil. iln /naša dobiček za /-ad
^nje četrletj«- trideset milionov
^dolarjčv, ali "> milionov vw kakor
prejšnje četrtletje in 17 milionov
' r«e kakor prvo četrtletje v Mu
1912. Od kod ta ogromni profit ?
Nh to vpračanje nam daje po
'-.jasnilo izpovtd dclovskcga kouii
: sarja pred senatno preiskavo 4.
[decembra 1!M1. Iz t«* izjave j«*
; faz v id no da dela na tisoč«* delav
'«ev v tej industriji i>o des««t in
4>o]<> dvanajst ur na dan in s«*tlem
dni v tednu. V nekaterih slučajih
delajo delavei celo po šestnajst,
osemnajst in eelo 24 ur nepretr
goma. V do&tih slučajih so danes
delavei v tej industriji slabejše
plačani kakor >o bili 1. 1892. A ko
i pa upošKievamo še sedanjo dragi
njo. potem pa moramo priznati,
da danes vsi delavei jeklenega j
Birm* a slabše plačani, kakor so
pili pred dvajset leti. kajti cena
živil je v zadnjih 20 Mih poslo
vila za 40—60f/<. a plač«- so so
jf k večjem zvišale do 1 8'» .
f- Jekleni trust ima popolno kon
t trolo na jeklenem trgu ter tako
omogoča velikanski profit, ker
popolnoma svobodno nastavlja
cene svojemu produktu. Ali ni
največja nesmisel, da s<* pusti
ameriško ljudstvo le!o za letom
'lopati! Zakaj bi ameriški narod
enkrat za vselej ne za k lie;;!: do tu
>in nič več! ter sam prevzel to gi
Igantsko podjetje« v svojo «>skrl>o. i
iakor ima v oskrbi pošto in ka- ,
kc imajo evropsk«' države v >
p« *bi železnice. eks[»r«*s4', rudni- j
d. S tem bi se z enim 'Klar- j
i dve muhi: delavei v i
okleni industriji l»i «lobi-li popol- I
|o plačo za svoje delo in konsu- t
h'-Htje bi tlobivali izdelke ••cneje. '
Ameriški humbug.
Da ameriš! i špekulanje rii/u
uejo svoj "biznes" kakor sra
razume nihče drug, priča izja
a znanega pistatelja in razisko
alca Clyde II. Tavonner-ja. Ta je
(»o daljši preiskavi «lo«rnal. <la so
azin- korporacije izdalo za tri
eset hilionov dolarjev tlelnie. za
fjitorr 11 i bilo plačanega niti
[elita, da tako tem "lažje slepijo
lado ter ropajo ljudstvo. V ^o
•vih slučajih namreč zakoni do
irujejo višino do katere sme
gati profit. Ako na primer zna
profit kake električne družbe
»d določeno višino, potem mora
mpanija znižati eeuo elektriki.
j>a nikor ni po volji priza
nim kapitalistom. Da pa se
Jniu ognejo, povečajo svoj kapi
4ll. seveda samo na papirju, in
tako neoviramo izkoriščajo kon
sunii nte. C>d tega navideznega ka
pitala vlečejo lastniki letno 1500
milionov dolarjev. Na vsakega
prebivalca Združ. držav bi prišlo
•tIS. ali $100 na vsako družino.
H inn hut; te vrsti- oropa vsako
ameriško družino /a 100 dolarjev
letno. A ko to ni rop v praveui po
menu besede, potem ne vemo kaj
je. Za vse to pa je odgovorna naša
politična mašiua in zato se da to
sleparstvo ozdraviti edino s poli
tiko. Treba je samo postaviti iui
krmilo te inašine ljudi, ki se ne
hodo dati potlačiti v blato korup
cije, 'temveč bodo korupciji sami
napovedali bre/.cd»/ireia boj. Da
pa bo korupcija tem dlje času ob
stojala in vladala, zato delajo pri
zadeti luimhugarji z vsemi krip
l.ji na to. da ja ne pridejo na vla
dajoča mesta eel i možje!
Pasje meso za delavce.
Pred kratkem se j« vrnila iz
Kvrope gospa Klnier 151a<-k. ki je
pravi vzor ameriške ženske ekstra
vagantnosti in luksusa. Odlična
ifospa ve veliko povedati o neznos
ni draginji. ki vlada v Evropi.
