Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
»ROLETARKC
UST ZA INTSKESK DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
I letnik ta iadajatelj:
««fotlotaaska dela«tka tiskovna dražba
* Chicago, III.
Naročnina: Za AmtricoSI.SO ra celo leto. 75e za
•ol teta. Za Evropo U sa celo Uto, $1 ta pol Uta.
«" p0 dneoworu Pri ipr*m*mH biralU/t
" —l*o WMfa matmanUi (w<ii S TAK/ natlot.
PROLETARIAN
Owiid and pabliabad K ve*y Tiiumt by
leefb Slavic Workmen'! Publishing Company
Chicago, Illinois.
Glasilo Slovenske organizacije
Jugosl. socialistične Zvez« ▼
Ameriki.
carmoN tATis: United Statee aad Canada,
a year. Be lor half year. Foreign countriaa
$1 a year, ti (or balf year.
MeVBansiNC BATIS on agreement.
NASLOV iADDRE.rri):
"PROLETAREC"
214t> Blue Island avo. Chicago, 111
MI LION SOCIALISTIČNIH
GLASOV.
Sicer še ni natančnih poročil iz
vseh držav o številu glasov, ki so
bili oddani za enega ali drugega
predsedniškega kandidata, a ko
likor je do sedaj znanega s si
gurnostjo lahko računamo, da
znaša število sociAlistienih glasov
nad en milion. Ako primerjamo
to število glasov z isliiu pred šti
rimi leti, namreč 424.483,smo vse
kako lahko zadovoljni z uspe
hom. V tozadevno pojasnitev pri
našamo nasledilo statistiko.
1912.
Alabama 2.600
Arizona 3.200
Arkansas 13.000
Cadiforaija . . 8O.OO0
Colorado 10.000
Connecticut ... 11.700
Delaware 500
Klorida 15.000
Georgija 637
Idaho 8.0(H)
Illinois 150.000
fdiana 36.000
Iowa 20.000
Kansas 18.000
Kentucky 8.200
Louisiana 3.500
Maine 2.700
Maryland 4.500
Massachusetts . 5.500
Michigan 18.000
Minnesota .... 20.000
Missippi 20.000
Missouri 30.000
Montana 12.000
Nebraska 6.000
Nevada 4.675
New Hempshire 1.640
New Jersep . . . 20.000
New Mexico .. 3.000
New York 75.000
North Carolina 500
North Dakota.. 3.000
Ohio 100.000
Oklahoma 52.000
Oregon 30.000
Pennsylvanija .100.000
Rhode Island... 1.950
South Carolina... 200
South Dakota. . 3.500
Tennessee 5.000
Texas 14.000
Utah 9.000
Vermont 501
Virginija 800
Washington ... 30.000
West Virginija. 8.000
Wisconsin 60.000
Wyoming 1.000
Skupaj 1,004.303 424.483
Skoro v vseh državah so socia
listični glasovi /natno narastli. v
nekaterih eelo za neverjetno vi
Hoke odstodke. Tako 11. pr. v Ca
liforniji, v Kloridi. Illinoisii. In
diani. Iowi, Montani, New Mexi
co, New Yorku, Oliio. Oklahomi.
Oregonu, Pennsylvaniji. Tennes
see, West Virginiji. Wisconsinii
i t. d., eelo v Alaski. kjer so se
vršile volitve za kongres ze me
seca avgusta. Malenkostno naza
dovanje so pokazale države Mas
sachusetts. Vermont in Wyoming.
Sicer se da ta nedostntek pojas
niti z več razlogi, a nazadnje je
tako malenkosten v primeri a
splošnim napredkom, da skoro
ne pride v postev.
POLJSKI PRIDELKI IN
DRAGINJA.
Ako je slaha letina in posko
čijo cene poljskih produktov, te
daj visoke cene živil izvirajo iz
pomanjkanja pridelkov, kar je
nazadnje naravno. Toda kljub
najbogatejšim letinam dragina
\
neprestano narašča. In ravno
letos so bili (»oljski pridelek v
Združenih Državah najbogatejši,
kar jih pozna njihova zgodovi
na, kakor naznanja noveinbersko
oporočilo zveznega poljedeljske
ga tajništva. Na podlagi istega
poročila je razzvidno. da so bili
vsi dosedanji tozadevni rekordi
potisnjeni v ozadje, kakor kažejo
naveden« številke za 1912; šte
vilke v oklepajih pomenijo prejš
nji najbogatejši pridelek v Zdru
ženih Državah.
