Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Debata med Kristanom
in Sojarjem.
(Nadaljevanje s prve strani.)
ko je papež Leon XIII, ki se ime
nuje tudi socialni papež, kot po
glavar kat. cerkve in namestnik
Izveličarja pokazal, da ima res
sive za delavstvo in da more cer
kev pomagati do rešitve socialne
ga problema.
Res je, da se veliko pije in pi
jančuje. Toda tudi proti temu
zlu ima kaftoliška cerkev zdravilo;
priporoča in uči povsod treznost.
— Cerkev uči prijateljstvo, in
kjer le more. skuša zbližati na
sprotstva med izkoriščanimi in
izkoriščevalci.
Jaz mislim, da ni tako hudo, da
ni take bede. kot se opisuje. Kdor
ravno nima dela. laliko dobi vse
ga. samo če prosi. (Smeh in zgra
žanje.) Saj država rada pomaga
vsem in skrbeti mora za vse, ka
kor oče za svoje otroke. Ne —
ljudem ni treba umirati od gla
da! Kdor to pravi, da ljudje u
mirajo gladu, ta je lažnik! Niko
mur ni treba od glada umirati; če
ve, kje in kako prositi.
Kar se tiče socializma samega,
priznam vse, kar je dobrega v
njem. Priznam, da je organizaci
ja potrebna. Z organizacijo se do
sti doseže. — poglejte samo na
Kranjsko, kako lepe vspehe dajo
zadružna organizacija (Poreden
smeh.) Katoliška cerkev odobra
va in podpiše vse, kar je dobrega
v socializmu. Cerkev samo pobija
greh v socializmu. Da je pa v so
cializmu dosti greha, vam bom
dokazal. (C'ita iz podpisanih li
stov:) Socializem so začeli Marks,
La Salle, Engels itd. Ti ljudje so
bili brezverci. Dejali so, da si mo
ramo paradiž poiskati na tem sve
tu. ker drugje ga ni. Aug. Rebel,
nemški socialist, je dejal nekoč
(Sojar je omenil tudi datume, to
da poročevalec jih vsled naglega
čitanja ni mogel vjeti). da name
sto vere naj pride hrezboštvo. Isti
Behel je dejal -zopet, da "nebesa
prepustimo angel jem in vrabcem"
Neki drugi socialist je rekel, da
človek izvira iz žival?. Engels v
svoji knjigi "The Origin of the
Family" piše nasprotno današnje
mu zakonu med možem in ženo.
Socialistična stranka priporoča
protiverske spise. Socialisti sami
zametavajo vero. Poglejte naše
slovenske socialiste — niso nobe
ni dobri katoličani! To je, kar
je slabega v socializmu. — G.
Kristan ima lepe ideje, ali jaz ne
vem, kako se bodo uresničile. Me
ni se zdi, da danes hodimo po no
Pah — potem pa bo ravno naro
be svet: hodili bomo po glavah. —
Socializem je proti 7. božji zapo
vem. .iaz m rad znal. kako bodo
socialisti vzeliy kapitalistom vse
te stvari? Bojim se. da zlepa ne
pojde! Ali jim smemo vzeti? .Taz
mislim, da ne! Kajti če vzamemo
kapitalistom mašine. je to erreh!
(Burni smeh po dvorani.)
Končno je moje mnenje: Čermi
hi se trndili in borili za nekaj,
kar morda pride čez 50 ali sto
let? Pobrifrajmo se rajse za to.
kar je že jirtri dobro, kar že ju
tri imamo. Priporočal bi eenjenim
navzočim, da naj pristopajo k
bratskim jednotam. da ne bo po
tem treba fehtati okropr. kadar
kdo umrje in ne zapusti centa.
Črtajte knjipe in časnike, (klic:
socialistične!) izobrazujte se! Or
cranizujte se v unije, toda ne daj
te se podkupiti od kapitalistov.
Olejte. da si preskrhife državljan
ske papirje, da boste državljani.
