Newspaper Page Text
»ROLETARKC UST ZA INTSKESK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. I letnik ta iadajatelj: ««fotlotaaska dela«tka tiskovna dražba * Chicago, III. Naročnina: Za AmtricoSI.SO ra celo leto. 75e za •ol teta. Za Evropo U sa celo Uto, $1 ta pol Uta. «" p0 dneoworu Pri ipr*m*mH biralU/t " —l*o WMfa matmanUi (w<ii S TAK/ natlot. PROLETARIAN Owiid and pabliabad K ve*y Tiiumt by leefb Slavic Workmen'! Publishing Company Chicago, Illinois. Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zvez« ▼ Ameriki. carmoN tATis: United Statee aad Canada, a year. Be lor half year. Foreign countriaa $1 a year, ti (or balf year. MeVBansiNC BATIS on agreement. NASLOV iADDRE.rri): "PROLETAREC" 214t> Blue Island avo. Chicago, 111 MI LION SOCIALISTIČNIH GLASOV. Sicer še ni natančnih poročil iz vseh držav o številu glasov, ki so bili oddani za enega ali drugega predsedniškega kandidata, a ko likor je do sedaj znanega s si gurnostjo lahko računamo, da znaša število sociAlistienih glasov nad en milion. Ako primerjamo to število glasov z isliiu pred šti rimi leti, namreč 424.483,smo vse kako lahko zadovoljni z uspe hom. V tozadevno pojasnitev pri našamo nasledilo statistiko. 1912. Alabama 2.600 Arizona 3.200 Arkansas 13.000 Cadiforaija . . 8O.OO0 Colorado 10.000 Connecticut ... 11.700 Delaware 500 Klorida 15.000 Georgija 637 Idaho 8.0(H) Illinois 150.000 fdiana 36.000 Iowa 20.000 Kansas 18.000 Kentucky 8.200 Louisiana 3.500 Maine 2.700 Maryland 4.500 Massachusetts . 5.500 Michigan 18.000 Minnesota .... 20.000 Missippi 20.000 Missouri 30.000 Montana 12.000 Nebraska 6.000 Nevada 4.675 New Hempshire 1.640 New Jersep . . . 20.000 New Mexico .. 3.000 New York 75.000 North Carolina 500 North Dakota.. 3.000 Ohio 100.000 Oklahoma 52.000 Oregon 30.000 Pennsylvanija .100.000 Rhode Island... 1.950 South Carolina... 200 South Dakota. . 3.500 Tennessee 5.000 Texas 14.000 Utah 9.000 Vermont 501 Virginija 800 Washington ... 30.000 West Virginija. 8.000 Wisconsin 60.000 Wyoming 1.000 Skupaj 1,004.303 424.483 Skoro v vseh državah so socia listični glasovi /natno narastli. v nekaterih eelo za neverjetno vi Hoke odstodke. Tako 11. pr. v Ca liforniji, v Kloridi. Illinoisii. In diani. Iowi, Montani, New Mexi co, New Yorku, Oliio. Oklahomi. Oregonu, Pennsylvaniji. Tennes see, West Virginiji. Wisconsinii i t. d., eelo v Alaski. kjer so se vršile volitve za kongres ze me seca avgusta. Malenkostno naza dovanje so pokazale države Mas sachusetts. Vermont in Wyoming. Sicer se da ta nedostntek pojas niti z več razlogi, a nazadnje je tako malenkosten v primeri a splošnim napredkom, da skoro ne pride v postev. POLJSKI PRIDELKI IN DRAGINJA. Ako je slaha letina in posko čijo cene poljskih produktov, te daj visoke cene živil izvirajo iz pomanjkanja pridelkov, kar je nazadnje naravno. Toda kljub najbogatejšim letinam dragina \ neprestano narašča. In ravno letos so bili (»oljski pridelek v Združenih Državah najbogatejši, kar jih pozna njihova zgodovi na, kakor naznanja noveinbersko oporočilo zveznega poljedeljske ga tajništva. Na podlagi istega poročila je razzvidno. da so bili vsi dosedanji tozadevni rekordi potisnjeni v ozadje, kakor kažejo naveden« številke za 1912; šte vilke v oklepajih pomenijo prejš nji najbogatejši pridelek v Zdru ženih Državah. Koruza — 3.169.137.000 bušel nov — (2.927,416.000); pšenica— 720,333.000 buš. — (748,460.000) ; krompir—414,289.000 buš.