Koruza — 3.169.137.000 bušel
nov — (2.927,416.000); pšenica—
720,333.000 buš. — (748,460.000) ;
krompir—414,289.000 buš.—(389,
195.000) ; oves — 1.417,172.000
buš. — (1.186,341.000); ječmen—
224.619.000 buš. — (178,916.000) ;
seno — 72,4"25.000 ton — (70,798,
000); hmelj — 29,755.000 buš.—
(29,285.000).
Vrednost teh pridelkov znaša
1.850 milionov dolarjev. Vrednost
vseh glavnih pridelkov v Zdru
ženih Državah znaša po eenitvi
zveznega poljedeljskega tajniš
tva okrog 5.000 milionov dola
rjev. Letošnje leto- se je najl>olj
pomnožil pridelek koruze in si
cer za blizu 250 milionov hušel
nov.
Ako sedaj primerjamo ta ne
izmeren produkt v poljedeljstvu
in ako pri tem pomislimo tudi
nepopisno bogatstvo, ki ga ustva
rja naša vel »industrija, bi mora
li po zdravi logiki priti do za
ključka, da živi ameriško ljud
stvo v brezskrbnem izobilju. A
temu ni tako! Poleg vse te neiz
merne izobilnosti, ki je narod
ustvarja s svojim delom, živi o
groinna večina prebivalstva v
Večjem ali manjšem pomanjka
nju. milioni tega prebivalstva pa
celo stradajo. Vse to pa samo za
to, da živi peščica kapitalistov v
kraljevskem rozkošju. To škan
dalozno in krivično početje se
bo vršilo toliko časa, da se bodo
delavske mase zavedli* in nare
dile konec temu.
Milionar Perkins — delavec.
V senatni komisiji za preiskavo1
prispevkov volilni kampanji riv
publikanske stranke je liil multi
milionar Perkins vprašan, kaj je
njegov ]K>kli<-. Odgovoril je. da je
delavec, ki je nelial delali. Kazni
politiki so trdili, da je Perkins
elan jeklenega t nista, prispeval
za Rooscveltov \olilni l>oj tri
milione dolarjev. On je sicer to
zanikal. a pritrdil, da je v ta na
men prispoval "samo" par sto
tisoe dolarjev.
Tudi John 1) Rockefeller je bil
svoj eas delavec. Toda to je že
tako dolgo nazaj, da je Jolninv že
pozabil kedaj se je njegovo čelo
zadnjič orosilo oil dela.
Ravno tako je bil svoj čas dela
vec Andrew Carnegie: a o tem
sedaj vet* ne govori. Gotovo nima
nikakih veselih spominov izza ti
ste dQbe. Nedvomno mu sedan
jost 'bolj ugaja kakor preteklost.
To dokazuje, da delavsko življe
nje ni tako prijetno, kakor ga sli
kajo ljudje, ki nikoli delali niso.
Perkins, Rockefeller. Carnegie
in drugi gotovo niso imeli banč
nih vlog. dokler so bili sami de
lali. Sele ko so začeli drugi zanje
ch-lati. se je njihova prosperiteta
dvignila. Vse njihovo bogatstvo
ni torej produkt njihovega last
nega dela, temveč produkt tisoecv
in tisočev delavcev. Kljub temu
pa pravijo, da so si "sam i ° prido
bili premoženje.
Desetleten samomorilec.
V Washington«, D. O. se jo
pred kratkem dogodil slučaj- ki
j«* tako Inula obsodba donašnjo
civilizacijo, da bujfli biti ne moiie.
Desetleten deček je^iamree izvr
šil samomor, ker je obupal nad
življenjem. Prej pa je se pisal
svoji materi: Draga mama ! — da/,
moram pretežko delati in /ato
bom pustil delo. Ker pa vem. da
bi se Ti jezila, bftčcin narediti ko
m o. Rog me pač noče v svoje lcra
ljevstvo. — Nato se ustrelil v irla
vo z malo pištolo. Bil je takoj
mrtev. Desetletni samomorilec je
najmlajši sin Sare Link, ki je
vdova in se že dve leti ubija 7.
vsakovrstnim delom, da preživi
sel>e in petero otrofc.
