Proletarec. [volume], November 19, 1912, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Obsežna proti-socialis
tična zarota raz
krita.
V Guard, Kansas, izhaja socia
listični tednik "Appeal to Rea
son", ki ima nad 736.000 naročni
kov. Ta list je bil ze od začetku
bodeč trn v |*iti naše kapitalistič
no zagrizene vlade in vse ostale
kapitalistične sodrgc. Pa kako
tudi ne, saj je ta list neustrašeno
bičal in žigosal vse one, ki so od
govorni za ostudno gnjilobo da
našnje človeške družbe. Zlasti
veliko zaslug si je ta list iztekel z
razkrivanjem najškandaloznejšili
razmer v raznih državnih institu
cijah. knkor ječah, sodiščih itd.
Zaradi tega je vlada neprestano
stregla po življenju temu neustra
senenm bojevniku za pravico. Ti
rala je njegove urednike in last
nike često pred sodišča, a ker so
se ti strogo držali resnice, jim
vlada ni mogla do živega. Tn rav
no sedaj dolži vlada "A. to 1\.".
da je bilo proti zakonite pisanje
pošiljano po pošti in sicer tedaj,
ko je list pisalo srednjeveških raz
tnerab v državni ječi v Kansasu
Isti " Appeal" je te dni razkril
obsežno protisocialistično zaroto,
pri kateri so sovdeležene številne
znane privatne in vladne osebe.
Ta zarota je imela namen najprej
uničiti ta list. potem pa se loliti
drugih socialističnih publikacij;
kar pač priča, da imajo višji go
spodje velik strah pred socializ
mom.
Najvažnejši« oseba pri rozkritju
je n«ki A. \V. Lovejov .ki je izdal
izjavo, i/, katere so razvidne vse
ostudne podlosti in lumparijc
od kapitalistov najetih vladnih
hlapčonov. Lovejoy-u je zvezni
oddelek za pravosodje naročil, da
naj na kak način dobiti ohtožilni
material proti "Appealu": ako
hi pa drugoče ne šlo. naj se pa
ta material sfahricira i/ laži. Vla
da sc je r.a vsak način hotela iz
ufbiti urednikov tega lista: Fred
O .Warren-a. Wayland-a. K. V.
Dehsa ter C. V. Phifer-ja.
Iz procesa bratov McNamara
znani delavstvu sovražni časopis
"The TiOs Angeles Times" je imel
prinesti prve dni v decembru ob
sežno gradivo in hude obtožbe o
"Appeal-u" in njegovih uredni
kih. Na podlagi teh obtožb je
nameravala vlada začeti obsežno
prerskavo zoper nje ter jih na
podlagi ponarejenih in izmišljenih
dokazov poslati v dolgoletne ječe.
Lovejov je dalje izpovedal, da
mu je vladni detektiv Dueberg.
ki je bil poslan v službo lokalnim
oblastem v Kansas, rekel sledeče:
"Bogati in uplivni možje iz vseh
delov republike, od Atlantika do
Pacifika, so prispevali znatne
svote denarja za protisoeialistično
propagando ter za preganjanje
•vsega socialističnega časopisja,
zlasti "Appeal to Reason-a". V
tej zaroti so sovdeleženi razni in
dustrijski magnatje in sovražniki
delavcev kakor: Otis, fileed.
McOormick, Bird itd. poleg teh
so zraven tudi nekateri duhov
niki ter Številni vladni koritarji.
Nadalje piše o vsej zadevi Lo
ve joy: "Duhovnik Pom pene.v mi
je povedal, da je prišel v okraj
Crawford z namenom, da bo uni
čil "Appeal". Na dan 1. oktobra
mi je isti Pompeney naznanil, da
me želi videti diotriktni nravdnik.
Dal mi je tudi $10.00 za stroške
v Topoko, ter priporočilno pismo
na distriktnega pravdnika ITarrv
•T. Bone-a. ki je bil obveščen o
mojem prihodu ter me je že pri
čakoval.