Kaj vam pomnjra zabavljati čez
kapitaliste, če jib pa ne morete
prijeti rta volišču. (Klici: Smo že
preskrbljeni! Ni nas treba učiti
o tem! fJovorite rajši o socializ
mu!) Pojdite volit, a ne dajte se
prodat nasprotnim kandidatom.
Jaz vem. da v politiki vlada veli
ka korupcija. Poskrbite malo tu
di za svoje domačo razmere. Se
znanile se s "charity bureaus",
kjer dobite zastonj vse. kadar ste
v sili. (Smeh in klici: dol s eha
ritv!) Ni vam treba trlndn umira
ti! Jaz. lahko spravim vse sloven
sk sirote in reveže v Chicasri za
stonj v dobre sirotišnice! (Velik
smeh.)
Kakor sem že omen il. g. Kri
stan vam je povedal veliko do
brega in jaz mu dam čast za to.
Ali za eno stvar mu moram na
sprotovati in prosim Vas. pospod
Kristan, (obrne se proti sodr.
Kristanu) pustite vero in bosra
pri miru! (Proti občinitvu.) O.
Kristan se j« prej.v svojem jrovo
m norčeval i* ho^a rekoS, da jc
prvega človeka puatil p**d pa
radižem brez vsega, da mu ni dal
ničesar. I)al mu je dosti; dal mu
je zemljo, ktero naj porabi sebi
v prid, dal mu je razum. (Smeh.)
Bog ni kriv, da ho slabe razmere,
saj je dal človeku vse sposobno
sti, da si uredi vse sam kakor
hoče. In kdor hoče gledati za
teta, da kaj ima, saj ima. V Ame
riki so dobre plače, samo kdor
hoče delati. (Smeh in klici: Prej
ste pa rekli, da so plače sramotno
nizke- 'Kako »e to strinja?) Kdor
hoče delati, lahko ima nekaj. Dr
žava tudi rada pomaga. Vsak
Slovenec, hodisi v Chieagi ali kje
drugje, lahko dobi od vlade za
stonj "homestead" ali zemljo,
kjer si postavi svoj dom, samo če
dela in če si kaj prihrani.
Končno bi vas še nekaj prosil.
Vi slovenski socialisti v Chieagi
ste moji hudi nasprotniki. Priza
djali ste mi veliko hudega; napa
dali ste me in žalili in žalili »te
moje farane. ki hodijo v mojo
cerkev. Ali jaz vam danes vse od
puščam! Bodimo jedini- Delajmo
skupaj za koristi delavstva! Me
ni ni mar, če hodite v cerkev ali
ne. če vidit?. da vam cerkev ni
potrebna, ni treba hoditi v cer
kev — prijatelji smo vsejedno,
samo pustite mene, cerkev in ti
ste, ki še hodijo v cerkev, pri mi
ru. Vsak bo sam zase dajal odgo
vor!"
(Ploskanje Sojarjevih prista
šev.)
| Sodr. Zavertnik:
Besedo ima zdaj
sodr. Etbin Kristan.
"Sodrugi ^Prijatelji! Povedati
vam moram odkrito, da sem —
razočaran! Pričakoval sem česa
drujregra. Pričakoval sem, tla bo
g. Sojar povedal nekaj, kar bi
1 re« podalo podlaeo kakšni debati,
toda to, kar je povedal g. Sojar.
so same prazne čenče! (Burni a
plauz.) V starem kraju smo i
meli večkrat priliko, da smo de
batirali z ilr. Krohom in dr. Uše
ničnikom itd. Ti ljudje imajo res
n«'kaj v glavi in ž njimi se je dalo
stvarno govoriti. Toda to ni no
bena debata. G. Sojar je nekaj
govoril, ali dokazal ni nič — prav
nič! (Gromovit aplavzi Pričako
va! sem. da bo g. župnik povedal
j kaj o tem, kar je pisal v glasilu
> klerikalcev — ne katoličanov! —
! "Amerikanskem Slovencu", na
mreč, da jaz učim — krvavo re
volucijo, to je boj z nožmi in pest
mi! G. Sojar pa ni povedal o
tem — nič! (Ploskanje in klici.)