Dejala je: "Ko sem bila \ Mona
kovein. Nemško, sem videla, da so
samo en dan prodali nad 100 psov.
revnim ljudem. Kazunie se. da je
bilo to meso po tržnih nadzorni
kih pregledano in je bilo dobro /.a
uživanje. Mestne mesnice tam do
bro uspevajo, ker so podvržene
smešnemu nadzorstvu. Mrs. Hlačk
je hotela s tem reči. da naj tudi
ameriško ljudstvo je |>axje meso.
ako mu je navadno meso predra
go. Vse. kyj* hi potrebovali, j«', da
sc preskrbi nadzorstvo in potem
je vprašanje rešeno. V zvezi > tem
pii Sf» je dama izrazila, da je do
hila v Kvropi slast zji svakovrst
11 a delikatesna jedila katerih do
sedaj še ni uživala v Ameriki. Mi
delavci jrospo Hlačk prav dobro
razumemo. Svetovali pa bi ji. da
naj enkrat sama ]»okusi pasjo pe
čenko in ako ji bo ugajala, bomo
njen nasvet upoštevali.
Madež dvajsetega stoletja.
2.00.000 otrok, ki št- niso stari
14 let. je danes zaposlenih v ame
riški industrij, k tir njihovi oeot
je ne zaslužijo dovolj, da Iti motri i
svojo družino dostojno preživlja
ti. in zato. ker je otročje delo ce
nejše kakor od ras t lih delavcev in
delavk. KI juh temu pa je večina
ameriških dtdaveev tako zaslepl
jena. da to zločinstvo še ]>ospešu
jo s tem. tla pri vovtvah jflasuje
za kapitalistiene stranke katere
edini so odgovorne /;i to rak—
rano na telesu sedanje družbe. Da
se ta nevarna holezen ozdravi, ho
potrehna težka operacija, katero
ho izvršil na telesu našepa dru
žabnega ust raja socializem: čim
prej. tem holje!
Ženska volilna pravica.
Izmeti .r» držav, kjer je bila
predložena sprememb« konstitu
cije za dovolitev ženske volilne
praviee. je bila ta sprememba
\ štirih državah in sicer v Kansa
su. Arizoni. Mictiiganu in Ore
f?onu, sprejeta.
Dva Soj ar) a!
REV. ANTON SOJAR NA KRISTANOVEM SHODU V
CHICAOU 3. NOV. T L.:
"Prosim oproščenja, g. Kristan! Jaz Vas nisem razumel,
kaj ste mislili z besedo: revolucija."
"O. Kristan je povedal veliko dobrega in jaz mu dam
čast za to!"
"Dragi sodrugi! Bog vam pomagaj! Jaz vam želim vso
arečo!''
REV. ANT. SOJAR V "AMER SLOVENCI" Z DNE 8.
NOV. T L.:
"Pojdite se solit, vi Kristan, z vašim petjem in z vašimi
obljubani!"
"Kristan po Ameriki prazno slamo mlati!"
"Sladki la£njivci ste socialsti, zapeljivci in hujskači!"
Tukaj .sla dva Sojarja ! .leden Rev. Anton Sojar dmgega vj
IKev. Antona Sojarja l>ije po /oholi in čeljustih! .leden Rev. $
Sojar vleee drugega Rev. Sojarja za nos! .Teden Rev. Sojar ^
govori na socialističnem shodu tako — a drugi Rev. Sojar pa %
piše v jolietski cunji zopet drugače! Ali je treba še kakšnemu $
J dokaza, da je Rev. Anton zrel za norišnico T! !j!
Izid volitev in socialistična stranka.
Najsi je demokrat Wil
son. najsi sta Ta ft in Roose
volt doživela še tako uaodepolne
poraze, socialistična stranka je
dobila svoj delež. tla vtičjega pri
čakovati ni mogla. Število sociali
stičnih glasov s«* je «»1» zadnjih
predsedniških volitvah povečalo
za nad 100 procentov. Ako upošte
vamo mladost ameriškega sociali
stičnega gibanja in ako pri tem
upoštevamo politično mešanico
kapitalističnih strank, in nciačrp
1 ji vsi sredstva. ki jih imajo
iste na razpolago za svojo agi
tacijo in humhiig, potem moramo
hiti popolnoma zadovoljni z uspe
hom Milion socialističnih glasov,
je milion protestnih glasov proti
sedanji gospodarski siržnosti. pro
ti kapitalističnemu rohstvn. pro
ti obstoječemu družabnemu redu. .