Desetleten otrok — sit življe
nja. (lasi bi niti vedeti ne smel
kaj je življenje. Desetletnega
otroka je morala mati poslati v
delavnic« mesto v šolo. ker ji ne
priostaja drugega, ker sama kljub
svoji pridnosti ne more zaslužiti
dovolj, da bi preživela svojo dru
žino. Revščina in laikota ne pozna
ti usmiljenja ; neizprosni sta in
zato zahtevati svoj«*, neoziraje so
na to, koliko žrtev pade.
Dovolj dela. dovolj kruha, ka.i
iskati spremembe, so kričali in pi
sali ljudje, ki so odgovorni za
talke socialne umore kakoršen je
John Linkov. Seveda, ljudje, ki se
dušijo v izobilju, ki jim ni treba
skrbeti, kaj l>o jutri. Tie želijo
spremben; jim se sploh bolje go
diti ne more, kakor se jim godi.
zakaj potem spremembe! Kako ži
vijo mil ion i in milioni drugih, /.a
to se ta zakošju živeča banda ne
briga.
Pomislimo, koliko krutih dušev
nih bojev je divjalo v dečkovi
duši predno so bile uničene se
vezi, katere so ga spajale s svetom
in katerih v sanjajoči otrokovi
duši ni malo. Zgubil je vero v l»o
ga, 'v mater, v svet; z eno besedo,
zgubil je vse in segel no morilnem
orožju.
Take so pač knVte in žalostne
tragedije ohatojočega kapitalistič
nega sistema, ki neusmiljeno po
grabi dečku, deklico na igrišču, k
šoli ter ga tira v krut boj yj» vsak
danji kruh. v su/nost. kjer mu
uduši vsak čut. vsako upanje! Boj
z« socializem je boj za industrial
no svobodo, jo *>oj civilizacije pro
ti profit u. za rešitev otrok .z
krempljev izkoriščujočega kapita
lizma.
BODOČI PREDSEDNIK
WILSON IN DELAVSTVO.
Za prmlseilnika Združenih
držav j.- torej izvoljen demokrat
Woodrow Wilson. Demokratska
stranka pa ni /mahala samo k
predsednikom, mar ve«" je dobila
tudi večino v poslanski zbornici
in sen<riu. kar ji «Ij• • popolno
kontrolo v narodni zakonodaji.
Vsled tega ne l»o mogla zvrača*.
krivde ua nobeno drugo stranko,
temvef bo morala vsak svoj
uspeh. kakor tudi neuspeh brez.
pogoj prežeti na svoja lastna
pleča ter dajati zanj odgovor, ka
<lar Imi zopet stopila pred ame
riške volilee. Vsekakor pjen polo
žaj ne bo tako lahak. kakor je bil
letos 1o je dva pet let po zadnji
demokratski predsedniški zrnati,
ko se je velika miz.enja demokrat
ske vlade pozabila in je stranka
stopala pred volilee samo z oblju
bami. Prepričani smo. da si ho v
teku štirih let voz demokratizma
pa t H vsa kolesa na poti splošnega
blagostanja in po štiriletni vož
nji obtičal v blatu in volilei. ki so
šli letos s takim navdušenjem v
boj. bodo razočarani in hotlo ob
žalovali svojo zaslepljenost.
Nismo čmogledei, toda mi po
znamo in inzumevamo gospodar
ske razmere ter vemo za zdravilo
za industrialno po rje. Mi vemo.
da bodoči predsednik Wilson za
stopa prav tisto, v kar veruje in
za kar se je boril predsednik Taft.
Knak Taftu je tu<li Wilson skraj
ni individualist tor podpira in
zagovarja sedanji sisicin privat
nega lastovanja <k-la ter imetja.
