Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 12, 1912, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 12, 1912, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-12/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-12/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-12/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-12/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.0 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 12 Nov. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-11-12/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

.00 »■>» O »O« 0«0» »»»«»* >>•••; .
:| StranKo i:
NOTA.
V trimesečnem računu zveze za
julij, avgust in september, so bili
pomotoma izpuščeni incscfi, za
katere so osrednji narodni odbori
prejeli »vote po 3e od člana. Do
tiene svote so l»ile izplačane za tri
mesece na/.aj,.kot dolg. in sicer za
april, maj in junij 1912. Svote za
julij, avgust in seiptember. ki zna
šajo /a Slovence .$(!(>.HH. za Hrva
te za Srhe $11.52, ostane
jo na dolgu in se izplačajo iu iz
kažejo v ptihodnjem trimesečnem
računu.
SODRUGOM TAJNIKOM NA
ZNANJE!
Vzlic temu da je bilo že dva
krat naznanjeno v naših glasilih,
da je z oktobrem poslati nn gl.
taj. tudi State in County pri
spevke. večina klubov vendar ni
poslala tajniku tozadevnih pri
spevkov. Opozarja se torej, da
\ si klubi to stoire z novembrctm.
V vseh dr:"a*vah, kjer obstoje
naši klubi - i/.vemši države
Mon aiif. kjar je treba poslati
10e več — pošljejo vsi klubi po 5e
več na mesec gl. tajniku. Naj se
to vpošteva. da bo enkrat red.
Tajništvo rveze.
Karl Kautsky:
Socialna demokracija
in ljudstvo.
(KoiipcO
Natančneje razlaganje toll točk
m uamt-n tega delavki so peča le
/ načeli socialni- demokracije, ne
s praktičnimi posledicami, ki sle
de i/ njih. Z njimi sc havimo le
toliko, kolikor jili rabimo za raz
jasnjenje načel. S te (»a staliw'a
hočemo navezati nanje nekaj kra
tkili pripomb, ki naj zaključijo
naše delo: zakaj dospeli snio do
konca miselnega sporeda, ki na
tvori načelni dol erfurtskega pro
grama.
Predvsem vidimo, da so le en
de! /ahtev socialne demokracije
izključno delavske zahteve, to se
pravi, take zahteve', ki se stavijo
le v interesu mezdnega proletari
at;«. Daleko največji de! zahtev pa
se tiče interesov, ki so proletaria
tn skiipni z drugimi plastmi de
lovnega prebivalstva.
Marsikatere teli zahtev "tavi tu
di meščanska demokracija • dru
ge zahteve pa liio'e staviti le ,oei
alna demokracija kot edina pro
tikapitnlistična stranka, in celo
:r;» ineščansko-demokratično zah
teve sc nobena stranka ne^hori s
tako rednostjo kakor ona. Social
na demokracija skuša dvigniti ži
vljt n.jskc razmere malih ljudi,
skuša jih razbremeniti z odpravo
indirektnih davkov, s preložitvijo
največjega davčnega bremena na
bogatine potom progresivnega do
hodninskega davka. z. odpravo
stoječo vojske, z. odpravo držav
nih dolgov, ki so najtesneje zve
zani s stoječo vojsko itd. Male lju
di skuša duševno dvigniti, z isto
časno gospodarsko razbremenitvi
jo. ker ne zahteva le brezplačne
ga ljudskošrdskega potika, ki za
dostuje \ sem zahtevam moderne
kulture, ampak tudi brezplačna
učna sredstva in oskrbo šolskih o
trok i o družbi. Le socialna demo
kracija je tista, ki hoče nuditi
"malemu možu" brezplačno za
dostno /iliavniško pomoč in bolni
ško oskrbo, brezplačno pravoso
dje in brezplačno pravno pomoč.