Teh iniliou glasov je sijajna ma
nifestacija. ki navdaja kapitali
stične tiiane / grozo in strahom,
manifestacija, katero hod o ljudski
izkoriščevalci vselej in povsod
Upoštevali, celo morali upošteva
ti. k< r Itodo v strahu, da sociali
stična stranka jutri ali pojutraj
šnjem ne dobi moči in oblasti v
roke ter ž njimi obračuna zgodo
vinski račun Sicer je po vseh za
konih naravnega razvoja določe
no. da je zmaga socializma nad
kapitalizmom neizogibna, kakor
je bila neizogibna zmaga kapita
lizma nad !i-vdalizmom. Naravni
razvoj se pač da ovirali a lic za
braniti. In to so glavni zastopniki
kapitalizma začeli iividevati. To
spoznanje j. rodilo Uoosevcltu in |
njegovo napredno stranko, k ji I or a
hoče dati ljudstvu nekaj scialistič
ii i h zahtev. ila hi s»- 11a 1a način
uliraiiila socializma. Čim več je
lističu ill trlasov. tem liolj u
postcvujo vladajoči t'aktorji sor.
I zahteve. I/. lega je torej razvidno,
<la glas /a socialistično stranko ni
proč vržen glas. temvcv je glas.
katerega upoštevajo nasprotniki v
večji meri. kakor pa glasove svo
jih lastnih strank.
Kes je. <la socialisti letos niso
i/volili nobenega koniri csniana. da
si so upali na kakih deset ia po
leg lega je /gul>ila š< tistega edi
ncgii. ki ira je imela. To. dragi ei
latelji ni prvi slučaj v /.godovini
sociali/ma. Knake slučaje po/.na j
zgodovina soe. stranke \ Nemčiji.
\ Franciji, v Avstriji in drugod.
<>h vsaki taki priliki so nasprot- |
niki zagnali divji krik. češ. soeia- i
lizein gre rakovo pot. sociali/eni
je strt. je mrtev. A poglejmo da- '
nt s v Nemčijo, kjer zastopa raz- j
redno zavedno ljudstvo 110 soe.
poslancev v državnem zboru, v
Avstrijo s 82 državnimi soe. po
slanci. \ Francijo 7f» Za socialiste
ne sme biti glavno vprašanje, ko
liko poslancev je i/voljenih. glav
no vprašanje je. koliko soe. agita
cije se izvrši, koliko ljudi misli
socialistično koliko ljudi spozna
va sedanji krivični družabni red.
koliko ljudi je pripravljenih za
strmoglavi jen je kapitalizma in li
ved lm socializma. Ako se zaveda
mo l« ga. poltem lahko s ponosom
in zadovoljstvom zremo na mi
lion.sko armado ameriškega za
vednega delavstva ter takoj po
volitvah /»stavimo vse sile v novo
agitacijo, v nov hoj za uresniče
nje svojih idej ! Kadar bo sociali
st iena armada do volj velika, te
daj tudi socialistični zastopniki in
uradniki ne hodo izostali.
Nad 1.200.000 glasov je hilo od
danih /a kandidate socialistične
stranke po vseli Združenih drža
vah. kakor kažejo sedanja neurad
na poročila iz volilno — kam
panjskega komiteja. Tu sem spa
dajo tudi glasovi, kat< re so razni
krajevni kandidate dobili nad
predat»Iniškiin kandidatom Teh
glasov je nad 200.(MK).
Kolikor je do sedaj mogoče do
gnati. so hili izvoljeni naslednji
s<»e uradr.iki 4 državni senatorji
— 2 v Nevadi. 1 v Kansasu. in 1
('aliforniji: 24 zastopnikov v za
konodaje posameznih držav in si
eer: 4—(i v Illinois.u. 2 \ Kansa
su. 4 v Nevadi. 2 v lVnnsylvaniji.
1 v Norih Dakoti. 2 \ ('aliforniji.
1 v Colorado. 1 v New Vorkn in
ti \ Wiscmisinu Večino s«> dobili
v G eoiintv-ih 2 v Kansasu. 2 v
Moutani. 1 v IVnnsvlvjiniji in 1 v
Nevadi.
