Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 7, Image 7

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
I Rdeča zveza.
Ferdinand H&nuach.
[Nekega dne sem našel na svo
pisalni mizi poleg mnogih dru
tudi črno obrobljeno pismo,
itaznauilo o smrti — eegavi?
Iprl se in kuverto, i/, katere je
kos belega papirja, na ka
em je bilo napisano:
..Dragi prijatelj!
Globoko ginjen Ti hitim spo
čiti, da so danes našli najinega
ovariša Dragotina v gozdu obe
pnga. Vzrok — kako urd» be
(da! — ni znan. Pogreb je po
fjutrišnjen. Ako ti j»- mogoče,
pridi.
Tvoj prijatelj
Lavo sla v.
Pismo mi je padlo iz rok, ka
jcor odrevenel sem padvl na stol.
|Kaj /a vraga j«- moglo tega mla
jema, nadebudnega človeka do
iresti k samomoru'.' Nesrečna lju
[bežen — denarne tež koče T /de
lo se mi je, da bi oboje ne moglo
opravičiti tega koraka, ki je
pravzaprav zadnji. Najmanj pa
fpri mojem prijatelju Dragotinu.
[ki je doživel že marsikatero lju
bezensko pustolovščino in pre
trpel marsikatero finančno kata
strofo.
Kaj je torej utegnilo biti, da
se mu je življenje kar nenadno
fpristudilo in da ga je vrgel od
sebe kakor prazno denarnico?
Spomnil sem se zadnjih spre
lodov. ki sva jih priredila skup
10 po krasnih gajih dunajskega
gozda. Kako je zavriskal. ko je
grešen jarma vsakdanjosti lahko
[romal po zeleni, solncapolni pa
|lači bukev, ali pa ležeč na mehki
zeleni preprogi sončnate trave,
občudoval neskončnost vsemirja.
Veselil se je nad najskromnejšo
poljsko evetieo. občudoval prele
10 petje tičev in bil vzhičen nad
Rečnim porajanjem in pahaujem
naravi.
In ta človek, ki se j*- tako zelo
^eselil življenja, naj bi motil
later naravo v njenem delu, naj
)i prijel za prečko mogočnega
življenskega kolesa, z namenom.
|ila ga z silo ustavi? Moral sem
»•erjeti, ker mi je tako pisal moj
irijatelj. dasi s tem uganka ni
[bila rešena.
Poklicne dolžnosti so mi one-|
Inogočile, da -*a spremim na za<l
lji poti. A videti sem hotel dre-j
jvo, ki je mojemu prijatelju takoj
zelo ugajalo, ki ga je dovedlo
llo tega, da si je končal življe
pje. Pokrajino sem hotel zreti, I
ti jo j«1 gledalo njegovo oko v
Zadnjem tenutku, preden je po
ložil glavo v usodepolno zanjko.
Porabil sem takoj prvi nrosti
lan. da sem izvedel svojo name
k
Molče, vsak s svojimi mislimi
tposlena, sva korakala skozi
fozd jaz in moj prijatelj, ki mi
poslal žalostno obvestilo. Hilo
krasno majniško jutro. Tiči so
glasno koneeu-tirali v zelenolist
»tih vejah, ki so se lahno gibc
v vetru. Skrivnostno šepetanje
šumenje je drhtelo v senčna
Ih vrhovih stoletnih dreves. Od
Idaljenega griča je prihajala
»rraonična melodija lovskega
Iga in širila po gozdu melanho
Ino razpoloženje, ki se je po
calo tudi mene.
Gozd se je pričel svet lit i in sto
a sva na sočnato, z pestroboj
ni cvetlicami posejano trato.
"Tukaj je tisto drevo" je re
1 moj spremljevalec. Pokazal
staro, dolgovejnato bukev, ki J
stala na trati, oddaljena ne
liko metrov od družili dneves.