Ako bi y to ne verjel in t«*ga ne
zagovarjal, bi ga njegovi krušni
gospodarji preganjali in zatirali,
kakor preganjajo in zatiraje vse
one. ki si upajo nastopiti pot pra
vičnosti. Kapitalistično časopisje
hi pa slikalo kot anarhista in de
magoga. Toda samo za!o. ker za
govarja ustroj družbe, kateri je
povolji kapitalističnim mogotcem,
zato se zanj zavzema ta 'gospoda*
ter ga kaže svetu ko: ljiMskega
prijatelja, kot vzornega šolnika
kot poštenega in skrbnega pred
sednika. ki bo po očetovsko gle
dal na tO. da bodo delav. mase
še najprei pokorno prenašale
jarem industrijalnega suženjstva.
Iz, stališča dela v.skill interesox
opravičeno trdimo, da Wilson ne
bo prav nič boljši kakor je bil
Taft. s item koeemo reči. da se
pod Wilsonovo upravo delaven ne
bo za pičico bolje godilo, kakor
se godi in se mu je godilo pod
Faff!oni. S tem, da so postavili na
krmilo vlade moža. ki sicer nosi
drugo ime in drugačnega politič
nega naziranja. ki pa se bistveno
prav nič ne razločuje od prvega,
se pravi zamorca belo pobarvati.
Zamorec ostane zamorec, pa ga
pobarvaj, kakor hočeš in kapita
listična vlada ostane kapitalistič
na. pa naj nastopa pod katerim
imenom že hoče.
Ameriško delavsko ljudstvo no
bo imelo pod demok. vlado prav '
nič več hrane, nič več obleke, prav j
nič več gorkote po zim' ne bo nič
več zaslužilo, ne bo delalo v nič
boljših razmerah in nič krajši de-'
lavni čas. kakor je delalo pod re
publikansko vlado.
Vrzroki za to ho jasni. Wilson
veruje v privatno laatovanje de
lu. katerega se mora delavec po
služevati. ako hoče živeti. In
ravno v zasebnem lastovauju to
tarn, mašinerije in družili pro
dueiskili in izinenjaliiih sredstev,
katerih si- morajo delavci poslu
ževati. ako hočejo živeti, rodi vso
mizerijo kupitalističnedružhe. To
namreč omogočuje, da postajajo
bogatini vsak dan bogatejši, a He
veži vsak 'dan revnejši.
I Ved no sploh more hiti knkn
sprememba v življenjskih razme
rah, pii onih, ki ustvarjajo vse
bogat.stvo. s«- mora izvršiti spre
memba v ustroju današnje druž
be. Ta ustroj mora imeti za svojo
podlago gospodarsko pravičnost,
to j«-, da bodo oni, ki ustvarjajo
bogatstvo, tudi prejemali, toliko
za svoje delo, kolikor je njihovo
delo vredno, ne pa kakor sedaj,
ko dobiva delavee samo eno peti
no tega. kar je njegovo delo vred
no. često celo manj. V taki gos|>o
darsko pravični družbi ne bo rev
ščine, ker bo vsakdo, ki bo delal,
imel vsega dovolj, kar potrebuje
za ugodno življenje.
Vsa glorija demokratske stran
ke obstoji v carinski tarifi. Na
ravno torej, da so vsi agitatorji
demokratske stranke, z NVilsonem
na čelu. trobili ameriškemu ljud
stvu. da nrihajajo vsa zla: dragi
nja. revščina i t. d. od carinske
tarife Kes je. <la je tudi to vzrok,
toda ta vzrok je tako malenko
sten. da bi sploh \ pošte v ne pri
šel. ako bi ne bilo sto in dru
gih važnejših ro/.logov za obstoje
čo mizerijo. Dokazano dejstvo
namreč je. da prihajajo vsa social
na /la od iskoriščanja delavskih
mas po onih. ki lastujejo delavna
sredstva — kapitalistih. To trdi
tev potrjuje dejstvo, da imamo
danes na eni strani nepopisno bo
gatstvo in razkošje par oseb, na
drugi pa do skrajnosti borno živ
ljenje inilionskih mas.