Vi ste mene napadli v javnosti,
g. župnik, dokaiite mi zdaj, kje
sem jaz to govoril! (Viharno plo
skanje. Sojar molči.) Govoril sem
že na neštetih shodil in tudi tu
v Ameriki s»*m do sedaj imel le|>o
število shodov, ampak nikdar in
nikjer nisem še priporočal nasilja,
kajti nisem tak osel. da hi delav
ci-in priporočal nekaj, od česar
nimajo nobene koristi, pač pa ne
dvomno škodo. Vsak socialist ve,
da z nasilnimi dejanji se ne da
ničesar doseči. Ako bi danes za
klali jednega kapitalista, jutri bi
že dobili drugega živega na njego
vo mesto. Kaj smo s tem pridobili?
Tam je velika palača. Sezidali »o
jo delavci. Notri stanuje kapita
list. ali pa morda njegova lju
bica. V ta namen bi ta palača
res ne smela sln-žfti: porabila bi
*e lahko za kaj boljšega. Toda
naj li delavci zaradi tega poruši
jo to palačo z dinamitom? Bila bi
največja nespamet, da bi delavci
podirali to. kar so s trudom zgra
dili. Delavci bodo palačo pozneje
v socialistični dnržbi že porabili
za kaj koristnega. Toliko v pojas
nilo. da socialisti smo največji
nasprotniki nasilnih dejanj in da
.jaz z besedo "revolucija", ka
dar govorim o socialni revoluciji,
ne mislim hoja z nožmi in pestmi.
Sic me razumeli g. župnik? (Ap
lauz).
G. So j ur je rekel, tla odobrava
socializem, kolikor je dobrega. S
tem ni nič povedano. Sociali
zem je celota, ki se ne da deliti.
Ali je ves dober, ali pa ves slab.
Ali sem za socializem, ali pa pro
ti socializmu — srednje poti ni.
(V bi g. Sojar hotel povedati res
nico. moral bi reči. da je proti so
cializmu ! (Aplauz). — Papež
Leon XIII. je res dajal nekakšne
nasvete v znani eneikliki "Re
rum nova rum", toda ni jih dal
/ato. da bi delavcem pokazal pot
do rešitve, temveč zato. da bi de
lavce ptognal še bolj nazaj. Papež
je rekel: "Država vam lw> poma
gala." Država? Kaj pa je drža
va? Ali ni današnja država pro
tidelavska organizacija? Tn ta dr
žava, ki vlada z večino proti de
lavstvu, bo delavcem pomagala?
Država, ktero ima kapitalizem v
svojih krempljih ravnolako ka
kor delavca? Delavstvo nuj le pri
i eakuje rešitve od kapitalistične
države! (Aplavz). Dalj»:: Papež
je rekel: ''Kapitalisti, hodite u
siniljeui napram delavcem!" P
smiljeni! U-s-m-i-l-it-e se delav
cev, o kapitalisti! In kapitalisti
so res usmiljeni! Tako se jim u
bogi delavci smilijo, da jih same
ga usmiljenja — derejo do kosti.
To je tista stara pesem, ki se gla
si: Ljubi svojega bližnjega. De
lavec, ljubi svojega bližnjega —
kapitalista! Ljubi tisto roko —
ljubi in poljubuj jo! — ktera te.
tepe z bičem t lačen ja in izkoriš
čanja — ljubi roko, ktera ti kra
de iz žepa tvoj produkt — ljubi
roko, ktera te preganja iz kraja v
kraj! Ali narobe: Kapitalist na.i
ljubi delavca! Kapitalist, kteri
ne smatra delavca za nič druge
ga kakor za sredstvo izkorišča
nja, naj ga ljubi. O ne! Kapita
list. ne more poznati nobenega
usmiljenja: on pozna samo eno
stvar— profit. Kapitalistični svet
tudi ne pozna ljubezni <lo bližnje
ga, razuin takrat, ko je človek
mlad in če je njegov bližnji —
oseba drugega spola. — Papež je
torej s svojimi na« vet i slabo za
del. Ali povr!\u j«' tint .i enciklika
'' lterum novaruin" nevarna. Ne
varna je radi tega, ker se kato
liška cerkev obeša za njo, kot za
zadnje sredstvo, češ. poglejte, pa
pež je pokazal svoje srce za delav
ce in mi se borimo zanje. Da ye to
res, je dokazal danes g. Sojar.