Po par opazkah sem vprašal
Bone-a. kaj želi od mene. Povedal
mi je, da hoče obtožeb zoper
"Warren-a, Debsa. Waylanda ter
Khepparda ter tako te "zapeljiv
ce" ljudstvo spraviti za jetniško
ozidje. Povedal mi je. da je pred
kratkem obiskal Washington,
kjer se je posvetoval s predsedni
kom Taftom ter zveznim pravdni
kom Wiekershamom.kako zatreti
"Appeal to Reason". Temu naj
bi sledila prosekneija drugih
socialističnih časopisov. Do pred
kratkem ni bilo nikakega denarja
za take procese, a sedaj je denar
ja za ta namen dovolj skupaj .
Vpogovoru. kako dohiti ves ob
tolžni materijal. je Bone rekel, da
naj se poslužujem diktografa
(stroj, ki posluša in pove, kar je
slišal). Zahteval je tudi, da naj
se z raznimi okolnostmi prisili
.T. M. Lasater-ja. Pittsbnrg, Kans.
ki je bil svoj čas pismonoša in ki
je bil pri zadnjih volitvah izvo
ljen za uradnika sodišč, v to, da
ho pomagal pri zaroti.
Ditfbcrg mi je nasvetoval, da
naj pregovorim Lasater-ja, ki
naj izpovedi«, da sta AVayland in
Warren najela za jemanje pisem
na pošti v 1'ittsburgu ter donaša
nje njihove vsebine istima. Lasa
ter naj Iti za to delo dobil odškod
nino. A ko bi se pa drugače ne dal
pregovoriti za to delo. naj mu za
grozim, da ima vlada važne doka
ze zoper njega, na podlagi kate
rih ga bo poslala v je*o. za več
let. Ako pa se hoče rešiti, se mo
ra udiniti vladi v službo!
Dueberg me j«' tudi vprašal, če
sme diktograf nastaviti v moje
stanovanje, kamor naj bi jaz po
vabil Lasaterja. Ako bi pa ta ne
govoril tako. da bi mogla vlada
porabiti njegove izjave, bo Due
berg najel človeka, ki bo znal I.n
saterja oponašati. Ta (lovek bo
potem govoril, kakor vlada želi.
da bi Lasater govoril. Na isti na
čin je vlada hotela tudi Appeal
ovega urednika Phiferja. Pove
dal mi je tudi. da je bilo usluž
benkam telefona naročeno, da
prisluškujejo, kaj govore ljudje
pri " Appealu."
Duebersr in Pompeney sta mi
tudi naznanila, da namerava \ln
da Waylanda obdolžiti nečastnih
dejanj / ženskami. Natančnejše o
tem mi ni pojasnil."
Iz drugih virov se je tudi dop
nalo. tla so vladni detektivi ved
no zasledovali vsr Appealove u
radnike več meseeev.
Ta satanska gonja zoper "Ap
peal" je zahtevala svojo žrtev.
' Zaradi brezmejnih lumparij od
strani vladnih hlapčonov proti
Appealu so je ustrelil lastnik te
ga lis a Wjvyland, poteiu ko je
dokončal razkritje do skrajnosti
sramotne zarote. Njegova vest je
bila sieer čista a nedvomno bi za
dal še marsikak hud udarec kapi
talizmu. a od kar se mu je pred
letom ponesrečila žena. njihov
duh ni bil v ne tako prožen in
svež. N'eka mrklost se ga je lotila
tedaj in ga ni pustila do zadnje
ga. VVavland je bil eden najbolj
ših urednikov v Ameriki.
Petindvajsetletnico je slavil
naš bratski list v Hamburgu,
"Hamburger Bcho". N*:i 2. oktob
ra 1887. j« izšla njegova prva šte
vilka, kot organ socialne demo
kracije Hamburg - Altona. Bil
je to čas, ko je vladalo izjemno
stanje proti socialistom, ko so s
paragrafi hoteli za tre t i delavsko
gibanje. Samo v Hamburgu je zna
šalo leta 1887. število socialistič
nih pregnancev 350. Ali to ni iri
hanju škodovalo. Kakor so prvi
kristjani dejali: kri mučenikovo
za krščansko vero je seme za krš
čanstvo. ravno tako so lehko de
jal; naši sodrugi: socialistične žrt
ve so socialistično seme. Kljub
vselim preganjanju in vsej bru
talnosti niso močne roke prolctar
eftv izpustile svoje zastave. Vse
kazni in vse srednjeveško stroge
procese so naši sodrugi junaško
pretrpeli. Ko je i/šla prva števil
ka. je napisal urednik sodrug .1.
