Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 26, 1912, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 26, 1912, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-26/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-26/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-26/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1912-11-26/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], November 26, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.9 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 26 Nov. 1912. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1912-11-26/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

| Llat za koristi delav
•k eg a l|udstva. Delav
ci ao opravičeni do
vsega kar praduciralo.
This paper is devoted
to the Intercuts of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
Štev. (No.) 272.
Enter*) a* ••ooml-«l»»» manor, D»c. 6. 1907. »t tb. pwt offi<*.
»t Chlesco 111. uudrt the Act g( Con(»u ol Uiieh Srd, IR?».
Office: 2146 Blue Island Are.
'Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na številko v o k lopa) ti -
ki se nahaja poleg va
šega naslova, prilepile
nega spodal ali
na ovitku. Ako (273)
|e številka
tedaf vam s prihodnfo
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite |o tako|.
Chicago, 111., 26. novembra (November) 1912.
Leto (Vol.) Vil.
[onvencija A. F. ol La
bor.
V soboto 2.'l. novembra ob dese
tilt /ve.-er j<- bila zaključena dva
iutri'U >i-:a redna konveneija.
Ameriške delavske /.veze (Ame
rican Federation of Labor) po
dvotedt lijskeni zborovanja. Ta
Konvencija .i«- bila za nas tem vaz-j
[iiejša. ker še na nobeni do sedaj
ni bilo toliko na pre '.nega duba iz.,
raženega. kakor ravne, na tej in
jI..-r se na nolnni ni I > i I«» ozraeje
|tako polno sooializina. Dasi aocia-l
istii'ni in «1 ril vri napredni eleinen-1
rti še niso dosegli OitloeiljotV moči.;
lod lanske Uonvciieije a z opra
[viVnostjo gojimo najlepše nude
kratki bodočnosti. Ta .rditev se
ipira na dejstvo. da je soeialistie
iii kandidat za predsednika
lol.i' ."'."TI glasov proti sedanje
mu predsedniku SamiKl <ioinper-|
fan. dočnn jih je na konvenciji v
ktlanti samo 2.SOO. Še boljši u-1
Jpeli pa je dosegel soc. podpreti- :
idttiški kandidat dohnson, ki je
r'/tihil (il"JTi glasov. Ako pomislimo.]
Ida so delt iratje reprez.ent irali
lekako 18,000 glasov, je tvoril
lapredni element n-kako eno I
kretjinn vseli glasov. Velik tipliv
naprednih delegatov se kaže tudi
Iv tem. da .te konti neija izv olila
■odrnga Louis Keinpfer-ja /a de
legata na kongres angleških stro j
(kovnih organizacij, ki s,. vrši
»neseoa septembra pr. leta v
Manehester-n. Sodr. Kempfer je
ajnik pivovarske unije je tako
lplivna oseba v vrstah strokovno
> organiziranega delavstva, da je
ljegov protikandidat svojo kan
didaturo umaknil. Kako se širi
nnenje proti setlanjemn reakcio
liurcu in diktatorju . su i.i
pjegovi kliki, kaže tudi da sol
lelegatje nekaterih pod-organiza
s>j, kakor I'nited Mine Workers.
Western Federation of Miners.
Miishinist unije in druge. dobili
bosehno naročilo, da naj se lie
pneio domov .ne da l>i registirali
svoje glasove proti sedanji upra
ri, katera se z vso silo upira uve
ti v naše- strokovne organizacije
eč modernega duha, pri čemer
laj hi si za vzgled vzele soradne
ivropske organizacije. Tako mo
ierniziranje l>i znatno povečalo
Iioč strokovne organizacije, kakor
okaznje neštevilni uspehi v Nein
iji. Avstriji in cL'ugod. Tu sem
pada zlasti industrialni unioni
sm. to je. da so delavci organizi
uii po industrial), v katerih ko
^posleni, ne pa strokah, kakor
laj. Poleg indnstrialnega uuio
la hočejo socialisti uveljaviti
tej vrhovni organizacijah tudi
demokratizma, predvsem, da
£*oli odbornike federacije vse
Kanstvo. a ne delegat je. Toda
Kanja upravna klika vidi v tem
w°j pogin, zato se hrani sprejeti
takega. Kolika časa se ho dalo
delavstvo še komandirati in sle
pti po ljudeh, ki svoje važne
sde uporabljajo v spekulativne
fmene za svoj žep. pa naj pri tem
tako delavski interesi trpijo, J*
ligo vprašanje.
| ; Prvi teden zborovanja se je
»rahil največ za poročila izvr
ralnega odbora poravnavo spo
|IDv v posameznih organizacijah
za nagovore bratskih deelga
k Oompers jo bil letos
l»olj radikalen kakor druga
N<a nekaterih mestih je zašel
v socializem. Tako je na pr.
med drugim: "Zahteve po
plaeah zastopajo naSe pre
, da hi morali biti d-elavei
i mc*ri deležni hosratstva.
ustvarjajo z delom svojih
Napredek človeštvu zavisi od
it ve revščine." Iz neiro ve
ti porodila jp dni Je razvidno, da
"kje federacija sedaj 1,841.000
j*#ov, kar pomeni napredek za
1^00 od lanskega leta. Vsa
naprednost je na
in prihaja iz njegovih
nagibov in se je z njo
iznebiti opozicije napred
delegatov.
Med bratskimi delegati .i«* naj
več pozornosti vzbudil sodrug
Kobcrt Smilit' i/, škn ske. ki jo
govoril o veliki diseiplini smjrlf
škili rudarjev v času njihovega
splošnega štrajka zadnjo pomlad.