<«. Sojar je modroval o 'gre
hu' v socializmu in za dokaz na
vaja pred vsem knjigo P. Engel
sa "The origin of the family."
Konstatiram, da v dotieni knjigi
piše Kngels, kako se je razvijala
družina in kako se je razvijal za
kon med možem in ženo od pra
starih časov do danes; Engeis sa
mo razpravlja. (*e se pa g. Sojar
in se kdo drugi ne strinja s tem.
kako so živeli ljudje v si arom ve
ku, kakor jih opisuje Kngels, ne
moremo pomagati. Ja. za božjo
voljo, ali smio socialisti krivi, da
je bil zakon v starih časih dru
gačen kot je danes.' Ali smo m;
kriv«, da so v starodavnih zadru
gah otroci poznali samo mater, a
niso znali kdo jim je oče? To ven
dar ni naša krivda. Da ii je to po
tem kakšen '"greh" če socialisti
razpravljajo o družinskem življe
nju. kakoršnega nam kaže zgo
dovina starih narodov? Ne! Soci
alisti nismo odgovorni, če je ne
kdanji zakon pri vseh narodih
slonel na temelju mnogoženstva,
kakor nismo odgovorni, da je se
danji zakon nemoralen. Da! Se
danji zakon je nemoralen! In to
vam lahko dokažem. Današnji za
kon se zrcali v tem. da je žena
kolikor mogoče nizko, nizko doli,
d očim je mož visoko, visoko gori;
žena je v splošnem smislu sužnja,
ne pa enakopravno bitje. To pa
izvira od tistega časa, ko se je po
rajala prva privatna lastnina.
Mož-gospodar je hotel pridržati
svojo lastnino tudi po svoji smr
ti s tem, da je podaljšal lastnin
sko pravo na svoje otroke. Zalto
pa je hotel biti prepričan, da za
pušča svoje imetje res svojim
otrokom, zato je napravil iz žene
svojo last: bivstvo tega zakona
izvira iz sile, ne pa iz svobode.
Tak zakon je pa v naših očeh ne
moralen in ravno socializem stre
mi za tem, da ga izboljša tako,
dabo bodoči zakon med možem in
ženo temeljil na pravi ljubezni in
enakopravnosti, o čemur danes ni
ngovora. Spolni problem pa ni
jedro socializma: pač pa ne ho
mogel biti rešen drugače kakor s
socializmom.
To jo vse, kur hi imel omeniti
glede Engelsove knjige "The ori
gin of the family". Da pa pn
gels tam piše o bogu. Kristuso
vem ho/anstvu in drugo, kar je
natvezel g. So jar, je pa — laž!...
Takšne volje sem. Ha hi takoj po
slal po knjigo! Naj mi g. So jar
dokaže, kje Engels piše tako! (A
plavz.)
Ci. Sojar je rekel. <la socializem
ho zaobrnil »vet. da kar je zdaj
na nogah, bo potem na glavi. Ka
vno narobe, prijatelji! Svet da
nes liodi po rokah in socialisti ga
hočemo preobrniti, da ho stal na
nogah, kakor se spodobi! (Burno
ploskanje). Tisoče delavcev se
muči vse svoje življenje, potne
srage lije in sklada bogastvo za
druge, a na stara leta pa morajo
posedati sključeni, pohabljeni na
cestnih oglih in prositi miloščine
•iiUl. '
— miloščine tistih, kteri so jih
i/koristili in pokvečili v mladih
letih. Ali ni to narobe svet T Po
vedali so mi, da je v Ameriki ve
dno štiri mil ione *trempov\ kte
ri se vozijo na tovornih vagoni!:
— na strehah, v notranjščini in
obesijo se tudi pod vagone — od
mesta do mesta. Vožnje nikoli ne
plačajo, kar je menda tudi 'greh'
— ali ne, g So jar T Tile "tremp
je", med kterirai je blizo 75 proe.