—(389, 195.000) ; oves — 1.417,172.000 buš. — (1.186,341.000); ječmen— 224.619.000 buš. — (178,916.000) ; seno — 72,4"25.000 ton — (70,798, 000); hmelj — 29,755.000 buš.— (29,285.000). Vrednost teh pridelkov znaša 1.850 milionov dolarjev. Vrednost vseh glavnih pridelkov v Zdru ženih Državah znaša po eenitvi zveznega poljedeljskega tajniš tva okrog 5.000 milionov dola rjev. Letošnje leto- se je najl>olj pomnožil pridelek koruze in si cer za blizu 250 milionov hušel nov. Ako sedaj primerjamo ta ne izmeren produkt v poljedeljstvu in ako pri tem pomislimo tudi nepopisno bogatstvo, ki ga ustva rja naša vel »industrija, bi mora li po zdravi logiki priti do za ključka, da živi ameriško ljud stvo v brezskrbnem izobilju. A temu ni tako! Poleg vse te neiz merne izobilnosti, ki je narod ustvarja s svojim delom, živi o groinna večina prebivalstva v Večjem ali manjšem pomanjka nju. milioni tega prebivalstva pa celo stradajo. Vse to pa samo za to, da živi peščica kapitalistov v kraljevskem rozkošju. To škan dalozno in krivično početje se bo vršilo toliko časa, da se bodo delavske mase zavedli* in nare dile konec temu. Milionar Perkins — delavec. V senatni komisiji za preiskavo1 prispevkov volilni kampanji riv publikanske stranke je liil multi milionar Perkins vprašan, kaj je njegov ]K>kli<-. Odgovoril je. da je delavec, ki je nelial delali. Kazni politiki so trdili, da je Perkins elan jeklenega t nista, prispeval za Rooscveltov \olilni l>oj tri milione dolarjev. On je sicer to zanikal. a pritrdil, da je v ta na men prispoval "samo" par sto tisoe dolarjev. Tudi John 1) Rockefeller je bil svoj eas delavec. Toda to je že tako dolgo nazaj, da je Jolninv že pozabil kedaj se je njegovo čelo zadnjič orosilo oil dela. Ravno tako je bil svoj čas dela vec Andrew Carnegie: a o tem sedaj vet* ne govori. Gotovo nima nikakih veselih spominov izza ti ste dQbe. Nedvomno mu sedan jost 'bolj ugaja kakor preteklost. To dokazuje, da delavsko življe nje ni tako prijetno, kakor ga sli kajo ljudje, ki nikoli delali niso. Perkins, Rockefeller. Carnegie in drugi gotovo niso imeli banč nih vlog. dokler so bili sami de lali. Sele ko so začeli drugi zanje ch-lati. se je njihova prosperiteta dvignila. Vse njihovo bogatstvo ni torej produkt njihovega last nega dela, temveč produkt tisoecv in tisočev delavcev. Kljub temu pa pravijo, da so si "sam i ° prido bili premoženje. Desetleten samomorilec. V Washington«, D. O. se jo pred kratkem dogodil slučaj- ki j«* tako Inula obsodba donašnjo civilizacijo, da bujfli biti ne moiie. Desetleten deček je^iamree izvr šil samomor, ker je obupal nad življenjem. Prej pa je se pisal svoji materi: Draga mama ! — da/, moram pretežko delati in /ato bom pustil delo. Ker pa vem. da bi se Ti jezila, bftčcin narediti ko m o. Rog me pač noče v svoje lcra ljevstvo. — Nato se ustrelil v irla vo z malo pištolo. Bil je takoj mrtev. Desetletni samomorilec je najmlajši sin Sare Link, ki je vdova in se že dve leti ubija 7. vsakovrstnim delom, da preživi sel>e