Le odredbe v smeri Mi zahtev ;
morejo izboljšati stanje samostoj
ni) delaveev v malih obratih da
našnje družbe, in to v toliko, v ko
likor je sploh možno. Da bi po
magali rokodelcem in kmetom kot
produeentoin s tem. da l»i ohranili
njih zaostalo obratovanje, je v na
sprotju z gospodarskim razvojem
in je neizvedljivo. Prav tako je
nemočno, da bi jih vse ali tudi le
znatni del njih napravili za kapi
taliste. Množici teh "malih ljudi"
moremo pomagati le še kot konsu
nientom. Ampak ravno rokodel
cem in kmetom navidezno najbolj
naklonjene stranke jih najbolj ob
remenjujejo kot konsumente. Ta
obremenitev je trda in se hudo
čuti. 1'ovzdiga malih obratov, ki
naj gre roko v roki s to obreme
nitvijo. pa je vedno bolj golo slc
parstvo.
T'ovzdiira malomešeanov in ma
lih kmetov kot konsunientov ne le
da ni v nasprotju z trospodarskim
razvojem, ampak je sredstvo, da
pos|>ešuje. Povzdiga torej m le
inožna. ampak težiti moramo za
njo že iz tega razlog*. »e o«1 "J*'
sr na iniiojfošteviliie drugo razlo
ge. ki izvirajo deloma iz razmotri
vanj razuma, deloma iz nagibov
sožitja z ubogimi pripadajočimi
kmeti in inalomeščani. t iin boljiii
je njih položaj kot konsumeatov.
čim \ iSje so njili življenske po
trebščine, čim globlja je njih ra'*
sod i »ost. tem preje bodo prenehali
voditi boj proti velikem« obratu
m konkurenco lakote, tem preje
bodo opustili brezupno bojevanje
in bodo ojačili vrst«, proletariats;
toda ne vrste ponižnih, neodpor
nih. skromnih najspodnejsih pla
sti. ampak stopili bodo naravnost
v vrste bojujoeih se. "poželjivih .
svojega eilja se zaveilajočih pro
I letareev in bodo s tem pospešili
njih zmago.
Ta zmaga se ne bo rodila i/ pro
palosti. kakor je marsikdo menil;
m> i/ propalos»i inalome*caust \ a
in kmetov, ne iz propaloati prole
tariat a. Socialna demokracija iuia
v polni meri vzrok, da ovira P ro
pa I ost na eni strani prav tako od
ločno. kakor na drugi. in Muli de
la to. kolikor da lee režejo iijeiu*
moči. 1 >;t ojačijo soeialno demo
kracijo. ni torej le \ interesu me
zdnih delavcev.'ampak prav tako
tudi v interesu vseli druifilt slojev
prebivalstva, ki /iv< od svojega
tlela in ne od izkoriščanju.
Odkar obstoji moderna država,
mali meščani in mali kmetje ui
k«lar niso popolnoma utcirnili. da
btanijo svoje interese zase same
proti drugim razredom. Danes
morejo to še manj kakor preje. \
| varstvo svojih interesov se mora
jo združiti z enim aH več drugimi
razredi. Njih po zasebni lastnini
vzgojeni nagoni jili pode meseaii
skim strankam v naročje, to s.
pravi, da se združijo z eno izmeti
•azličnib skupi" gornjih posedu
joči!) razredov. Meščanske stran
ki- same iščejo to /vezo. »b loma i/
čistih strankarsko političnih po
treb. deloma, ker vidijo \ majhnih
ljmleh nezavedne volile«*, ki jih
rabijo, deloma pa tudi i/ globljih
rn/motrivanj. /.»kaj prav ilobro
vedo. da je zasebna lastnina malih
kmetov in tnalih meščanov »e da
me najmočnejša opora zasebni*
lastnine sploh, s tem pa tudi iz
koriščanja. ki ga uganjajo. l>o
blagostanja malega moža jim ni
prav nič. Dh um nbreuieue kot
konsumenta. >o takoj pripravlje
ni. Naj le propada, samo ep nje
gov mali obrat popolnoma ne iz
gine. ki gsi vzdrži v krogu zaseb
ne lastnine. Vse t<- stranke pa ima
jo interes do razširjenja kapitali
stičnega izkoriščanja, torej do na
predovanja irospodarskega razvo
ja. Sicer žeb*. da obranijo kmeta
in rokodelca, tudi jima to obeta
jo. v resnici pa store vse, kar mo
r»»jo. <la razširijo gospodstvo veli
kega obrata in zatro kmečko in
rokodelsko proizvajanje.