katoličanov — in s tem jaz ne
mislim poniževati katoličanov —
a zelo malo socialistov, bi lahko
veliko koristili splošnosti, toda
motajo biti brez dela. ker po bla
goslovljenem kapitalističnem si
stemu ni dela za vse delavce. Ali
ni to narobe svet! In takih do
kazov bi lahko še naštel na stoti
ne in tisoče, ki jasno govorijo, da
svet hodi po rokah. In ravno so
cializem ima to nalogo, da preku
cne svet na nope, na pravo mesto.
V socialistični drtr/bi bo imel
vsakdo priliko, da svoje /možno
sti vporabi do popolnosti, ne ka
kor danes, ko ljudje z najbolj
šimi talenti in najlepšimi idejami
umirajo v največjem pomanjka
nju. samo zato. ker so revni — a
na drugi strani pa največji topo
glavci in tejwi uživajo vse. kar
jim srce poželi, samo zato. ker i
majo dosti denarja.
Kako bodo kapitalisti dali! <5.
Sojarja to zelo skrbi: kako bodo
dali fabrikc. rudnike itd. Kako
bodo dali! Hm — V Ameriki je
telegraf privatno podjetje; tele
fon. železnice so privatna lastni
na. V Avstriji je telegraf, tele
fon in železnica državno last; To
I bak je v Avstriji drž. monopol.
Kako so pa kapitalisti tam dali?
Ali ni država podržavila ta pod
jetja. kolikor jih ni sama pričela T
Ravno tako bodo dali ameriški
kapitalisti. Socialisti naj izvolijo
večino svojih poslancev v kon
gres in v državne postavodaje;
izvolijo naj predsednika. Za dobe
naj politično premoč v celi re
publiki. Potem IhmIo socialisti
sklenili postavo, da odslej so že
leznice. telegraf. telefon, paro
brodi. rudniki in vsa industrial
ly podjetja — državna last, last
| nina vsega ljudstva. Država ima
moč to storiti, ali ne? In kakor
ima danes kapitalistična država
pravico od nas delavcev zahteva
; ti, da se brezpogojno pokorimo
. njenim postavam, ravnotako bo
imela bodoča socialistična t. j. de
lavska vlada — ali kakor se bo
ze imenovala — vso pravico za
htevati od kapitalistov, da se po
korijo razlastninski postavi! Tn
če se kapitalisti ne bodo pokorili,
tedaj Initio puntarji — ali ne. g.
Sojar? (So.iar nemo prikima.) A
li veste, kaj se danes s puntarji
zgodi, ki kršijo postave? — Ven
dar pa. kar bo socialistična druž
ba kapitalistom vzela, bo jim na
drugi strani zopet to povrnila.
Kajti vsa produktivna in distri
butivna sredstva bodo lastnina
vsega ljudstva, torej bodo kapi
talisti ravno tako deležni lastni
štva kakor delavci. Vsak. kdor bo
po svojem pokliou in po svojih
zmožnostih opravljal koristna de
la. prejel ho od družbe vse. kar
bo potreboval za življenje, raz
vedrilo in za zabavo; kdor bo iz
vršil še več. bo pa tudi več dobil.
To je torej tisti "strah"; kako
bodo dali in kako jim bomo vzeli?
Delavci bodo vzeli vse postavnim
potom bretz nasilja. Zato se pa de
lavci borimo v socialistični stran
ki po vsem svetu, da naiprvo za
dohimo politično premoč."