in petero otrofc. Desetleten otrok — sit življe nja. (lasi bi niti vedeti ne smel kaj je življenje. Desetletnega otroka je morala mati poslati v delavnic« mesto v šolo. ker ji ne priostaja drugega, ker sama kljub svoji pridnosti ne more zaslužiti dovolj, da bi preživela svojo dru žino. Revščina in laikota ne pozna ti usmiljenja ; neizprosni sta in zato zahtevati svoj«*, neoziraje so na to, koliko žrtev pade. Dovolj dela. dovolj kruha, ka.i iskati spremembe, so kričali in pi sali ljudje, ki so odgovorni za talke socialne umore kakoršen je John Linkov. Seveda, ljudje, ki se dušijo v izobilju, ki jim ni treba skrbeti, kaj l>o jutri. Tie želijo spremben; jim se sploh bolje go diti ne more, kakor se jim godi. zakaj potem spremembe! Kako ži vijo mil ion i in milioni drugih, /.a to se ta zakošju živeča banda ne briga. Pomislimo, koliko krutih dušev nih bojev je divjalo v dečkovi duši predno so bile uničene se vezi, katere so ga spajale s svetom in katerih v sanjajoči otrokovi duši ni malo. Zgubil je vero v l»o ga, 'v mater, v svet; z eno besedo, zgubil je vse in segel no morilnem orožju. Take so pač knVte in žalostne tragedije ohatojočega kapitalistič nega sistema, ki neusmiljeno po grabi dečku, deklico na igrišču, k šoli ter ga tira v krut boj yj» vsak danji kruh. v su/nost. kjer mu uduši vsak čut. vsako upanje! Boj z« socializem je boj za industrial no svobodo, jo *>oj civilizacije pro ti profit u. za rešitev otrok .z krempljev izkoriščujočega kapita lizma. BODOČI PREDSEDNIK WILSON IN DELAVSTVO. Za prmlseilnika Združenih držav j.- torej izvoljen demokrat Woodrow Wilson. Demokratska stranka pa ni /mahala samo k predsednikom, mar ve«" je dobila tudi večino v poslanski zbornici in sen<riu. kar ji «Ij• • popolno kontrolo v narodni zakonodaji. Vsled tega ne l»o mogla zvrača*. krivde ua nobeno drugo stranko, temvef bo morala vsak svoj uspeh. kakor tudi neuspeh brez. pogoj prežeti na svoja lastna pleča ter dajati zanj odgovor, ka <lar Imi zopet stopila pred ame riške volilee. Vsekakor pjen polo žaj ne bo tako lahak. kakor je bil letos 1o je dva pet let po zadnji demokratski predsedniški zrnati, ko se je velika miz.enja demokrat ske vlade pozabila in je stranka stopala pred volilee samo z oblju bami. Prepričani smo. da si ho v teku štirih let voz demokratizma pa t H vsa kolesa na poti splošnega blagostanja in po štiriletni vož nji obtičal v blatu in volilei. ki so šli letos s takim navdušenjem v boj. bodo razočarani in hotlo ob žalovali svojo zaslepljenost. Nismo čmogledei, toda mi po znamo in inzumevamo gospodar ske razmere ter vemo za zdravilo za industrialno po rje. Mi vemo. da bodoči predsednik Wilson za stopa prav tisto, v kar veruje in za kar se je boril predsednik Taft. Knak Taftu je tu<li Wilson skraj ni individualist tor podpira in zagovarja sedanji sisicin privat nega lastovanja <k-la ter imetja. Ako bi y to ne verjel in t«*ga ne zagovarjal, bi ga njegovi krušni gospodarji preganjali in zatirali, kakor preganjajo in zatiraje vse one. ki si upajo nastopiti pot pra vičnosti. Kapitalistično časopisje hi pa slikalo kot anarhista in de magoga. Toda samo za!o. ker za govarja ustroj družbe, kateri je povolji kapitalističnim mogotcem, zato se zanj