Nedvomno, moj prijatelj je
»ral imeti izvrsten ukns. Obe
i se na starem drevesu, ki mi«)i |
ko krasen razgled, mora biti
ravnost užitek.
'Na kateri strani je visel/"
Na vprašanje nis»'in dobil od
vora. moj prijatelj je brez sle
izginil.
"Tudi prav", sem si mislil. Se
' sem na mehko travnato pre-1
ogo, se naslonil na deblo dre-|
sa in jrledal okolico, kar je sto
najbrže tudi moj prijatelj,
eden se je poslovil od življe
Kamor je seglo oko. rahlo zao
pženi gozdnati hribi, katerih |
^^inozelena barva se je ostro|
^P»ijala od ažurno modrega ne
V ozadju je radovedno dvi
o nekoliko alpskih velikanov [
je bele glave proti nebu. Zde
i mi je. da stražijo krasni nlp-1
svet. da bi ga kdo ne oskrn
uil. Naravnost proti vzhodu brez
mejna ogrska planota, ki se je v
daljavi spojila z obzorjem in
zginjala v sivi nič.
Dolgo sem sedel in si dal vpli
vati od krasne slike, potem pa
je izginjala okolica l»olj in bolj
— zaspal senu «
Nad menoj brezmejno modro
nebo, okoliinene šumeče, peneče
morje, na katerem sem plul v
čolniču brez krmila. Kakor stra
šne pošasti so se od vseli strani
zaginjali valovi vame. škropili
mi bele pene v obraz in pretili,
da me vsak trenutek pogoltnejo
v brezdanje glohočine morja.
Smrtni znoj je blestel na mo
jem čelu, od smrtnega strahu se
je treslo moje telo. Hotel sem
kričati, a grlo mi je bilo zdrgnje
no, noben ^las ni prišel čez nst
nice.
Nenadno se je morje pomirilo,
valovi so se ugledali, zdelo s«.' mi
je, kakor da se vozim po brez
končni, modri kot steklo prozor
ni ploskvi. Na obzorju sem opa
zil majhno rdečo točko, ki se j«*
po bliskovo Mižala in se vedno
večala. Ko jo Itila dovolj blizu,
sem spoznal v njej svojega mrt
vega prijatelja, ki je v široki,
krvavordeči halji, podal mi mrz
lo, koščeno roko in sedel poletf
mene.
"Odkod prihajaš!" sem i»a
vnrašal iznenaden.
'"Iz pekla", mi j«- odgovoril z
mrtvaškim glasom.
"Ti si v peklu?"
"Vsi soeijalisti pridejo \ pe
klo."
"Zakaj ?"
"Ker jih tam rabijo."
"Zakaj nosiš tako svetlorde
čo haljo t"
"Jaz pripadam k " lldcei /ve
zi."
" Krdeči zvezi?"
"Sedaj nehaj s svojim povpra
ševanjem in poslušaj, kaj ti imam
povedati. Socialisti tvorimo v
peklu "Rdečo zvezo." Imamo
lastno demokratično ustavo, vo
limo ustavo, volimo si sami pred
sednika in druge funkeijonarje
in smo podložni hudieu le v to
liko, da mu obljubimo, da bomo
z vsemi svojimi močmi skrbeli
/ji trpinčenje drugih. Ijassalle,
Marx in Engels so itili po vrsti
naši predsedniki, sedaj j«- l.ieb*
kuecht. Predsenika obdaja skupi
na znanstveno izobraženih ljiiili.
ki so prosti slehernega ročnega
tlela in imajo sj.ino eno nalogo,
namreč, da iznajdejo i, «va mu
čil na sredstva. To je t.-ikozvana
zakonodaja. Izvoljeni so na p< d
lagl splošne. enake. tajne in di
rektne volilne pravice ». • dob.»
treh let. Sklepi tega zbora s»
obvezni in tudi vrag kot najvišji
vladar pekla jih mora upošte
vati. Pri izrednih, važnih vpra
šanjih odločuje glasovanje čla
nov "Rdeče Zveze". Mi drugi
imamo pa nalogo te sklepe izvr
ševati. to se pravi, skrbeti mo
ramo za muke prebivalcev pekla.