Sojar: "Ali socializem ne uči.
da bomo vsi jednaki?"
"Vsi jednaki? Kako mislite?
Mislite li. tla bomo velikim lju
dem noge odsekali, majhne pa
nategnili, da bodo potem jetlna
ko veliki, ali kako?! (Velik smeh
in aplavz.) O — ne! Socializem
nikjer ne uči lega. Njegov nauk
je enakopravnost, enaka pravica
za vse ljudi. Socializem bo
prinesel vsem ljudem, vsem de
lavcem jednako priložnost /a ko.
ristno »lelr» in udobno življenje
Socializem hoče organizirati in
dustrijo in razdeliti delo tako. tis
bo imel vsak človek jednako pri
liko, da lahko vporabi svoje zmo
žnosti in da bo deležen vseh u
dobnosti. l<i jih bo nudil svet. To
je socializem. Kako pa bo socia
listična družba uredila vse stva
ri v podrobnostih, to ni naša
skrb. Nikar ne mislite, da bodo zn
nnmi prišli sami tepci. Ljudje
via k dan več vedo in v sociali
stični družbi bodo vse že tako u
redili. da bo za nje najbolj prav.
NaSa naloga je samo. da jim pri
borimo to priložnost. (Aplavz).
Takih in jednakih bedastoč o 'je>
dnnkosti" pa ne kvasite vi*, ker
se v pričo socialistov zelo slabo
podajo. Ali mislite, da smo mi so
cializem kar na cesti pobrali, u
taknili v ušla in sedaj ga mečemo
okrog! O ne! Socializem je posle
dica razmer, socialistični nauk je
posledica raziskovanja in priuče
vanja razmer, njihovega razvoja
in stremljenja. In toliko je čital
pač vsak socialist, da nam ne bo
ste doi>ovcdali o socialističnih
spisih česar ni njih.
(J. Sojar me je tukaj prosil, da
naj pustim vero in boga pri mi
ru. Popolnoma nepotrebno. Jaz
puščam vero in boga v miru! .!az
o bogu nič ne vem — prav nič!
In socialisti ne bi nikdar omeni
li niti besedice v veri a!i bogu, če
bi Vi in katoliška cerkev ostala
satuo pri veri in bogu. Ne more
mo pa molčati, ko vidimo, da m*
vera zlorablja v prid kapital izv
inu in na škodo delavskega giba
nju. V kolikor cerkev zlorablja
vero in boga, da zadrži delavca,
proletarca v sužnosti in odrvene
losti napram njegovim izkorišče
valcem, v toliko se moramo tu
di mi sempatja dotaknati vere.
Nič več! Oe na primer jaz danes
poučim delavca, da se naj zave
velikih krivic, ki jih trpi in da se
naj pobriga za izboljšanje svoje
ge bednega položaja, pa pridete
jutri vi in nui pravite: "Delavec,
potrpi! Božja volja je, da moraš
trpeti, in čimbolj boš trpel na
tem svetu, tembolj boš naplačan
na onem svetu! "Božja volja je
to! — tedaj moramo pokazati, da
je v tej tolažbi kapi, talističen na
men. Božja volja! Ali ni to najgr
ša zloraba Vere? Dokler boste to
rej vi govorili o "božji volji" s
tem namenom, bomo mi pobijali
to, da ni res. da delavec trpi, ker
je tako "božja volja"! Socialisti
čna stranka kot politični orga
nizem socializma stoji na stališču,
da je vera privatna stvar. In tega
se stranka drži. Zakaj pa katoli
ška cerkev, ktera tako rada na
pada socializem, ne izjavi, da je
socializem privatna stvar* (A
j plavž.)
Dalje smo tukaj slišali iz ust
• župnika, via vsak delavec lah
ko dobi od vlade "homestead".
I— samo če hoče delati! VsaTt si
!! ali ko preskrbi zemljo, samo če je
priden, ali z drugimi besedami:
i kdor ni len in zanič. Vprašam
; vas, cenjeni zborovalei, — kje je
v asa zemlja'/ Vsi ste delavci, kje
je torej vaš "homestead"? Ali
ste po p. Sojarju vsi zanič, ali
kaj je v7.rok? Kje je vaša zemlja?