zavzema ta 'gospoda* ter ga kaže svetu ko: ljiMskega prijatelja, kot vzornega šolnika kot poštenega in skrbnega pred sednika. ki bo po očetovsko gle dal na tO. da bodo delav. mase še najprei pokorno prenašale jarem industrijalnega suženjstva. Iz, stališča dela v.skill interesox opravičeno trdimo, da Wilson ne bo prav nič boljši kakor je bil Taft. s item koeemo reči. da se pod Wilsonovo upravo delaven ne bo za pičico bolje godilo, kakor se godi in se mu je godilo pod Faff!oni. S tem, da so postavili na krmilo vlade moža. ki sicer nosi drugo ime in drugačnega politič nega naziranja. ki pa se bistveno prav nič ne razločuje od prvega, se pravi zamorca belo pobarvati. Zamorec ostane zamorec, pa ga pobarvaj, kakor hočeš in kapita listična vlada ostane kapitalistič na. pa naj nastopa pod katerim imenom že hoče. Ameriško delavsko ljudstvo no bo imelo pod demok. vlado prav ' nič več hrane, nič več obleke, prav j nič več gorkote po zim' ne bo nič več zaslužilo, ne bo delalo v nič boljših razmerah in nič krajši de-' lavni čas. kakor je delalo pod re publikansko vlado. Vrzroki za to ho jasni. Wilson veruje v privatno laatovanje de lu. katerega se mora delavec po služevati. ako hoče živeti. In ravno v zasebnem lastovauju to tarn, mašinerije in družili pro dueiskili in izinenjaliiih sredstev, katerih si- morajo delavci poslu ževati. ako hočejo živeti, rodi vso mizerijo kupitalističnedružhe. To namreč omogočuje, da postajajo bogatini vsak dan bogatejši, a He veži vsak 'dan revnejši. I Ved no sploh more hiti knkn sprememba v življenjskih razme rah, pii onih, ki ustvarjajo vse bogat.stvo. s«- mora izvršiti spre memba v ustroju današnje druž be. Ta ustroj mora imeti za svojo podlago gospodarsko pravičnost, to j«-, da bodo oni, ki ustvarjajo bogatstvo, tudi prejemali, toliko za svoje delo, kolikor je njihovo delo vredno, ne pa kakor sedaj, ko dobiva delavee samo eno peti no tega. kar je njegovo delo vred no. često celo manj. V taki gos|>o darsko pravični družbi ne bo rev ščine, ker bo vsakdo, ki bo delal, imel vsega dovolj, kar potrebuje za ugodno življenje. Vsa glorija demokratske stran ke obstoji v carinski tarifi. Na ravno torej, da so vsi agitatorji demokratske stranke, z NVilsonem na čelu. trobili ameriškemu ljud stvu. da nrihajajo vsa zla: dragi nja. revščina i t. d. od carinske tarife Kes je. <la je tudi to vzrok, toda ta vzrok je tako malenko sten. da bi sploh \ pošte v ne pri šel. ako bi ne bilo sto in dru gih važnejših ro/.logov za obstoje čo mizerijo. Dokazano dejstvo namreč je. da prihajajo vsa social na /la od iskoriščanja delavskih mas po onih. ki lastujejo delavna sredstva — kapitalistih. To trdi tev potrjuje dejstvo, da imamo danes na eni strani nepopisno bo gatstvo in razkošje par oseb, na drugi pa do skrajnosti borno živ ljenje inilionskih mas. 1 >si lažje razumemo situacijo, vzemimo si delodajalca, ki ima za poslenih 500 delavcev. Od vsake ga delavca ima ne dvomno okrog pet dolarjev profita na dan. Njo irovi dohodki znašajo dnevno $2.500. On uia torej neizmerne do hodke in |>oleg tega še Inutiijc usodo ."»(M) delavcev. 