Kronane glave, ki od početka
človeške nekulture tlačijo ljud
stva — in teb ni malo — tvorijo
pa T>rvi razred. Farji, vseh kon
fesij in stonenj. papeži, škofje,
fajmoštri, pastorji — cela vojska
so v drugem razredu. In lastniki
sužnjev, roparski vitezi, moderni
kapitalisti in podobni elementi
spadajo k tretjemu razredu. V
četrtem so pa ženske vseh sta
nov od kronnne glavice pa dol
do branjevke."
"Kako pa opravite to ogrom
no delo?"
"Seveda tvorijo duše. ki so
združene v omenjenih razredih,
veliko armado, a število mučil
eev je večje, ker so bili tlačeni
po številu vedno močnejši od
njih tlačiteljev. Pogled za bogo
ve je. da smeš ljudi, ki se jim na
zemlji nisi smel niti približati
tu ščipati in peči. rezati, zbailati
in trpinčiti sebi v zabavo. Kadar
jokajo in tulijo kot ranjene zve
ri, tedaj prešine človeka prijeten
čut zadoščenega maščevanja., ki
te priganja k nadaljnem trpinče
nju. <la še '»ovečaš bolesti niuče
nili."
"In kako dol>»o ho to trpelo*'
"Dokler bodo ljudje na zem
lji brezpravni in gospodarsko iz
koriščani, tako dolpo se bo nad
ljevala ta muka. Pojdi tja in n
znanuj nosileem kron. plemeni
taSem, farjem in kapitalistom, da
naj bo konee kriviee. zato da bo
do nripndniki njih razreda v
peklu rešeni tepa strašnega trp
ljenja. Ako pa ne stnro topa, po
tem bodo muke Se vež je iu še
groziiejša usoda jih raka, ko bo
do prišli pod oblast "Rdeče zve
ze!"
/budil sem se.
Soluee je stalo visoko in v go
zdu je kraljevala globoka tihota
in mir vsenaokoli.
Z objavljenjem teb vrstic izvr
šujem samo sprejeto dolžnost,
krouanim glavam, plemstvu, far
jem in kapitalistom oznaniti po
ročilo iz pekla. A ko se ne bodo
ravnali po istem, tedaj si iinii
jem svoje roke v nedolžnosti
Pred 30 leti in danes.
I'išf Anton Flori.
Ker izliajii 1'roletaree sedaj na
osmih straneh in ima več prostora
za dopise kakor tra je imel poprej,
ko je izhajal le na štirih, hočem
malo opisati zgodovino boja o soe.
gibanju zadnjih trideset let. to
jo. odkar se sam prištevam za so
cialista. Ako bi hotel podrobnosti
opisovati bi gotovo moral, name
sto enega članka v listu napisati
celo knjigo; zatorej bom omenil
le bolj važne reči.
Znano j«*, da je ibieln soe. stran
ka in da tudi še ima veliko na
sprotnikov. Raznovrstni izkorišče
valci delavca so kar besneli od
jeze nad socialisti. Denuneirali
so jih povsod, (tovornike in urad
nike so preganjali, zapirali so jih
v ječe, dostikrat so tudi njih gla
sove /ailušili na vislicah. Imeli so
jih za bre/božnike in izdajalce.
Hili so preganjani kakor Kristus.
ZakajZato. ker so oznanjevali
nauk resnice, kakor ga je on.
To so hi!i pravi agitatorji in na
mestniki Kristusa, ne pa sedanji
čiiiuharji. Oni so pretrpeli vse
muke in preganjanja /a rešitev
ljudstv:. i/ kapitalistične družbe
v družbo svobode in jelnakoprav
nosti. Duhovniki — tako imenova
ni namestniki Kristusa so bili
vedno in so še danes najhujši na
sprotniki socialistov, v resniei pa.
ako bi posnemali Kristusov nauk.
bi morali hiti prvi učitelji socia
lizma.