Wedde na uvodnem mestu, da se
list ne ho ogreval za nobeno poli
tično stranko. Treba je bilo ta
krat, v času preganjanja sociali
stov. največje pozornosti. Samo
nevtralen list je imel obstoj. Ko
pa je leta 181)0 bil odpravljen so
cialistični zakon, tedaj je tudi
"Hamburger Echo" pokazal svo
jo pravo harvo in se pričel bori
ti za uveljavljen je socialističnih
načel in za interese delavskega
razreda. Da je delavstvo znalo
ceniti delo svojega glasila, to ka
žejo naslednje številke; Ob pri
četku je imel list komaj 8000 na
ročnikov. a danes jih ima 76.000.
razproda pa se vsak dan 2>0.000
izvodov. V teli petindvajsetih le
tih so bili obsojeni uredniki lista
na štiri leta, štiri mesece in en
dan zapora in na 15.000 mark glo
be. To so bili hudi udarci, ali naši
hamburški sodrugi niso vzlic te
mu klonili in ne omagali. Naša
želja je. dn bi se list še nadalje
tako krepko razvijal in da bi nje
govo število naročnikov upodhu
dilo tudi naše delavstvo na delo
za svoj list.
Švicarska svoboda.
Naši švicarski bratski listi be
ležijo novo sramoto švicarske re
publike. Zvezni svet je izsmal iz
dežele tri Italijane, ki so prote
stirali proti justiČnemu umoru v
Lawrence. Mass V tem oziru si
je "svobodna" Švica vedno ena
ka. V ječo je vrgla Jurija Her
wegha. prijela je Liebknechta, za
Na adreso "Glas Naroda".
NewyorSki "(»las Naroda" v
svojem odgovoril "Glasilu"' S. V
P. J. reže smešne figure o socia
lizmu in socialistih. Kakor po na
vadi "Glas Naroda" postavlja
resnico na glavo in zavija gola
fakta v bahaški plašč laži. In v
t »-ni je "Glas Naroda" spreten,
kakor je večalimanj spreten vsa!
poluizohražen ignorant, ki ni
ma pojma o socialnem razvoju in
njega posledicah.
Ignorant v uredništvu "Glas
Nar." je nahrulil socializem in
socialiste z "brezdotuovinst vom ".
Mrezdomovinstvo! — to je tista
žlahtna cvetka, ktero so dajali
duhati omahljiveem v Kvropi zad
njih 25 let; in sedaj, ko v Evropi
ta cvetka ne iliši niš več. presadili
so jo v Ameriko, kjer še lahko
raste vsak humbug! Mi priznamo,
da — nimamo domovine! In se
samo mi socialisti — stotisič slov.
delavcev nas je tostran nio,,;"
"domovino" le toliki* «' isa I
klcr redno plačujemo ren* in pa
board! Ce neplačamo - nas vr
žejo i? "domoVine" na cesto, kt«-.
ra je tudi brezdoinovin kr,! Kje
je pa vaša domovina, <: »spod« \
\e\v Vorku? Ako imate domovi
no, čemu ste Ji obrnili hrbet in
prišli v Ameriki;Zakaj niste <>
stali v domovini in vživali njene
krasote in plodove! Bojimo se,
da tuHi vi nimate nobene domovi
ne! Ako jo imate v New Vorku
— blagor vam' Vendar bojimo
se. da ste tudi tam lire/ n.i • ■ ako
ima g. Sakser lep kos d<ino\ii<
na Coptland Streetu, ni "»• tem
rečeno, da s to Sakserjevo domo
vino lahko razpo'aga tudi njc*ov
urednik in ostali gospodje. ki kva
rijo "Glasa Naroda!" Sakserjev
urednik je imel "lepo našo domo
vino" na Kraiij* keiu t •■!<«» dolgo
dokler ga ni pognala v Ameriko
zdaj je nima več. V New Vor
ku ima "domovino" tak) dolgo,
dokler ga trpi Mr. Sakse.*: če «a
ta odslovi, prišel jo bo i>kat v
Chicago; in če ga tudi t>ik»j vr
žejo iz "domovine" pod kap, šel
bo morda v San Francisco ali v
Alasko. In končno — ako ne bo
lito«! tem časom tako podjeten,
kot je njegov sedanji boss. .'a si
kupi kos domovine' — 1» » našel
"domovino" šele n» kak.-neiu he
raskem groblju — — iu *«■ tam
mu ne ho domevina zasip ura na.
kajti lahko se zgodi, kar so je že
pripetilo, da izgrehejo njegove
kosti in jili zmeljejo za gnojilo.