4>11 lahko za posli kogar hoče. in odslovi ko gar hoče. V tem slučaju je torej 500 delavcev izročenih samo ene mu kapitalistu na milost in ne milost. To je tisto zlo. iz katerega pri hajajo vsa druga zla kapitalistič ne družbe. Ako hočemo odpraviti obstoječa zla. moramo izruvati korenino, iz katere rastejo. In sedaj, kakšno t ališče za vzema izvoljeni demokratski pred sedniški kandidat napram privat nemu lastevanju dela in izkorišča nju delavstva. To vprašanje po jasni odgovor na vprašanje: Kdo je špendal stotisoče in milionc zn demokratsko stranko? Nihče drug kakor izkoriščevalci delavcev. De lavci sami so prispevali malo ali eel o nič. Jasna pamet nam mora torej povedati, da kapitalisti niso zastonj podpirali Wilsona, tem več so to storili v popolni zavesti, da je Wilson njihov plačan hla pe«'. ki ho ubogal svoje gospodar je. kakor jih ubogajo hlapci. A to še ni vse. Wilson sani se je opeto vano pokazal za zagrizenega na sprotnika delavcev. Na shodu v Hufallo *e je direktno izrazil proti zakonu minimalne delavske plače, češ, na Iti tak zakon poslabšal de lavski položaj. Poleg tega je še vee drugih slučajev, ko je Wilson jasno pokazal, da nima uiti naj manjšega pojma o delavskem po ložaju in delavskih težnjah. Iz vsega tega je razvidno, da delavci od Wilsona ne morejo pri čakovati nikakega izboljšanja: edino kar lahko pričakujejo je induslrijalno kriza, ki je neizogib na .ako se bodo demokrat je drža li svojega programa ter odpravili carinski *arif. petrolejski monopol. Načrt nemške vlade. Socialistic" 110 načelo, ila se mo ra zlomiti privatni monopol, pa bodisi zemljiški ali rudniški in veleindnstrijski, ter se nadome stiti z državnim, prodira. In res nica, ki ,jo socialisti vedno in vedno oznanjnjeino, da je •sra motno za človeštvo, da je ima ne k ij osel» z ogromnimi blagajna n i in kosmato vestjo na vrvici, ta resnica si krči pot navzgor in navzdol, med naše pristaše in na še načelne nasprotnike. Iz Nemčije prihaja pravkar vest, da predloži vlada državne mu zboru takoj ob začetku zase danja zakonski načrt o odpravi pri Mat nega monopola Rockefel ler jevega pet role jgkega t rust a z državnim petrolejskim monopo lom. Gospodarski dobiček, ki ku bo imela Nemčija, če preide pri* vatni monopol zloglasne Ročke fcllerjeve družbe Stantlard < >il Company v državni monopol, bo znašal na leto 10 miljonov mark. Načelno pa pomcnja ta sklep še mnogo več .-država bo rešila kon zumeute davkov, ki jih morajo plačevati nekaterim kapitalistom. S tem torej priznava, da obsoja tudi država ono brezmejno izse savanje konziimentov, ne samo od petrolejskih baronov, temveč tudi od industrijskih in rudniš kih, ter prav tako od agrarcev. (V je rekla a, bo morala reči tu di b. 1'etrolejski monopol Standai I Oil Company je postal tako sve tovno mogoeeu prvič zato, ker so bili njegovi ustanovitelji res ge nialni organizatorji, drugič pa za to, ker jim ni bilo nobeno sred stvo premalo pošteno, ker niso poznali nobenih ohzirov m* do tr* govine, ne do konzumentov. V nekem procesu proti Standard Oil Company je dejal zastopnik državne oblasti, da je družba gle de izkoriščanja, glede zlorabe po polnoma osamljena v trgovinski zgodovini Amerike. V pravem pomenu besede so ustanovili pe* trolejski trust preko mrličev. / brezprimerno sirovo silo poteptal trust vse. kar se mu je zoperstav