('isto drugačno j«' razmerje nuni
samostojnimi delavci malih ohra
tov in socialno demokracijo. So
cialna demokracija s«- seveda ne
more boriti /a ohranitev malega
obrata, v resnici pa malemu obra
tu se prav nic ni treba bati social
ne demokracije. Kapitalisti ali ve
leposestniki so tisti, ki razločuje
jo rokodelec in kmete, lie prole
tarči. l*ač pa je zmaga proletaria
ta. kakor smo videli v prejšnjem
poplav ju. edino sredstvo. ki bo
napravilo konec tem razlastitvam.
Kot konsumentje pa imajo samo
stojni delavci malih obratov ena
ke interese kakor prolctarci. To
rej imajo v polni meri vzrok, da
se združijo s prolctarci. to se pra
vi. da se priklopijo socialni demo
kraciji in s tem varujejo svoje in
terese.
Seveda nikakor ni pričakovati,
da se ho to spoznanje prav hitro
razširilo med njimi. Vendar se je
začel pohegr malih meščanov in
kmetov i/ vrst meščanskih strank,
pobeg čisto posebne vrste, zakaj
ravno najspretnejši. najhojevitej
ši prvi vržejo puško v koruzo, ne.
da bi ušli bojnemu mefežu. am
pak da pobegnejo iz malenkostno
ga boja za ohranitev klaverne ek
sistence v velikansko, svet pretre
sajočo borim za uresničenje nove
družbe, ki bo nudila vsem svojim
članom velike pridobitve moderne
kulture, v borbo za osvohojo vse
ga kulturnega človeštva. vsega
človeštva sploh iz proklctstva
družbe, ki ga ]>reti uničiti.
Cem neznosnejša je obstoječa
produkcija, čem očitneje se bliža
svojemu bankrotu in čem nezmož
nojSc »e izkažejo gospodujoče
stranke. da odpravijo strahotno
naraščanje neznosnih družabnih
razmer, čem plelikejšc in plitvejše
so te stranke, ki se vedno bolj kr
čijo v klike osebno interesiranih
politikov, tem številnejše bodo
vreli pripadniki pi oletarskih raz
redov k socialni demokraciji in
roko v roki / nepremagljivo pro
dirajočim proletariatom bodo sle
dili njeni zastavi do zmagi- in zma
goslavlja.
Razno.
Čajna kuhinja za delavce. To
varna za izdelovanje orodja, Loe*
We in Komp.. v Iterlinu, ji- že pred
dvanajstimi leti ustanovila za
svoje delavce čajno kuhinjo. V
tekn o-1 so jo morali /t- izdatno
povečati, ker se je delavstvu ved
no bolj priljubila. Največ čaja
iztočijo v poletnih mesecih, zlasti
od juniju do avgusta. V avgustu
iztočijo povprečno \ sako leto
•J0..VM1 litrov čaja. A tudi v zim
skih mesecih je iztoč prav izda
ti-n. Povprečno so itztočili v de
cembru litrov. Iz lita
191 ' navajamo sledeči- zanimive
podatke: Vsi- leto si- jc iztočilo
nad 4~»2 tisoč litrov čaja. za H."» li
trov več kakor prejšnji- leto. Po
vprečno je prišlo na enega delav
ca 1 TO litrov, na vsak dau na vsa*
kega delavca pol litra. Delavci
so si prihranili s tem, da so pili
čaj namesto pica sto tisoč kron.
ker stane liter piva -'M) vinarjev,
liter čaja le 10 vinarjev, v dva
najstih letih znaša prihranel 1
miljoii dvesto tisoč kron. V res
nici je prihranek še vešji, ker
/nano je. da pivo ne 11 ga so žeje.
temveč povzroča le še hujšo žejo.
Oni ki izpije pol litra čaja. bi
prav gotovo izpil več kakor pol
litra piva.
Agitacijsko potovanje zz žen
sko volilno pravico. Slahoplasne
angleške sufražetke so s izmislile
novit agitacijsko sredstvo: pot o*
vale bodo peš i/. Londona v Kilin
burg, 4<M» angleških milj. obleče
ne v teiunorujave obleke, na klo
bukih pa zelene kokanle Vsak
• lan bodo prehodile 1 •» milj. ra/.?n
mslelj in upajo dospeti 16. no
vembra v Kiliuhr.rg. V vsakem
kraju kjer m- bodo ustavile, bodo
sevi-da agitiralc /a žensko volil
no pravico in pobirale podpise za
peticijo Asipiitliovi ženi.