Zdaj pa poglejmo \ umno staro
domovino — Avstrijo — nekoliko.
Leta 1^7(5 sem začel delati v ja
mi v Trbovljah. Zaslužil sem od
osem <lo deset krajcarjev na uro.
delal sem dvanajst ur ha dan. Od
tam sem jo kmalu poliral v Hra
stnik. ker sem mislil. da bom tam
dobil boljše delo, a jako sem se
varal. Kot šestnajstletni deček
sem moral voziti vozove po taeih
krajih, da sem mislil, da me bo
vsak eas usmrtilo. Delati sem mo
ral ravno tako dvanajst ur na
dan. Ker sem pa od starih delav
cev slišal, da jt po drutrih krajih
preeej holjše za mlad« fante, ta
ko na primer v Lešah, kjer dela
tudi veliko mladih deklet in da se
tudi delo precej lahko dobi. sem
Hrastnik zapustil in se podal v
I^eše. Delo sem takoj dobil in ka
kor sem želel, v družbi z nekim
dekletom. Plača je bila prav sra
motno nizka: r»6 krajcarjev za
12urno delo. 1\» kaj to. saj sem
imel tako lepo cvetko /a tovariša
pri deln. Delala sva, kot hi bila
neumna. 'Ko se je pa moja tovari
siea — delavka — omofila in mi je
postal dolgčas. sem zapustil I.eše
in se podal v Leoben, od tam pa
na Nemško.
Tisti čas so imeli socialisti na
Nemškem hudo čase. Ko pridom
med delavce. so me začeli takoj
izpraševati: odkod prihajam, kdo
sent, sem li organiziran ali ne. če
vem. kaj je socialistična stranka
i t • 1 Ko povem, da nisem še veliko
sli<al od nje. ampak, da sem kot
ilelavee pri volji vse storiti, kar
je za delavcu potrebno, so me na
to začeli podučevati: kaj pomeni
in kaj je sploh socializem. Ko so
uvideli, da sem dober in pošten,
so me z. veseljem sprejeli.
Ali dragi sodrutri in tovariši
delavci, tistikrat se ni tako
lahko ohdržavalo soe. shode kakor
se jih obdržava sedaj. Ko so en
krat sprevideli, da mi smejo vse
zaupati, so me odpeljali trije so
drugi po stranskih ulicah v po
slopje. kjer so se vršile soe. seje.
Ko pridemo do vrat. katera so bi
la skrbno zaklenjena, so dali go
tovo znamenje od sebe in eden iz
med njih je tako odprl previdno
vrata in in dovolil, da smo vstopi
li: nato je vrata zopet zaklenil.
Tako smo šli skozi troje vrat pred
no smo prišli v sobo. kjer se je vr
šila seja. Ko sem Ki * v notranjih
prostorih, so me ponovno izpraše
vali: kdo in kai sem in če je moj
muuen v resnici pošten. Ko jih pa
noti prist no zagotovim, <ia imain
j res pravi in resničen namen po
stati član so«*, stranke, so me spre
jeli za člana. To je !>ilo leta 1S82.
;Socialisti so se morali skrivati kot
| največji razbojniki in biti zelo
! previdni preil vsakim človekom.
1 >u je bilo njih žrtvovanje veliko,
to si lahko vsakdo sam misli. Do
kaz, da njih agitacija ni bila brez
vspelia. je, da imajo sedaj nemški
sodrugi uajmočnejšo socialistično
organizacijo na svetu. V držav
nem parlamentu imajo 110 zastop
nikov. Krasno število! — Lep
' uspeli mnogoletnega delovanja.