Mislim, da jo lahko obdalate.
•laz svojo zemljo — in jaz sem tu
di delavec (proti Sojarju); takole
v kakšnih 18 letnikih delavskih,
časopisov in v kakšnih 10 knjigah
lahko najdete kupček dela in zra
ven takole predavati zdaj tu zdaj
tem. to je že delo — jaz svojo
zemljo lahko spravim v tale žep in
še zmiraj bo v žepu rifvno toliko
protftora kot poprej! (Veselost in
ploskanje.) Zemlje nimamo, pri
jatelji! Država — kapitalizem lic
da nič zastonj. Kar boš od ene
strani dobil, boš na drugi strani
drago plačal s čimersihodi. Kapi
talistične razmere nas imajo v
krempljih. pa pojdimo kamor ho
čemo: v tovarno ali na "home
stead". Kardinal na neumnost, pa
je, da nas tukaj tolažite s kranj
skimi razmerami! Le nikar nam
ne dajajte žalostne Kranjske de
žele za zgled g. Sojar — jaz jo
predobro poznam."
Sojar: "Omenil sera le napre
dek organizacije."
"Organizacija? Ali mislite:
klerikalno? Oh, le molčite mi o
njih! Nisem prišel tožit razmer
v svoji deželi; ali sami dobro
veste, da bi moral povedati marsi
kaj neprijetnega, če bi me silili,
da govorim o režimu na Kranj
skem.
<5. Sojar je tudi rekol, da ne
smemo skrbeti, kaj bo čez petde
set let. temveč hrigaimo se za
danes in jutri. To se pravi z drn
uimi besedami: reformirajmo se
i/a silo. da bo nam nekoliko prav.
a kaj nas mar. kako bodo /i vel i
naši otroci! Ali — kdo pa pravi.
I da se socialisti ne brigamo za se
i dan.jost? Mi smo za reforme, toda
J za reforme v dosego cilja samega.
! Vsaka reforma, kfera olajša bed
' no stanje delavca, nam je dobro
došla ; vendar to Še ni vse Reci
mo., da smo na parniku. ki se po
taplja. Skočim v morje in plavam
po razburkanih valovih. V dalja
vi vidim luč. svetilnika, toda da
leč jc se. Ali nebom znirrabil tra
prvo desko, ktoro moreni vloviti
i
/.lezel na njo. da bom Uij„ pri.
plaval do "ilja? (iotovo! Vendar
tako neumen pa s>.et ne bom V
se bom potem za iovolj« *
in jo tiščal po<l ird.uhoin. Ue <yH
hi se brigal za obrežje. ClcdiJ®
bom, <la / desko priplovem
čolna. S čolnom hom šel do prv^
parnika in potein (Jo cilja na suh
Kavnotako jo na razburkan
morju človeške družbe. K+«for
so h- 'v prve rešilne deske, s
moSjo kterih s. pririnemo do gj,
gurnejših t a i in o<l tarn najprej
do eilja socialistične družbe
Ali tudi najskromnejših reforij
<!• Uvci ne bi dobili. če ne pokaiej
svoje moči. V Ameriki imat
Roosevclta. na Kranjskem ima
pa dr. SiKtoršiča. Taki gosf«Mi.
se poganjajo včasi za neke olajM
Save *a delavtrtvu. Zakaj? ZatoJ
kep mislijo. da bodo s tem prefl
prečili naraščajočo mor soeialii
ma; ravno zato priporočajo ne
i kaj reform. kter« socialisti /e rJ
[ nekdaj zahtevamo Nimamo iWiJ
| zoper 'to. Toda dobili bomo £«
, več, ako delavci če bolj združit
jemo naše moči na f>olit.ičnem ii
gospodarskem polju. Na ta naSl
homo vedno večji strali nasprot
nemu razredu. Če se pa ne bi brH
gali za organizacijo ir. za-netni
rili vsak boj. ne bi dobili n|_
tega. kar najnujneše danes potrej
bujemo.