Španski socialisti in republi
kanci. španski strankin zbor. ki
je hii pred kratkim v Madridu,
je sklepal tudi o zvezi socialistov
in republikancev, ki je bila usta
novljena pred tremi leti |x» Ki-rrer
jeveni umoru Namen takkratne
zvez«- je bil: zabranitev. da se
klerikalec Maura povrne na mi
nistrsko mesto in nadomestitev
monarhije z republiko. Strankin
zbor j«- spreje po dolgi debati re
solucijo sod rit go v 1'riete in Pere
zague, ki zahteva obstoj /veze so
cialistov in republikancev. Cilj
zveze je predvsem, da pade mo
narhija.
Sodrug Zeretelli izpuščen i*
ječe. — I/. Petersburg« poročajo:
Sodrug /ertelli, poslanec izza
druge dume, ki je bil v veleizdaj"
niškeiu procesu obsojen na f> let
zapora v strašni ruski katorgi. je
prestal svojo kazen. Sedaj so ga
odvedli iz Nikolajevega v Sibiri
jo. kjer bo moral ostati do konca
svojega življenja po«l vednim po
licijskim nadzorstvom. Tako za"
hteva ruska "postava". Knaka
usoda ji' zadela tudi vse ostale
socialno demokratične poslance
izza druge dutue. V tretji dumi
so zahtevali socialno demokratič
ni poslanci obnovitev procesa.
Njihova zahteva ie ostala le za
hteva. Ko se bo sesla nova duma
bodo zahtevali socialno deinokra*
t if*tli poslanci zopet obnovitev
procesa.
20 odstotna dividenda sladkorne
tovarne v Avstriji.
Računski zaključki sladkornih
tovarn kažejo skoro izključno,
kakšne oderuške dobičke so spra
vili sladkorni judi ob koncu po
slovnega leta. ki se je končal s 30
septembrom. < !ališko-buko\ inska
akcijska družba za slalkomo in
dustrijo v Pr/.eworsku je sklenilo
preteklo poslovno leto s čistim
dobičkom 4.7 miljonov kron. Od
tega se bo plačala dividenda -0
odstotkov, to le 2(HHI K za vsako
delnico. Sladkorna rafinerija v
Opavi bo na svojem občnem zbo
ru .ki se vrši v kratkem, izkazala
.'{O odstotno dividendo. Sadska
sladkorna tovarna bo i/plačala za
preteklo poslovno leto 12.•"» odstot
kov. med tem ko ni lani izplačala
nobene divideiidc. Obe zadnji to
varni ste last Anglnhankc.
I •
Kako ljubijo na Japonskem či
stoto
I) tem piše pariški "f/Aiito":
V Parizu je za tri iniljonc prebi
valcev samo 1 kopelij. Toda ta
podjetja ne delajo prevelikih kup
čij. temveč komaj izhajajo. Leta
1011. se ie v teh podjetjih pripra
vilo 2.."»00.000 kopeli i. tako da lie
pride niti ena kopelj na enega.
Pariza na na leto. .A* Tokiu pa.
kjer mora imeti vsaka rodbina
svojo kopalnico, je 7.">0 kopalnih
podjetij. \ katerih se pripravi za
1.400.00(1 prebivalcev na dan 400,
000 kopelj.
Vabi se Slovence in Slovenke, stero in mlado na veliko
domačo veselico
katero priredi
Slovensko Svobodomiselno Pod. Društvo št. 1
S. S. P. z.
v Krkovičevi dvorani
na vogalu Rlue Island Avenue in 10. ceste
nasproti Kasparjeve State Banke
V SOBOTO. DNE 23. NOVEMBRA 1312.
Izvrstna« godba "CESKI TRIO IZ PRAGE".
Začetek eb 8 uri večer. Vstopnin 25c
GARDEROBA PROSTA.
Odbor.
"Feelinč Better Already
h <> tu , ker
poin poslu
šal vnA svet. in se
zdravil z
1 Dr.RichteriBVim <
Hffl-EmiHm
čisto zdrnvegn. Vsaka družina
bi ga morala imeti. Čuvajte se
^ponaredh. 25 in 50c. steklenico.
r. AD. RICHTER 6 C.).. 215 Pearl Street, New York. N.Y.