Taka je povest o domovini. po
spoda pri * * <* 1 js -i Naroda Dela
vec nima domovin«* - - tfi je ža
lostna resnica! Delavec ima sv<>
jo domovino tam, kjer najti.* za
časni zaslužek. Delavčeva d' ino
vina je po celem svetu. Ako si
vi domišljujete o "domovini"
tam na Slovenskem /. zelenimi '_'o
rami, mičnimi holini in "»clit;»i ee
staini svobodno vam. To je
vse lepo. in 1 tuli mi se s spošio
vanjein spominjamo tistega kra
ja. ali kaj to pomaga? <V ,i>- že
lodec prazen in ni centa v /> pu.
lahko kličete na pomoč vse pesni
ške vzdihe o "krasnih dolinah in
divuih planinah lepe naše domo
vine" — želodce ho k I j i 11 > temu
še vedno prazen! Delavec nima
domovine! Socializem je medna
rodno, svetovno gibanje in zato
je njegova domovina celi svet!
Ravnotako je kapitalizem medna
roden in hrez domovine! Sociali
sti se borimo, da šele pridobimo
domovino! Mi hočemo, da ima
vsak delavec svojo domovino —
sc mu tista domovina vrne nazaj,
za ktero so ga danes oropali! Mi
srno danes brez domovine, ker so
nam jo vzeli — toda mi hočemo
priboriti domovino nazaj, hoče
mo, da je slovenski delavec in
poljedelec (kteremn je šla domo
vina na boben!) tudi gospodar
svoje slovenske domovine, ne pa
hlapec in suženj avstrijskih tira
nov! Mi hočemo, da slovenski na
rod živi in cvete kot narod ljudi
in samostojnih gospodarjev, no
pa kot narod ponižnih hlapcev in
siromakov, kakor je danes, kr so
ga tirani — in med njimi tudi
slovenski tirani — oropali /a do
movino in razkropili po vsem sve
tn! Ali smo mi krivi, da nima
mo domovir.c ' Ali smo mi krivi,
da so jo »;uin vzeli T Ali smo mi
krivi, da smo se — lepo število
nas rodili kot brczdoiiiovinci
nas lovcnskih tleh, toda pod ta
jim krovom, kjer ni bilo niti to
liko našega, da hi položili nogo i.
Kdo je kriv ? Ali ni ton*j naša
dolžnost, da se kot brezdomovin
ci združim« in borimo celo našo
J življenje, za domovino, da si pri
dobimo domovino?
'"(ilas Naroda" se liekiij čve
ka. koliko je slovenskih soeiaili
stov v Ameriki. Kouštatiramo,
da pisar tistega članka ni nobe
na kapaeiteta, ni nobena avtori
teta. da l>i sodil o njem. Sloven
skih delavcev v Ameriki j.- danes
organiziranih v Jugoslos anski
Socialistični Zvezi nad osem sto:
dvakrat toliko jih pa je. k iniso
organizirani. ki jim razmere ne
dopuščajo, ali v srcu so p:i socia
listi in vedno podpirajo i:aš iist
in naše gibanje. Lahko rečemo:
trikrat, petkrat toliko! Seveda,
gospodom v New Vorku l>o to
jako neljubo, ali kar je res, je
res.
"•Jlas Naroda" kot list brez
načel in brez programa, kteri n'
vedno kot prostitntka prodaja ti
at eni ti. kdor da več, in kteri nlnži
redno le privatnemu bnsinessu,
nima nobene pravice vtikati t>c v
napredne delavske organizacije
Ta list. kteri se vedno prodaje
kapitalistom in kapitalističnim
strankam in kteri je pri zadnjih
volitvah tako navdušeno pel glo
• rijo Taftn in ž njim vred tudi te
meljito propadel, ni še nikdar ni
česar storil za dobro delavsko
stvar. Kadar je pisal o Slovenski
Narodni Podporni •Jednoti ali so
cialistični organizaciji, vselej je
pisal z mržnjo. napadal in preži
ral in skušal razdirati. Ravno ta
ko skuša zdaj. toda ne bo nič.