1 >si lažje razumemo situacijo,
vzemimo si delodajalca, ki ima za
poslenih 500 delavcev. Od vsake
ga delavca ima ne dvomno okrog
pet dolarjev profita na dan. Njo
irovi dohodki znašajo dnevno
$2.500. On uia torej neizmerne do
hodke in |>oleg tega še Inutiijc
usodo ."»(M) delavcev. 4>11 lahko za
posli kogar hoče. in odslovi ko
gar hoče. V tem slučaju je torej
500 delavcev izročenih samo ene
mu kapitalistu na milost in ne
milost.
To je tisto zlo. iz katerega pri
hajajo vsa druga zla kapitalistič
ne družbe. Ako hočemo odpraviti
obstoječa zla. moramo izruvati
korenino, iz katere rastejo.
In sedaj, kakšno t ališče za
vzema izvoljeni demokratski pred
sedniški kandidat napram privat
nemu lastevanju dela in izkorišča
nju delavstva. To vprašanje po
jasni odgovor na vprašanje: Kdo
je špendal stotisoče in milionc zn
demokratsko stranko? Nihče drug
kakor izkoriščevalci delavcev. De
lavci sami so prispevali malo ali
eel o nič. Jasna pamet nam mora
torej povedati, da kapitalisti niso
zastonj podpirali Wilsona, tem
več so to storili v popolni zavesti,
da je Wilson njihov plačan hla
pe«'. ki ho ubogal svoje gospodar
je. kakor jih ubogajo hlapci. A to
še ni vse. Wilson sani se je opeto
vano pokazal za zagrizenega na
sprotnika delavcev. Na shodu v
Hufallo *e je direktno izrazil proti
zakonu minimalne delavske plače,
češ, na Iti tak zakon poslabšal de
lavski položaj. Poleg tega je še
vee drugih slučajev, ko je Wilson
jasno pokazal, da nima uiti naj
manjšega pojma o delavskem po
ložaju in delavskih težnjah.
Iz vsega tega je razvidno, da
delavci od Wilsona ne morejo pri
čakovati nikakega izboljšanja:
edino kar lahko pričakujejo je
induslrijalno kriza, ki je neizogib
na .ako se bodo demokrat je drža
li svojega programa ter odpravili
carinski *arif.
petrolejski monopol.
Načrt nemške vlade.
Socialistic" 110 načelo, ila se mo
ra zlomiti privatni monopol, pa
bodisi zemljiški ali rudniški in
veleindnstrijski, ter se nadome
stiti z državnim, prodira. In res
nica, ki ,jo socialisti vedno in
vedno oznanjnjeino, da je •sra
motno za človeštvo, da je ima ne
k ij osel» z ogromnimi blagajna
n i in kosmato vestjo na vrvici,
ta resnica si krči pot navzgor in
navzdol, med naše pristaše in na
še načelne nasprotnike.
Iz Nemčije prihaja pravkar
vest, da predloži vlada državne
mu zboru takoj ob začetku zase
danja zakonski načrt o odpravi
pri Mat nega monopola Rockefel
ler jevega pet role jgkega t rust a z
državnim petrolejskim monopo
lom. Gospodarski dobiček, ki ku
bo imela Nemčija, če preide pri*
vatni monopol zloglasne Ročke
fcllerjeve družbe Stantlard < >il
Company v državni monopol, bo
znašal na leto 10 miljonov mark.
Načelno pa pomcnja ta sklep še
mnogo več .-država bo rešila kon
zumeute davkov, ki jih morajo
plačevati nekaterim kapitalistom.
S tem torej priznava, da obsoja
tudi država ono brezmejno izse
savanje konziimentov, ne samo
od petrolejskih baronov, temveč
tudi od industrijskih in rudniš
kih, ter prav tako od agrarcev.
(V je rekla a, bo morala reči tu
di b.
1'etrolejski monopol Standai I
Oil Company je postal tako sve
tovno mogoeeu prvič zato, ker so
bili njegovi ustanovitelji res ge
nialni organizatorji, drugič pa za
to, ker jim ni bilo nobeno sred
stvo premalo pošteno, ker niso
poznali nobenih ohzirov m* do tr*
govine, ne do konzumentov. V
nekem procesu proti Standard
Oil Company je dejal zastopnik
državne oblasti, da je družba gle
de izkoriščanja, glede zlorabe po
polnoma osamljena v trgovinski
zgodovini Amerike. V pravem
pomenu besede so ustanovili pe*
trolejski trust preko mrličev. /
brezprimerno sirovo silo poteptal
trust vse. kar se mu je zoperstav
Ijalo na potu. Pred vsem si je
trust prilastil prometna sredstva,
zlasti cevne naprave. S tem je
prisilil proizvajalce petroleja, da
so mu prodajali petrolej za ceno.