Dr. RlchterJ»»» Congo Pilule n|aJ*ajo. (3J«. all 50c.) %
Boj med pravico in krivico, boi
-med delom in kapitalom
JE SLAVNI RUSKI PISATELJ
Maktsi m O o rk i
TAKO IZBORNO OPISAL
V SVOJEM NAJBOLŠEM
ROMAN U
MATI
Prav kar je dobil "Proletarec" iz Ljubljane večje
število iztisov tega socialnega romana za ameriške
slovenje delavce.
Cena te Izbornc kn|l(je, ki |o mora ^ « r
Izbrati vsak delavec, /naša 0 i.Ou
Naroča se pri upravi 'Preletarca' 2146 Blue Island Av,, Chicago,III.
Se danes naročite en izlis. Po/urile se. da ne bodete prepo/nil
Vabilo na veselico
katero priredi
Zveza si. društev v Dunlo. Pa.
DNE 27. NOVEMBRA T. L.
Veselica se prične ob 7. uri zvečer
z gledališko igro "TRIJE TIČKI",
burka \ ilveh <le.jnn.jih. I.
•la.nMi.je se vrši \ gostilni. • iriifro dejan;
v sodniji.
Krčinar
ft|>ela, njegova žena
K rojač
1'rar
Piskrovez
S««lnik
Peter, sodni jski sluga.
Stražnik . . .. ..
OSKBE:
g. August Samec
plf. Marija /.'.'nm
g. Frank Bavdck
g. Ludovik Zaman
g. Frank Kaučič
)!. I.ouis Havdek
.....g. Louis Krasna
K- Andrej Kaira
Ker bode to prva igra v SI. Iz. Dotnu, se uljudiio \ alti vsa cenjena hI.
društva ter rojake iz Onnalinda, Lloydell, Beaverdale. Saint Michael.
South Fork, Franklin in Cotieniaugh, da se iste blagovolijo udeležiti.
I ura je skozinakozi zelo komična ter Itode nudila vaem ubilo zabave.
Tura j rojaki, ako hočete preživeti par veselih ur, vsi na veselico dne
27. NOVEMBRA OB 7. URI ZVEČER.—Po igri sledi ples ter prosta
zabava, f'isti dobiček je namenjen \ pokritje stroškov SI. I/.. Doma.
VSTOPNINA #1.00.
O AM K P HOST K. : : : PIVO PROSTO
Za točno postrežbo ter i/.xrstcn prigrizek bode preskrbljeno.
ZA WITT, ILL„ IN OKOLICO!
Avstr. Slov. Bolniško Podporno Društvo št. 21,
V WITT, ILL.
vabi vsa bližnja in sosedna društva, kakor vse ostale rojaki in rojakinje
na svojo plesno veselico, katero priredi
27. NOVEMBRA 1912
V MIČELNOVI DVORANI
Zafetek ob osmih zvečer. Sviralu bode unijska godba. Pivo bo prosto.
Vstopnina zi vsakega moškega znaša $1.00. Ženske vstopnine proste.^
K obilni udeležbi najuljudneje vabi ODBOR.
na velko plesno veselico, katero priredi v spomin
obletnice otvoritve lastne društvene dvorane
Društvo "Bratstvo" št. 6. S.N.P. J.
■a zahval«! dan, dne 28. novembra 1912. v Sygan-n, Pi.
/omlniv p rog raw bo nudil dovolj duševnega u itka. velika zaloga]
najboljših pijač In drugih telesnih dobrot bo zadovoljevala |
telesne zahteve v popolni me .'i.
Začetek veselice točno ob dv h popoldan.
Veselica bo trajala do prihod'.jetra dne.
Sririla bode izvrstna slovenski godbi AUSTRIAN IEADIII8 BRASS BARO.
K obilni udeležbi vabi CDBOI
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna
2146-50 Blue Island Avenue. Chicago, III.
Mi tiskamo v Slovenskem. Hrvaškem. Slovaškem. Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO"
in "PROLEXAREC" se tiskata v naši tiskarni

Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 12, 1912, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??