Slovenski delavci ga poznajo.
| A ko imate res kaj pojma o socia
Ii/inu in o delavskih težnjah ka
kor se hvalite, potem, gospoda,
začnite najorvo pri sebi. Zakaj
ne unioniziratp svojo tiskarno,
da ne boste kot "dobri delavski
prijatelji" vedno prodajali skeli
skega blaga? Drlo. delo. čini
nekaj držijo, gos|>oda. ne pa
prazno gohezdanje. Ako h oče t e,
gospodje, polemizirati socializ
1110111 in socialisti, tedaj se naj
preje poučite, kaj je socializem
in kar je glavno — kako se vr
ši socialni razvoj z vsemi svojimi
panogami. Dalje se poučite o re
alnem in resničnem življenju de
lavca. o njegovih mukali in kri
vicah skusite kaj. 111 ko se o
tem poučite, tedaj boste spoznali,
da je našemu delavcu treba še ne
kaj druzega kot samo podporne
Jjednote, sirotišnice in kakšno Ci
' ril - Metodovo družbo povrh.
I Spoznali boste, kako ste danes —
I majhni in plitvi . . .
Kar se pa tiče "strašnega irre
lia ". ki so ga storili slovenski so
ieialisti v starem kraju, da prote
-tirajo proti vojni — proti me
sarskemu klanju na Balkanu in
.proti nameravanemu jzbruhu ev
ropske vojne, ktero grozi barbar
ska oficielna Avstrija, proti te
mu nimamo kaj reagirati. Za bo
ljše razumevanje čitajte naš čla
nek "Boj vojnemu molrtbu" v
današnji zdaji " Proletarca". (V
je urednik "Glas Naroda" tako
krvavo navdušen za klanje "na
še brače" na Balkanu, potem naj
hitro zadene puško 11a ramo, od
jadra s prvim parnikom proti bo
jišču in postavi naj se deset me
trov pred turške kanone pa
bo videl, kako "slavno in čast
no" je biti v vojni!
Ako hočete — se še vidimo!
zidovjem jooe jo unieila Weitlin
cra. izgnala jo Rernstoina. Motte
lerja. Wollmarja in drugo. Zalo
ostaja zvesta sama sobi. or ukra
de eksisteneo revnim Italijanom
in jih izžone. ker so protestirali
proti umoru, ki nameravajo za
grešiti v Ameriki nad njili roja
koma in strokovnima voditeljima
Oiovanittijem in Kttorjem T/pron
jo tom sramotnojši, ker ho vsi tri
je Italijani družinski očetje in že
mnogo lot prebivajo v Tternu.
Zvezni svet jo srbi v sramoto po
kazal. *la v Švici ni dovoljen pro
test proti strašnemu justionomn
limoni. Ampak kadar pre proti
delffveem. so si vso buržvaz.no in
kapitalistične silo edino.
* Premije za otroke. Avstral
ski zvezni sonat je sprejel /akon
o materinstvu. Zakon dolooa pro
mijo <lo 100 mark /a wsakopa o i
troka, ki so porodi v Avstraliji I
starišcm belokožcev.
VOJAŠKA diktatura na
HRVA&KEM
V času, ko se razpletajo na
Halkanu dalokosežni dogodki, je
za avstrijske mogotce nastopil tre
notek, da pred vsem svetom po
kažejo konee svoje vladne modro
sti. Namesto da pospešijo »po
stavitev normalnih razmer na lir
vaškem, da preženo izrecnega
lumpa ('uvaja, ki je onkraj Sot le
etabliral pravcato strahovlado,
jim je kanila v glavo gorostasna
misel: na Hrvaško hočejo poslati
generala, ki mu bo poverjena vs;i
eksekutivna oblast v deželi in ki
ne ho odgovoren ogrski vladi,
•tem več skupnemu ministeistvn
na Dunaju. Škandalozni Čuvajev
komisarijat nameravajo nadome
stiti z vojaško diktaturo.