ki j<> je določil trust: kdor se ni
uklonil, ta se je leliko mirno uto
pil v svojem petroleju. Konku
rente je spravil s poti s tem, da
je eeiie nizko nastavljal in da ni
imel konkurent druge izbere, ka
kor pridružiti se trustu, ali pa
prenehati s proizvajanjem. To
rej najbolj umazana konkuren
ea, ki si jo moremo misliti.
Trust pa ni iuiel dovelj na a
meriškeni monopolu, stegnil je
svoje pohlepne roke tudi v Kvro
po. Vsem nam je še v živem spo
minu. kako krčevito so se branili
trališki proizvajalci petroleja a
uieriških krempljev. Ali tudi to
nail) je še v živem spominu, kaj
so nasvet ovali socialno demokra
tični poslanci avstrijski vladi. A
avstr. vlada, ki pripravlja in de
la vsako nujno zadevo tako dol
go kakor Noe barko, ni znala sto
riti drugega, nego da je pokupila
nekaj vagonov petroleja za želez
nice. Da pa hi takrat nastopla
odločno, da l>i jo takrat vodila
skrl) za konzumente, in si z razla
stitvijo pridobila petrolejski mo
nopol. hi vsaj enkrat napravila
nekaj, kar hi hilo resnično gospo
darsko napredno. Ali doma se
godi konzumentom pač tako do
bro. da / lehkoto plačujejo dav
ke ne h- državi, temveč tudi kapi
talistom.
Načrt nemške vlade je sledeči:
nekaj posestnikov petrolejskih
vrelcev v Galiciji, na Ruskem, v
Romaniji, in celo v Ameriki je,
ki si jih trust doslej — še ni mo
gel podvreči. Na teh neodvisnih
producentili temelji ves načrt.
1'etrolejsko veletrgovino odvza
me vlada družbam, ki so odvisne
od ameriškega trusta in jo izreči
neodvisni, pod nadzorstvom vla
de stoječi družbi. Tako bo nasta
la nakupna centrala, katere moč
bo moral upoštevati tudi trust.
Nakupna centrala bi sklepala z
neodvisnimi proizvajalci dolgo
trajne pogodbe, ki bi zagotovile
proizvajalcu samostojnost in nji
hova proizvajalna moč bi bila u*
trjena, ker bi delali v zavesti, da
oddajo leliko petrolej. Nakupna
centrala bi tudi gradila cevne na
prave ali druga transportna
sredstva in bi na ta način pribli
žala neodvisne proizvajalce Nem*
čiji.
Nakupna centrala ho privatno
kapitalistično podjetje, ki ga ne
bodo vodili uradniki, temveč tr-1
govei, vlada pa bo izvrševala na
taeno nadzorstvo, če bo potreba
tudi državni zbor in ho imela tu
di del dobička. Za državni petro
lejski monopol ho približno treba
60 do 8ft miljonov mark.
Načrt ji" sicer polovičarski in
nekam pluli, a vendar izredno va.
žen. ker lomi absolutizem kapita
list ične organizacije v veliki in
dustrijski panogi in hodi pot. ki
ko jo socialni demokratje že dav
no odkazali uspešnemu boju zo
per kartele in truste.
KITAJSKI SOCIALISTI IN
VLADA.