Kaj pa v Zdr. državah? Smo še
I bolj majhni. Delovanje in gibanje
je še mlado. Šele zadnjih par let
'je dobilo nekoliko več odmeva pri
!delavcih in v javnosti. Ne morem
j prav zapopasti kaj je vzrok, da so
ameriški delavci še tako indife
rentni /a socializem. Tu je vendar
nekoliko več svobode, kakor so jo
imeli pred tridesetimi leti v Nem
čiji. Tu se nam ni treba skrivati
ter obdržavati seje za zaklenjeni
mi vrati, kakor se je vršilo to v
Evropi. Kdino. kar se od nas za
hteva. je. da pripoznamo soe. pro
gram. plačamo 2.~> e mesečno in
pristopimo k stranki. Ko smo en
Ikrat člani stranke, delujemo vsak
po svoji moči za isto in za razši
ritev njenih principov.
Delavci! Zavedati se moramo,
i da je naša sveta dolžnost stopiti
Iv stranko in isto kolikor mogoče
1 širiti.
Dokler »»mi l>il v starem kraju,
| smo imeli vedno kake boje z kapi
talisti. Knkrat v tem, drugič zopet
v drugem kraju. Počasi so se de
lavske razmere izboljševale. V več
' krajih so si delavci priborili skraj
šanje delovnega časa. povišanje
plače in večje varnostne naprave
pri delu.
Pred "JI leti sem se podal v
Ameriko. Prišel sem \ Peiinsylva
nijo. kjer sem dobil nekaj starih
znancev in sobojevnikov iz Nem
čije Vstopil sem takoj k podpor
ni organizaciji z imenom "Der
Arbeiter Sterbe Kasse. katera je
bila kot je danes najbolj na
predna in radikalna podporna or
irani/aeija v Zdr. državah in koje
član sem še danes. Ta organizacija
ima okrog tri sto podružnic in
šteje 40.000 članov V premogo
kopih sem vsega delal lil* let. lfi
let v starem kraju in 14 let v A me
liki. tra<li airitaeije sem izgubil
petkrat delo. Temu se pa ni čii
tliti. ker agitacija /a socializem
je bila pred dvajsetimi leti .losti
bolj nevarna k«»1 je ilantlanes. Ti
ste ease je moral človek dobro
premisliti, kaj je govoril. drugače
je bil takoj kamenjan. Ne mislite
pa. 'la je padalo kamenje iz. nebes
ali pekla, marveč od strani naših
nezavednih sotrpinov — delaveev.
Kar se tiče dela v ameriških rud
nikih tiste čase. je bilo neznosno.
Delati smo morali kot črna živina.
Delavstvo je bilo po večini nez.a
vedno. Ako sem se pa kaj prito
žil ali pa hotel kaj podneevati. so
«0 mi enostavi/o smejali in rekli:
če je bilo zate v starem krajn bo
ljše. čemu si potem prišel sem ali
pa: T<a.i boš ti "greenhorn" go
voril. ti ne veš nič. boš že skusil
kaj je Amerika, kadar boš enkrat
toliko časa tukaj, kot smo mi itd.
To so bile res žalostne razmere,
posebno pa še. ako je bil delavee
že prej organiziran v politično in
indn«trialno organizacijo. Kapita
listi so imeli tisti čas premo gar je
za prave pajaeelne. Spominjam se
še nazaj, ko je bila pred leti vo
litev predsednika Zdr. držav, ka
kor je bila letos Republikanci in
demokrati so si bili dobro v laseh.
Pri dotieni družbi kjer sem bil
jaz vposlen, so izpraševali delav
ee: kdo je državljan in nato za
pisali njih imena Vsi tisti, kteri
«o bili državljani so dobili vsak
po rno kapo. ene hlače in eno lam
no kot dar. Dan pred volitvami
se ic vršila parada l*d"ležiti so se
in mosrli vsi premotrarii. Tisti, ki
so bili državljani, so bili oblečeni
v ti>te hlače, katere so dobili od
družbe in imeli so na plavi tisto
kapo s prižgano svetilko. Ker je
bilo v se dobro organizirano iti pod
poveljem kapitalističnih hlnneev.
je bila stvar zanimiva, posebno pa
še. ko so začeli na micrljaj povelj
nika nekteri vpiti "For whom are
you going to vole" h.n Vterega
i hod« te glasovali^ so drugi zavpili •
[''For Me Kinley in tako je šlo na
prej er>li flan.