V osmih kongresnih distriktih
so socialisti prisilili nasprotne
stranke, da s<» združile. ker bi
sicer s(wialistični kandidat je pro
drli. Četudi je bil sodrug Berger
v Milwauki-- pora/en, se ji- števi
lo njegovih glasov od zadnjih vo
lit<t pomnožilo. \" nekaterih okra
jih so hili soeialistični kandidat je
zadaj le za nekaj sto glasov.
Volilno osleparstvo v Chicagi.
Zadnje volitve *o pokazale. da
m- je t ii« I i ehieaško ilflavstvo za
čelo |vrnliiij:iti i/ dolgega spanja
iii7.il\» ilnosti in brezbrižnosti. Po
litična trdnjava demokratske ko
rupcije s<- je začela roditi in sicer
v tolikem obsegu. <la njen. ga pad
ea \ najbližji bodočnosti na iioheu
način ne bo mogoče preprečiti,
kiir je jasno razvidno iz izida zad
njih volitev, pri katerih je dobi!
Debs iind .">4.000 glasov in so bili
izvoljeni tri ali štui socialisti v
leirislatnro. Asocial istični kandidat
za okrajnega pravilnika William
A <'unneaj>a je dobil nad lOO.OtM)
glasov, a resnično število njego
vih glasov pa je nedvomno večje,
kakor kažejo številne pritožile o
nepravilnostih in goljnfijali. ki so
jili uganjali nasprotniki. Splošno
s«' sodi. da so na ta način prepre
čili njegovo izvolitev Ker ima soe.
stranka dovolj dokazov na razpo
lago. bo zahtevala novo (štetje
glasov, kakor hitro bo uradno
štetje glasov končano. V ta na
men se zbira obrambi fond. ki
nepričakovano hitro raste in bo v
nekaj dneli dosegel zahtevano vi
šino $10.000; kajti delavstvo se za
veda. da je bilo ogoljufano in se
zato ne hoji nobenih žrtev, da do
seže pravico.
Kako se kapitalistični lopovi
boje izvolit\Mega moža. kaže dej
stvo. da so inn ^ik pred volitvami
ponudili *7.r.,000. ako se odpove
kandidaturi.
Bolgari pred Carigradom.
Bojno klanj«- na balkanskih
bojiščih je v polnem teku. Nekdaj
nepremagljiva turšfka armada je
tako zaostala v organizaciji, da jc
teperia od vseli strani. Bolgarski
vojski, ki j<- najbolje opremljena,
najbolje organizirana, se je po
sr«"čilo po h(Klili in krvavih bojih
prodrli prav pred Carigrad,
glavno mesto Turškega cesarstva.
Kakor poroeila trdijo, imajo Tur
ki h' še nekaj trdnjav pred Čari
«ra<loin v oblasti in ko padejo te.
je tudi padee mesta neizogiben.
Poročila jfredo erlotako daleč, da
j.- padee Carigrada pričakovati
vsak čas.
Med tem, ko s«- j<- vzhodni del
turške armade, ki je bil najmoč
nejši umikal pred Bolgari, se je
južni umikal pred Orki, ki so že
dospeli prav do Soluna in si iste
ga osvojili. Se vero zapadni del pa
s<* kljub hrabremu zoperstavljen
jn jo moral umakniti pred srbsko
in črnogorsko vojsko.
Da navdušijo turško vojsko za
boj. je vrhovni duhovnik turške
vojske razglasil "sveto" vojno
proti sovražnikom. Vw najboljših
pridigarjev so poslali na bojišče,
da tam vojake navdušujejo in ro
tijo. da naj taje sprejmejo smrt
kakor pora/«.
Turška vlada sama priznava po
polen poraz in je pripravljena
skleniti mjr. Turško ljudstvo pa
je proti miru in so lioee bojevati
do zadnjega.
— Že o»l nekdaj teži Srbija za
tem. da dobi prosto pot do morja,
kar bi bilo za njen gospodarski
razvoj'veliko važnsti. Kaj takega
njeni sose li Avstriji nikakor ni
po volji. A ne meneč se za grožnje
Avstrije jo srbska in črnogorska
armada krenila proti obali Ja
(Iranskega morja ter si lam osvo
jila nekaj važnejših ]>ostojank.