Se pred enim letom je bilo /a.
kitajske socialiste razširjenje ti
skovin in sklicevanje shodov po
četje. katero hi morali plačati s
svojim življenjem. Vzlic temu da
je naše sodruge na Kitajskem ča'
kala ječa in smrt, so na tihem a
gitirali. Seveda je bila sociali
stična agitacija silno težavna. Ali
prišla je revolucija, ki je učin
kovala na mišljenje kitajskega
ljudstva, kakor toplo solnce na
pomladansko setev. Tisoč in ti
soč let stari predsodki so puli in
v kratkih mesecih se je razvilo
veselo politično življenje po me
st ili in počasi sega sedaj tudi že
na kmete. In začel se je tudi za
socializem veselejši iu plodonos')
nejši čas. Kar je hilo še pred
dvanajstimi meseci nemogoče, se
sedaj udejstvuje: socialisti pri
rejajo hode. na cestah agitirajo
z. besedo in tiskom. Revolucija je
pripravila tla iu socialistično se
me klije. Vodilni sodrugi so skle
nili. da strnejo vse kar čuti in J
misli socialistično v krepko orga*
niz.acijo. 1'red nekaj tedni je hj«
la ustanovljena socialistična!
stranka iti naznanjena pri pol«
tični oblasti, kakor zahteva ti
nova vlada. Zdaj je imel JuanSf
kaj priliko, da tudi dejansko p®
kaže. kako je z enakopravnostjo
Vftell državnljanov. ki jo je to-l
likokrat oznanjeval. Ali Juanši<|
kajeva vlada pokazala, da j<
prav tako malenkostna, kakor s^
huržvazijske vlade sploh: soeia
listične organizacije niso prizna
le oblasti in minister za not»-n
nje zadeve je utemelji neprizn^
nje s tem. ker socialisti ne pri
znavajo privatne lastnine. Sev«j
da se socialisti niso zadovoljili !
tem ministrovim "razodenjem"
če prav je resnično, tla socialist
ne priznavajo privatne lastnini
in so se zato obrnili na parly
ment. Da se državljani prito/.ij
čez vlado pri parlamentu, kaj
kega niso na Kitajskem še dožil
veli in umevno je, da vsa javj
nost napeto pričakuje odločitvi
. Vojna na Balkanu.
Medtem ko s«* delavno ljudstv
tiv.se pred prihajajočo zimo. k
prinaša revščino, lakoto in hrt
poselnost medtem ko se dela
no ljudstvo pritožuje proti nei
nosni draginji., ki ljudstvo mot
kakor kuga. vidimo na Balkan
štiri kronske tirane, ki so v im«
nu boga in naroda že pripravijt^
ni za vojno proti Turčiji. Zakaj
Zato, da "rešijo" Macedonee i
I>od turškega jarma. Zapoditi lic
Jejo turški polnmesee iz evropsk
zemlje in tain zasaditi križ. V
krvižeijna sodrga hujska in na^^
dtišu ju za vojno nezavedno i>i *
slepijeno maso. Koti se jo in na^K?
dušuje. da st je za križ in svohodH|
treba vojskovati in umreti na ho^~
nem polju proti Turkom.
Mi delavci, mi socijalni demone
kratje smo prineipijelno ProL^™
vsaki vojni, naj se se napove oflf
katerekoli strani. Kajti vojna j|
znak barbarstva: najsi hode vo
na šei tako opravičena, stoji r}
zadaj kapitalistična špekulan
ta častihlepnost visoko odlični
srospodov. Tudi pri tej vojni »1
Balkanu. za katro >«• navdušujj
ju patrijotje in vsa druga ma
eanska javnost, ima kapitalisti*
na drtibal svoje nosebne interi
se: ni jej /a osvoboditev Maol
donee-v. telil ver s< - ji po vse k^^_
drugem cedijo sline. Ako killcijHl
ski kronani tirani pravijo, dn
jim gre osvoboditev M;n-ci|ni^^B
eev. je t(» le pesek \ oči Kajt.i al^^^
l»i inieln ta kronana sodrga ki
srea in usmiljenja do naroda
morala dati svobodo in ustavi
pravice najprej svojemu narodi
svojim državljanom. Kje vi m
večje tiranstvo kakor v Crniiro
Srbiji in drugod po Balkanu ' K
je večja kulturna, pospndarska
socialna zaostalost kak<>r v CmihBP
nori?' Tam nima ljudstvo noln ,
ustavne pravice, nima šol iiimfP*
sploh ničesar, ^aloij torej doiflf
n«> napravijo red*' K<> sociiJr,
sti na Balkanu konstatirali »<> • *■
nieo in se izjavili proti vojni. 1
planila vsa kapitalist ična dni ml
proti njim in jim jrrozila s ^
Ali balkanski soeijalisti si t gs|
*1