Rezultat volitev je bil. kar so si
želeli kapitalisti. Me Kinley je bil
izvoljen. Premotrarski baroni so
bili /masre pijani. Kmalu nato so
ADVERTISEMENT
\ POZOR BRATJE SLOVENCI!
All i« vest« kje j« dobiti najbolj t« mes po najnižji ceni? — Gotov«
v novi prvi Slovenski moderno urejeni meenici
Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park St.
Tu te dobijo najokusnejie sveie in prekajene KRANJSKE KLO
BASK kakor tudi Jetrne in kxv*T« d o maj? era izdelka ter najokuenejfte
PREKAJENO MESO; vse pe najnlijib conah.
Pridite in prepričajte se sami e naših cenah kakor tudi o kakovosti
naaega blaga.
NIZKE CENE IN DOBKA POSTREŽBA je naie geeio.
Ne pozabit« nas torej obiskati ▼ naii novi mesnici v Joe. Tratnik«
£ vem poeiopju.
\ MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 351».
Marshall & Ilsley Banka
Podružnica na 374 National Ave.
Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vlog«
Najboljše obleke
Izdeluje po meri
^ sodrujr
^J. Krainc
317 Florida St.
Milwaukee, Wis.
Ter' popravlja, čisti, pe
■ »rla in barva start*.
Na|bol|&e delo In
nafnlž|e cene.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWETZ,
198 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborna pijača, izvrstna po
strežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
ROJAKI * Waukeflanol
I Ce kocete piti dobre
pijače in se zahaviti
po domače pojdite k
B. Mahnich-u,
1709 Market Street, Hauktgan.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor
ne vij&me, naj se prepiča.
M. JOVANOVI CH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ŠIFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brzojav
no. Izdeluje: Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in ces.
in kr. konzulatu.
EDINA HRVAŠKO — SLOVEN
SKO — SRBSKA AGENCIJA.
Obuvala
Lm inaike: <»1 S>.tu dot4.M<
7* itnikr: od Sl.iO do $3M>
im otrokr: od H>c do St.H
Mi vas hočemo
vselej zadovoljiti
AHRENS&VAHL
355 Grove St.
Milwaukee, Wis.
Milwaukee — Wisconsin
Borchardt Bros.
Krojačnica, zaloga oblek in dru^s
moške oprave.
347—349 GROVE STREET.
ZA MILWAUKEE, WIS.
Slovencem in Hrvatom priporoča
ANDREJ MAKAROVIČ
#voj premog, drva in ekspres.
427 VIRGINIA ST
Naroda se tudi pri Ig. Kualjanv. —22®
1st Ave. — Telefonska zveza.
TUJCEM priporočam svoje do
bro urejeno prenočišče in restav
racijo, domačinom pa svoj saloon,
vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229-1st Aye.
MILWAUKEE, WIS.
Y VyVaino uprašanje! [
M mi opravil
najbeljc m Mjetnaje £ I
Konzularne
sodnijske
vojaške\Grove st
S yV* lilwaukee. Wis.
:ad«v«
pa začeli kazati svojo hvaležnost
do delavcev. Ha/biti in zadušiti so
hoteli vsako delavsko organizacijo
in vsako delavsko pihanje. Premo
garski štrajki so bili na dnevnem
redu. Najbolj 1 juti boji so se vrni
li v Pennsvvaniji, West Virginiji
in po zapadnih državah, izmed ka
terih je bila Colorado prva. Kaj so
vse morali delavci prestati tisti
čas. tn se niti opisati ne more. Ko
liko naših sotrpinov je bilo ubi
tih v teh bojih, se ni nikdar na
tančno izvedelo in se tudi ne bo.