Avstrija je vsled tega vsa iz sebe
in preti Srbiji / vojno. Srbijo pod
pira Rusija, a Avstrijo Nemčija.
Vsled tega lahko vsak »"as izbruh
ne vojij/i med Rusijo iti Avstrijo.
Nevošljivost cvropskili vele
vlasti ne dopusti, da bi si Bolgari
osvojili Carigrad, ki je vsled svo
je lepi izredno velike važnosti.
Ne morda /a1, o. ker km privoščijo
Turčiji; kaj še. Imele bi na rade
vse države. Bolgari s tem seveda
niso zadovoljni. Na ta način se po
rajajo nove zapreke za mir in voj
ni mololi bo imel še obilo posla,
prttliio l>(> mir ua Balkanu.
Konvencija A. F. of L.
V Rochester-u. N. V.. se je zad
nji ponedeljek pričela konvencija
ameriške delavske federacije
■ American Kedoration of Lal>ori.
Konvencija obeta biti najvažnej
ša. kiir jili pozna zgodovina te or
ganizacije. Marsikaj se govori o
tem in onem. a danes se še nc da
reči. kaj vse bo sprejeto oziroma
zavrglo. Vsekakor pa je trotovo,
da bodo prišla na dnevni red naj
važnejša vprašanja sedanjosti.
Veliko se govori o odobrenju po
litične stranke in to vprašanje bo
imelo nedvomno veliko zagovor
nikov med delegati. Dalje se bo
razpravljalo o organizaciji Indu
strial Workers of tile World in
vprašanje indiistrialncva unioniz
nia bo moralo biti rešeno. Važna
točka na programu je tudi chika
ški časnikarski štrajk. — Med de
legati je veliko socialistov
Modema colnina.
Mostovi čez reke. potok«* i. t. d.
so bili svoj ras privatna last
o<| koje so lastniki kolektali eol
nino o<l ljudi, ki so j«- uporabljali.
Ljudstvo se je tega naveličalo in
s skupnimi močmi, ali /gradilo
nov most ali pa kupilo obstoječe
ga. Ker pil so taki lastniki uvi
deli. da bo s skupnim lastništvom
izginil njihov profit, so skušali
svoj denar upreči v kako drugo
podjetje, ki l>i oiuogočrvalo lahko
in brez skrbno življenje, ali pa ko
svoj denar posadili posameznikom
ali občinam, ali deželam na lepe
obresti. Tako so si na nov način
zasiguraii lepe dohodke in tako
ugodno in lahko življenje. Ta nov
način jim je dosti bolj ugajal.
Tako je ideja izkoriščanja rastla
do današnjega dne. ko jo kapitali
stično odiranje prispelo do vrhun
ca in ko čas iii več daleč, ko se ho
ljudstvo naveličalo plačevat i eol
nino svojim izkoričevaleem. Osvo
jilo si ho predmete izkoriščanja,
kakor si jw svoj čas osvojilo mo
stov«' in druge naprave.
Kakor hitro se začne delavec
zavedati samega sebe. j«- zmožen
zdrobiti vse 'verige, v katere so
ga uklenili njegovi vzgojitelji.
V Aspen-u, Colo je bil porav
nan štrajk. ki jeetrajal skoro
mesec.
Moč industrijskih
kraljev.
Kadar hoče kak vladar, bodisi
že kralj ali cesar ali knez ali kar
koli. v ustavni državi nove davke,
mora prositi zastopnike ljudstva,
če mu jih dovolijo. Brez tega do
voljenja je vladarjeva volja ni
čeva. Vse kaj drugega pa je moč
industrijskih vladarjev. Ti ima
jo danes z ozirom na dohodke
absolutno oblast. Ako hočejo no
vih davkov, iste lahko naložijo, ne
da bi koga vprašali, in ljudstvo
jih mora plačati rado ali nerado.
Ako hoče petrolejski trust novih
dohodkov, poviša ceno petroleju
in novi dohodki so tu, iz delavskih
žepov, seveda, kajti bogatini ne
rabijo petroleja.
Kadar hoče sladkorni trust no
vih davkov od ljudi, poviša cene
sladkorju, ne da bi katerega vpra
šal, če je tako povišanje opravi
čeno ali ne.