Podporne iednotc! (J. Sojar j
nekaj priporočal, da pTc<lvs<m
skrbite za podporne jednote. 'l>g,
bro. Jednote so /e za silo. To<k
vprašam vas: ali naj bo to v«
Ali naj delavec vedno in vedno
sam skrbi zase T To se ravno ta
pravi, kakor če hi jaz spravil
setieo v levi žep in kadar b
v sili. vzel hom desetieo iz levi
ga žepa in jo vrgel v desni žep
na! zdaj mi je pomagati o! Zak_
ne hi kapitalisti, kteri z zanikrn
mi varnostnimi napravami pt
\zroeajo bolezni med delavci, jit
pohabija jo in lomijo ude in nI
jajo delavce. -- zakaj ne bi k^
pitalisti skrbeli za svoje žrtve
(Aplavz.)
I Z drugimi besedami: zakaj
l'i kapitalistična država, ame
ška vlada z zavarovalnim zak
nom podpirali: bolnih, pohablj
nih in ostarelih delavcev in nj
vdov in otrok? (Clromoviti a
lavz. Sojar tudi ploska.^
Nimam nič proti jednotu
bojite jih, dokler so potTebne:
l>enem pa skrbite, da si delavk
pribori zakon za zavarovanje,
vam ne bo treba prekladati ct
to\ in dolarjev iz jednega že,
v drugega. Kapitalisti naj dnj
Končno je g. Sojar povedal,
delavcem ni treba biti lačni
ker lahko — prosijo kruha!
siti! Dclavec. stvarnik vs«»ga 1
gatstva—naj pade na kolena p
svoje izkoriščevalec in jih pr
lepo prosi s povzdignjeaimi roL
mi kruha! . . . Prositi! Nek
drugega je. prositi za p«rijazn
Jaz n. pr. lahko prosim človc
da mi pove. kje je 40. Street
Ogden Ave. in pri tem se ne h
ctftil ponižanega. Vse drugače
je. če bom prosil skledieo jnb«X
lepo prosil! S kakšnim občuti oil
in s kakšnim apetitom bom to jil
ho jedel — zdelo se mi bo, <la
popljuvana ! Prositi človek*
zdravo roko. ki bi lahko delala
kje je človeški ponos?! G.
jar! Naravnost sramota je. <!. 'nr-B
ee tako poniževati !(OromovHp
aplavz.)
Nič prositi! Nobene milošči
Delavci morajo samo — /ahte\%|
ti! Zahtevati kot ljulje! DelalL
smo ljudje, ne pa berači! ZahflKj
vati — ne prositi! Knri?.i se
kruh. [>riboriti več in vedno
Tfazredni boj je: razred irflj
razredu.
Socializem ho odpravil razreJ
s tem. da ho prekucnil današnfl
človeško družbo mogotcev in hej
« ev. gospodarjev in klancev.
kaj je hoj. Sila proti >ili: irf|
zoper moe. Tn našo moč morai
\ porabit i na političnem pol.jn.
dobimo premoč Na^a zinatrji
zmaga vsega delavstva jiomi
socializem in socializem pom«
šele družbe ljudi." ffJromo*
ploskanje.)
:ri
»
od
>ar'
Snrfr. Zavrtnik: Ttosodo ima
g. Rev. Sojar.
"Knr jo vrdit.j povo<lal p T®
slnn. jo coin stvnr toko o«rro®"|
mi. <l;i ni časa, <ln bi na vso to od
trovarjal. Pohnta l>i no Mia #Bf';
loto konf nui. .Todinn, kar iff*"1
šo omoniti jo srlo<lo "rovrineijfc
kor p Kristan /nlitovn. -faz
mislil, dn ima sr. Kristan kr
rovoluoijo na misli —
Knstnn Povodni «o: vam