Ijalo na potu. Pred vsem si je trust prilastil prometna sredstva, zlasti cevne naprave. S tem je prisilil proizvajalce petroleja, da so mu prodajali petrolej za ceno. ki j<> je določil trust: kdor se ni uklonil, ta se je leliko mirno uto pil v svojem petroleju. Konku rente je spravil s poti s tem, da je eeiie nizko nastavljal in da ni imel konkurent druge izbere, ka kor pridružiti se trustu, ali pa prenehati s proizvajanjem. To rej najbolj umazana konkuren ea, ki si jo moremo misliti. Trust pa ni iuiel dovelj na a meriškeni monopolu, stegnil je svoje pohlepne roke tudi v Kvro po. Vsem nam je še v živem spo minu. kako krčevito so se branili trališki proizvajalci petroleja a uieriških krempljev. Ali tudi to nail) je še v živem spominu, kaj so nasvet ovali socialno demokra tični poslanci avstrijski vladi. A avstr. vlada, ki pripravlja in de la vsako nujno zadevo tako dol go kakor Noe barko, ni znala sto riti drugega, nego da je pokupila nekaj vagonov petroleja za želez nice. Da pa hi takrat nastopla odločno, da l>i jo takrat vodila skrl) za konzumente, in si z razla stitvijo pridobila petrolejski mo nopol. hi vsaj enkrat napravila nekaj, kar hi hilo resnično gospo darsko napredno. Ali doma se godi konzumentom pač tako do bro. da / lehkoto plačujejo dav ke ne h- državi, temveč tudi kapi talistom. Načrt nemške vlade je sledeči: nekaj posestnikov petrolejskih vrelcev v Galiciji, na Ruskem, v Romaniji, in celo v Ameriki je, ki si jih trust doslej — še ni mo gel podvreči. Na teh neodvisnih producentili temelji ves načrt. 1'etrolejsko veletrgovino odvza me vlada družbam, ki so odvisne od ameriškega trusta in jo izreči neodvisni, pod nadzorstvom vla de stoječi družbi. Tako bo nasta la nakupna centrala, katere moč bo moral upoštevati tudi trust. Nakupna centrala bi sklepala z neodvisnimi proizvajalci dolgo trajne pogodbe, ki bi zagotovile proizvajalcu samostojnost in nji hova proizvajalna moč bi bila u* trjena, ker bi delali v zavesti, da oddajo leliko petrolej. Nakupna centrala bi tudi gradila cevne na prave ali druga transportna sredstva in bi na ta način pribli žala neodvisne proizvajalce Nem* čiji. Nakupna centrala ho privatno kapitalistično podjetje, ki ga ne bodo vodili uradniki, temveč tr-1 govei, vlada pa bo izvrševala na taeno nadzorstvo, če bo potreba tudi državni zbor in ho imela tu di del dobička. Za državni petro lejski monopol ho približno treba 60 do 8ft miljonov mark. Načrt ji" sicer polovičarski in nekam pluli, a vendar izredno va. žen. ker lomi absolutizem kapita list ične organizacije v veliki in dustrijski panogi in hodi pot. ki ko jo socialni demokratje že dav no odkazali uspešnemu boju zo per kartele in truste. KITAJSKI SOCIALISTI IN VLADA. Se pred enim letom je bilo /a. kitajske socialiste razširjenje ti skovin in sklicevanje shodov po četje. katero hi morali plačati s svojim življenjem. Vzlic temu da je naše sodruge na Kitajskem ča' kala ječa in smrt, so na tihem a gitirali. Seveda je bila sociali stična agitacija silno težavna. Ali prišla je revolucija, ki je učin kovala na mišljenje kitajskega ljudstva, kakor toplo solnce na pomladansko setev. Tisoč in ti soč let stari predsodki so puli in v kratkih mesecih se je razvilo veselo politično življenje po me st ili in počasi sega sedaj tudi že na kmete. In začel se je tudi za socializem veselejši iu plodonos') nejši čas. Kar je hilo še pred dvanajstimi meseci nemogoče, se sedaj udejstvuje: socialisti pri rejajo hode. na cestah agitirajo z. besedo in tiskom. Revolucija je pripravila tla iu socialistično se me klije. Vodilni sodrugi so skle nili. da strnejo vse kar čuti in J misli socialistično v krepko orga* niz.acijo. 