Kadar zahtevajo premogovni
baroni novih davkov, povišajo
ceno premoga in denar je tu. Ali
je mogoče, da bi se kupovalei pre
moga temu uprli? \e! Kdor noče
zmrzniti, bo porahil zadnji cent.
da si kupi premog, če se je .še
tako podražil.
Kadar hoče mesni trust uničiti
svojega tekmeca, tedaj rabi de
nar. ker prodaja meso pod ceno
toliko časa. <la uniči konkurenta.
Toda ta denar ne gre iz trirsto
vega žepa. marveč, tiust poviša
cena mesa in izguba je pokrita z
ljudskim denarjem in trustor pro
j fit j«* ohranjen.
Isto dela volneni trust, lesni
j i rust ni vsi drugi trust i. ne da bi
I kedaj kateri vprašal konsumentč
' za dovoljenje. Vs»» to se godi na
i račun ljudstva, ne da bi ljudstvo
; imelo besedo pri tem a kljub temu
| ljudstvo veruje v amerišiko svobo
| do z veliko svečanostjo v zavesti,
i da je bilo konec nepostavnega
obdavčevanja v vojni za svobodo
Z. držav ameriških. In število
i ameriških priseljencev, katero ni
ba.š naj h no, se z groza in studom
obrača nazaj na dobo tlake in
desetine, a le malo se jih zadeva,
da danes ne plačujejo industrij
skim baronom samo desetine, tem
več jim dajejo trikrat, štirikrat
in celo petkrat več kakor deseti
no. Večina ljudi se je udala v
"voljo božjo". čež. saj drugače,
biti ne more. A kakor je gotovo
prišel čas. da se j«* odpravila tlaka
in desetina, da se je opravila v
Ameriki ameriška odvisnost, tako
bo prišel gotovo čas, ko lw> ljud
stvo spoznalo krivico ter bo šlo v
boj za gospodarsko enakost.
Shermanov protitrustni zakon
je omog.u-il sodišču naložiti klo
bučarski organzaciji #240.000 ka
zni zarahi poziva na bojkot. Isti
proti-trustni zakon jmi ne omogo
čtijc omejiti početje roparskih
t rust o v.
Debata med Kristanom in Sojarjem.
(Nadaljevanje in konee. >
Rev Sojar je jrovoril
"Cenjeni zborovalei'
•laz kot katoliški duhovnik ni
sem nasproten delavcem. (Klici:
Na glas! Na glas!) .Ta! Bom! Ka
toliški duhovniki, niti katoliška
cerkev sama ne nasprotuje intere
som delavskega ljudstva. To je
cerkev pokazala že neštetokrat.
Vedno pomaga delavcem. Oh ča
su krize smo veliko storili za rev
ne. brezposelne delavce. Kakor
veste, mi duhovniki smo priprosti
ljudje kakor vi: smo sinovi rev
nih starišev. Zato pa nikakor ne
moremo hiti vam nasprotni. Da
lje. jaz ne simpaitiziram s kapita
listi, niti katoliška cerkev ne siin
patizira. Priznam, da se delavcem
irodi velika krivica od strani ka
pitalistov; pripoznam majhen za
služek. Naravnost sramota je za
lanašnjo dobo, da je delavec ta
ko nizko plačan.
Gospod Kristan vain je tukaj
marsikaj povedal, kako bi se iz
boljšalo delavske razmere, in jaz
se v več sitvareh ž njim Rtrinjam.
Vsega pa ne morem odobravati.
Da eerkev res skrbi za delavca
je pokazal papež Leon XIII., ki
je izdal posebno navodilo za iz
boljšanje delavskega življenja. V
svoji "Eneikliki rermn nova
rum" je pozval delodajalce, da
naj pomislijo, da so tudi delavci
ustvarjeni po božji podobi in d«
naj imajo zato usmiljenje ž nji
mi. (Smeh.) Pripoznavajo naj
jim primerno plačo za njihovo
delo. da bodo mogli ugodno žive
ti. V isti eneikliki papež apelira
na države, da naj te z delavcem
koristnimi zakoni skušajo omiliti
veliko bedo in trpljenje, ki vlada
nad njimi. Od delavcev pa pa
pež zahteva, da naj gledajo, da
bodo vredni place, katero preje
majo. (Smeh.) S to svojo encikli
(Nadaljevanje na 2. a:rani.)