Delavci so bili popolnoma zapuš
čeni. Proti njim je bilo vse. Za
vsako malenkost so bili aretirani
in brez vsakih dokazov obsojeni v
trajno ječo. Duhovniki so hodili
med nje in jih tolažili s tem. da
je vse to božja volja, da naj vse
vdani v božjo voljo potrpežljivo
prenašajo: ako morajo že na tem j
svetu tako trpeti, bodo zato pa
na onem svetu toliko lepše in bolj
še imeli.
Proti nam je bilo tudi časopis
je. ala "Clas Naroda", edini slo
venski dnevnik, kteri je zagovar
jal skehe iti l>il čez premogarske
organizacije. Tako se jo vršilo vse
skozi do današnjega dne. Kaj vse
se je vršilo s tekstilnimi delavci v
Lawrence. Mass. Kako brutalno
je postopaht ž njimi policija in
milica Ker *e pa kapitalisti niso
mogli drugače maščevati nad nji
mi. so dali aretirati voditelje de
lavcev v t< m boju. Rttorjn in (!io
vanniti-ja ter ju obdolžili umora
brez vsakecra dokaza. Tozadevna
I obravnava «c ravno sedaj vrši
I Poglejmo kaj se vrši v W. Virgi- !
i ni ji. kako se postopa z ubogimi ■
j prem off a rji. Družbe «0 vse premo
garje izgnale iz njihovih hiš. Re
veži morajo zdaj prebivati pod
kapom ter tam stradajo in umi
rajo gladu. V slučaju pa. da se
kteri kaj gjine. je takoj aretiran
in odposlan v 7apor. Edino svobo.
I do imajo, da smejo od lakote umi
j rati.
Vse to se vrši jkhI nadzorstvom
republikanske vlade, ktera prav
pridno pomaga kapitalistom, ka
! dar pe potreba "nevarne" delav
ce spraviti na f?avj»e. V dokaz te
mu. služijo obravnave v Lawren
ce, Mass. Indianapolis, Ind.. kjer
je do petdeset delavskih vodite
ljev na zatožni klopi. Edini vzrok
za te obravnave je, da so bili ti
delavci zvesti delavskim organiza
cijam in da se niso dali kapitali
stom prodati. Ali »"asi so vseeno
spreminjajo. Kjer ni bilo pred leti
še niti duba o socializmu, tam se
danes vrše ze veliki soe. shodi.
fJovorniki so vsepovsod burno po
zdravljeni. Pred socialisti, imajo
rešpekt celo stare stranke.
Pred štirimi leti ni bilo kaj ta
cesra.
Delavci, čas je. >!a vstopimo vsi
v socialistično stranko, da >irimo
*oe. principe in načela, da pazno
čitamo soc. knjipe in časopise ter
z istimi izpopolnjujemo svojo iz
obrazbo in znvrdnost. ljudje,
kteri vam pravijo, da so socialisti
[sami brezverci iii nezndovolneži;
■ la s'iio navadili lennlii. katerim
smrdi vsako delo Resnica je. da
smo nezadovoljneži. n tudi resni
ca je. da ie veliko taeih, ki v ta
ke pnble pravljice ne verjamejo,
kar tičijo katoliški črnosukneži.
•Te pa tudi resnica. i'a Mno odkri
tosrčni in se ne bojimo širiti svoje
nazore in prineipe V v vest i smo
si. da delavsko ljudstvo ne more
rešiti republikanska, demokratič
na nli ktera drucra kapitalistična
stranka ; zavedamo se tudi. da nas
ne morejo rešiti katoliški črnocuk
neži in tudi nihče drucri. ki deluje
pod krinko kake verskf ve]<t,>
Prepričani smo. da sp zarnore de
lavec sam rešiti in sicer potom so
cialne revolucije.