1 panje je hilo. d.» resni dogod
ki na Halkanu razodenejo avstri
janskim oblastnikom nevzdržiiost
njihove brezvestne politike nad
srhsko-hrvaškim narodom, da po
pravijo ostudne krivice, ki so jih
zagrešili nad njim. tla mu dado
zadoščenje za okrutno preganja
nje. Najnovejša nakana pa kaže.
da se tem ljudem ni še odkrilo
spoznanje, in da ne mislijo še
končati strahovlade, ki s srdom
napolnjuje vsako pošteno srce.
Nadomestitev civilne z vojaško
diktaturo je le podaljševanje
bridkosti, prizade jane ljudstvu
na Hrvaškem, je le nova sramoti
tev v dolgi vrsti ponižanj, ki jih
je ljiultsvo doživelo.
V poročilih, ki napovedujejo
to najnovejšo klofuto, je kakor
v zasmeh rečeno, ila so nezasli
šano to namero izazvali izredni
dogodki no Halkanu in da ne i/
vira iz notranje političnega polo
žaja. Ampak čemu taka provoka
cija? Ce je merodajnim faktor
jem v državi v resnici do tega.
da se vrne na Hrvaško red. da
zavladajo normalne razmere, je
vojaška diktatura najncsr«*čnejše
sredstvo in predrzno natezanjc
ljudsko potrpežljivosti. ( e Iti jim
bilo v resnici do reda. naj odstra
nijo izvirek nereda, naj izžgo pro
kleto Curvajščino. naj zadu.se gni
lo korupcijo, naj se v svoji hr
vašk politiki odreko nepoštenja,
naj ljudstvu na Hrvaškem dado.
kar mu gre: volilno pravico, ne
skaljeno samoodločbo in pošteno
upravo.
Ko je naš vnanji minister grof
Berditold z ošabno g»sto razpo
slal evropskim vladam tisto znano
o'croznico o upostavitvi normal
nih razmer, je šaljivec z resnim
obrazom in veselim srcem pripo
vedoval. da je tudi turški sultan
v besedi z evropskimi diplomati
da se napravi končno red v Av
striji. Najnovejše, žalostno resno
poglavje v hrvaški krizi kaže. da
je šaljivec dobro pogodil avstrij
ske razmere.
1000 NOVIH NAROČNIKOV!
Za kontest za 1000 novih na
ročnikov "Proletarcu" se je že
oglasilo že lepo število sodrugov.
Ali si ti med njimi? Ako ne, še
danes izrezi kupon ter g a pošlji
na " Proletarca"! Pokaži, da si
zaveden delavec! Od agitacije za
vednih ie odvisna prebuja neza
vednih delavcev! Vrla Proletar
čeva armada na noge! Prosto
voljci, kje ste? Na dan!
Prošnja.
V zadnji številki "Proletarca"
smo priobčili dopis vdove Fany
Julius, kateri je pred kratkem
umrl mož ter jo pustil s tremi o
troci brez vsakih sredstev! Ista
se ponovno obrača do nas s
prošnji na slov delavce za pomoč,
ker ji ne preostaja nič drugega \
njenem obupnem položaju. Iz
med otrok je star najstarejši se
dem let in najmlajši sedem me
secev. Za časno jo je vzel pod
streho nek plemenit Slovenec v
Poston, Pa.
Oh tej priliki tudi uredništvo
"Proletarca" apelira na slov de
lavcp, da po svojih močeh prisko
čijo na pomoč nesrečni družini
svojega ranjkega tovariša in so
druga, ki se je v polni meri zave
dal krivie sedanjega družabnega
reda in tudi Mtoril vse v njegovih
močeh, da se te krivice odprnvi
jo. s čimer bo odpravljeno twdi
gorje vdov in sirot.
Prispevki naj sc pošiljajo ali
na omenjeno Fanv Julius. Pos
ton, Pn., Pox 153, Allegheny Co.,
kamor se je rnamreč preselila i7.
Klrc. O., ali pa na upravništvo.
"Proletarca", 214f» Rine Island
Ave.. Chicago^ 111. ki ho objavilo
mena darovalcev ter darove po
slalo na pristojno mesto.
Iz naselbin.
Kristanov shod — Glas Nurjdi
v prevdarek.