1'red nekaj tedni je hj« la ustanovljena socialistična! stranka iti naznanjena pri pol« tični oblasti, kakor zahteva ti nova vlada. Zdaj je imel JuanSf kaj priliko, da tudi dejansko p® kaže. kako je z enakopravnostjo Vftell državnljanov. ki jo je to-l likokrat oznanjeval. Ali Juanši<| kajeva vlada pokazala, da j< prav tako malenkostna, kakor s^ huržvazijske vlade sploh: soeia listične organizacije niso prizna le oblasti in minister za not»-n nje zadeve je utemelji neprizn^ nje s tem. ker socialisti ne pri znavajo privatne lastnine. Sev«j da se socialisti niso zadovoljili ! tem ministrovim "razodenjem" če prav je resnično, tla socialist ne priznavajo privatne lastnini in so se zato obrnili na parly ment. Da se državljani prito/.ij čez vlado pri parlamentu, kaj kega niso na Kitajskem še dožil veli in umevno je, da vsa javj nost napeto pričakuje odločitvi . Vojna na Balkanu. Medtem ko s«* delavno ljudstv tiv.se pred prihajajočo zimo. k prinaša revščino, lakoto in hrt poselnost medtem ko se dela no ljudstvo pritožuje proti nei nosni draginji., ki ljudstvo mot kakor kuga. vidimo na Balkan štiri kronske tirane, ki so v im« nu boga in naroda že pripravijt^ ni za vojno proti Turčiji. Zakaj Zato, da "rešijo" Macedonee i I>od turškega jarma. Zapoditi lic Jejo turški polnmesee iz evropsk zemlje in tain zasaditi križ. V krvižeijna sodrga hujska in na^^ dtišu ju za vojno nezavedno i>i * slepijeno maso. Koti se jo in na^K? dušuje. da st je za križ in svohodH| treba vojskovati in umreti na ho^~ nem polju proti Turkom. Mi delavci, mi socijalni demone kratje smo prineipijelno ProL^™ vsaki vojni, naj se se napove oflf katerekoli strani. Kajti vojna j| znak barbarstva: najsi hode vo na šei tako opravičena, stoji r} zadaj kapitalistična špekulan ta častihlepnost visoko odlični srospodov. Tudi pri tej vojni »1 Balkanu. za katro >«• navdušujj ju patrijotje in vsa druga ma eanska javnost, ima kapitalisti* na drtibal svoje nosebne interi se: ni jej /a osvoboditev Maol donee-v. telil ver s< - ji po vse k^^_ drugem cedijo sline. Ako killcijHl ski kronani tirani pravijo, dn jim gre osvoboditev M;n-ci|ni^^B eev. je t(» le pesek \ oči Kajt.i al^^^ l»i inieln ta kronana sodrga ki srea in usmiljenja do naroda morala dati svobodo in ustavi pravice najprej svojemu narodi svojim državljanom. Kje vi m večje tiranstvo kakor v Crniiro Srbiji in drugod po Balkanu ' K je večja kulturna, pospndarska socialna zaostalost kak<>r v CmihBP nori?' Tam nima ljudstvo noln , ustavne pravice, nima šol iiimfP* sploh ničesar, ^aloij torej doiflf n«> napravijo red*' K<> sociiJr, sti na Balkanu konstatirali »<> • *■ nieo in se izjavili proti vojni. 1 planila vsa kapitalist ična dni ml proti njim in jim jrrozila s ^ Ali balkanski soeijalisti si t gs| *1