Nekaka potrtost je zavladali
po naši naselbini, k*, j«- postq
izid volitev znan. Pri svoji uepn
miš I j«•»lost i :ti itepo/naiiju obstoj,
čih rasmer, je večina mislila, dl
socialisti ne morejo !>ni poraiea
Toda, kdor j<- |»i/iui! tukajšnji
razimrc ill zgodo\mo s.ici:iii„iijl
nega gibanja v splosnem. <m t^_
začasni poraz ni prav nič tB
dil, marveč je obranil svojo tr<
no vero v končno zmago socialii
ma v tisti meri, kakor I• i jo, ak
hi socialistični kandidati sijaju
zmagali. Zgodovina sociali/in
namreč ufii, da so tndi socialia _
drugih dežel doživeli čcsto • n,il^|
momentaInc poraze. Vsi taki z
časni neuspehi pa nas ne sme,
omaloilušiti. temv« nam mora L
dati novega poguma, očvratn
morajo našo organizacijo. t«
povspešiti našo agitacijo. I)a naj
je bil v tem času sod rug Kristi
še posebno dobrodošel, se lahl
razume. Kakor pastir med r;j
kropljeno čredo je sopil m j
nas. Njego\ izvrstni c.»vor pa
pregnal vso malodušnost iz u.
šib src, ter nam vi i 1 novih mol
novega poguma za bodoče del
l'otrti obrazi so zginili izmed n|
in tarnanje je utihnilo. Kakor
je sodr. Kristan izrazil, je
poraz le navidezen in je dol
šola za stranko in da socinli
niso ničesar zgubili razven |j
uradov, ki pa v socializmu nI
glavna stvar. tilavna stvar L
da socializem raste. Naši sodri
in drugi zagovorniki soeialun
so to začeli uvidevati in zato d|
lies stojimo še tesneje in trdn«
združeni. Ueči moram, da čut id
danes več oirnja v sebi za naš hj
kakor kedaj prej. kajti mi
prepričani, tla dan končne
trajne zmage ni več daleč, čet t
se nasprotnikom socializma |
sreči z vsakovrstnimi podli
sredstvi obdržati se na povrl;
To je bil Kristanov drugi sj
venski shod v Milwaukee. TiJ
ta drugi ui dosti ali pa nič
ostal za prvim. Tukajšnji slovi,
ski delavci so s svojo številu^
deležbo pokazali, da so željni
cialističnega nauka. ,
Lepi uspehi Kristanovih goi
rov postajajo vedno očitnj«
Slovenski delavci so začeli
puščati staro brezbrižnost in ...
lomarnost, ter se oklepati strq
ke. —
Nasprotniki so z dolgimi čli
ki proslavljali po svojih lis
izgubo socialistov v Mihvaul
Nobeden zaveden delavec se
razburja zaradi tega. V slu|
kapitala stoječi časopisi so p<
lit »tke. ki se prodajajo onei
kdor več plača. Niti eden izij
njih no piše o tem. kako se j(j
zmaga priborila. Niti eden ml
menja onih nesramnih sredstj
katerih so se posluževale nasp
ne si rank«'. Cela armada e;is<|
sov je stala leto za letom v tj
službi. V velikih krasnih eerlo
ki so postavljene od žuljev dej
stva, učilo se je ilan na dan j
go ljudstvo ponižnosti in poT
ščine. Služabniki božji delo]
so na to, da ni prišlo v mož)
delavcev spoznaje resniee
bogatašev tekle so neprenelu
bogate zaloge zlata in onmgo,
da se je v poneumnjevanje lj
stva na vseh straneh z
močmi vršilo. Sedaj so "zml
li". šele skupno združeni, in
vesele. l*ri tem pa ne vidijoj
stoji za njimi mogočna arn\
zavednega delavstva, ki ne
stano deluje na to. da viri
svoje še v duševni temi tavaj
brate in da bo prišel čas, ko
tudi ti spoznali resnico, ko
sprevideli, da so bile vse ohl
starih strank le pesek v oči."
bodo spoznali, da so postave
vane od teh navideznih piij
ljev le njim samim v poj
Ako bodo ti zapeljali vstal
zahtevali svoje pravice in \i
šali. kje so obljube, jim t(f
krat dane. Tedaj bo prišla
memba. Olavna stvar, ki nan
gotavlja končno zmago, je
razvoju kapitalizma samem;
ve. tega politični slepci ne
umijo, ali razumeti n.io.
te spada tudi za slov« n-ki 1]
toliko navdušeni 'Olas Xar<
ki je v št. 26-1 prinesel clj
ki se mora roditi le v glavi]