Pripomnil jo tudi, da so v toni
štrajku premogovni baroni več
profitirali kakor pa delavci, kajti
že »Iva meseca pred štrajkoin so
povišali cenc premogu ter se tako
odškodovali /a izgubo v času
štrajka. Vsa teža štrajka je orej
padla na delavska pleča. Nadalje
je dejal " Druga važna lekcija,
katere srao se naučili v tem štraj
ku je ta, da ni varno še nadalje
pustiti rudnikov v rokah privat-1
nih oseb, katere jih izkoriščajo v
svoj lastni profit, in ne v korist
vsega ljudstva. Pri nas na Angle
škem se je začelo hitro širiti mne
nje, da naj bo zemlja, rudniki,
železnice itd. državna last in naj
se uporabljajo za blagor vsega
naroda. To se imenuje socializ m
in tega imena se že zavedam pet
indvajset let. To gibanje hitro
prodira tudi v strokovne organi
zacije. Ni več daleč čas, ko bo
naša poslaniška zbornica postala
"ljudska".
Med bratskimi delegati so bili
tudi trije ameriški duhovniki, za
stopniki raznih verskih organiza
cij Med ti j i m i se je posebno odli
koval Kev. Peter l)itJ;z. ki je za
\ račal >01 ializein. češ. kaj bo po
mogalo, a ko se dalevci po Mar
sovem rekli: Delavci \>cli de
žel združite se ;zguhiti ne morete
ničesar razven verig, a pridobite
si lahko ves svet. — združijo ter
dobe v roke vse bogatstvo sveta,
ker l>i pri tem pozabili na sveto
pisemski rek: Kaj pomaga člove
ku, ako si ves svet pridobi, če pa
svojo dušo pogubi. — Dietz si je
dovolil vsekakor precej neslano
šolo z zastopniki ameriškega
strokovno organiziranega delav
stva.
(Nadaljevanje na zadnji strane.)
Samo $9.13 na dan dobiva par
mesecev stari potomec onega
Astorja. kateremu je usoda Tita
nica 1">. aprila 1!>12. prestrigla
nit brezskrbnega in razkošnega
življenja. I'red kratkem ji- na
mreč postavni varuh določil, da
dobi mlada mati $10.000 za vzgo
jo otroka za dobo treh let. Temu
posmrtnemu otroku je Astor za
pustil tri milione dolarjev, ki se
pa bodo več kakor pot rojili do
njegove polnoletnosti. Polnbrat
tega "siromašnega" deteta Vin
cene Astor je<postal te dni polno
leten ter prevzel na svoje rame
dedščino svojega očeta. ki se ce
ni na nič manj kakor KM) inilio
nov dolarjev.
Da, vse bi bilo "alrajt", ko
bi oh istem času ne bilo v naši bo
gati Ameriki na stotisoee delav
cev. ki so prisiljeni preživljati se
be jn svojo družino s $9.1 na te
den. cesto niti teb ni. No. sicer
so pa delavci itak zadovoljni s
takimi naredbami, kakor so po
kazali pri zadnjih volitvah.
Brezplačno občinsko perišče je
l>ilo pred kratkem otvorjeno v
Cincinati, O., za delavske žene.
Opremljeno je z najmodernejšo
mašinerijo, kakor motorni peril -
nik, sušilni k in električni gladil
niki. Za sedaj lahko uporablja to
perišče do 500 žensk vsak teden.
Dosti gospodinj prihaja vsak te
den tu notri ter se poslužuje te
naprave, ki neverjetno olajša na
porno delo. Mestne oblasti »vide
vajo velik pomen in vrednost te
tako potrebne institucije, zato
nameravajo v najkrajši bodočno
sti otvoriti še več perišč. Iz tega
je razvidno, da ljudje, ki na eni
strani z vsemi silami delujejo
proti socializmu, na drugi stra
ni sami uresničujejo socialistična
načela, seveda se tega ne zave
dajo. Razume se da so to U» drob
tinice tega. kar socializem zahte
va. Taka občinska in druga skup
no last ova na podjetja imajo pa
tudi to dobro stran, da kažejo
nraktično vrednost skupnega
lastništva.
Pred splošnim klanjem v Evropi.
Delavci vseh narodov se morajo upreti mesarjenju!
Kapitalistična in buržvazna
Kuropa je podivjala.
Okrvavljeni inoloh vojno grozi
vprizoriti i/. Balkanskega klanja
splošno klanji' in mesar jen j t* v ce
li i/.toeni Kuropi.
Avstrija mobilizira. Rusija mo
bilizira. Nemčija in Anglija se
pripravljata. Italija biti z mobi
lizacijo na morju. Vsak dan, vsa
ka ura lahko prinese vest o groz
tlom spopadli. Vsak dan luliko ši
ne noviea. da se poleg balkanske
ga proletarijata kolje tudi av
strijski in ruski proletariat in
da se kolje med seboj jugoslovan
ski proletarijat'
Avstrija lioče vojno s Srbijo.
Srbija bi se ne ustavljala Avstri
ji. ko bi ne imela za seboj Rusijo.
Rusi ja bo isti hip tako se glase
vesti — napadla Avstrijo, čim I
zadnja v dere v Srbijo. Italija in
Nečija kot zavezniei Avstrije bo
sta šli proti Rusiji: Anglja in
Francija kot zaveznici Rusije bo
sta pa pomagali zadnji proti Av
striji. Nemčiji in Italiji, če pride
do splošnega spopada.
Veliki kronani in ocilindrani
razbojniki se hočejo torej poklati
za plen — za Balkan! Toda veliki
razbojniki se ne bodo klali. Ce se
bi — naj bi se! — mi bi jim iz
srca privoščili ta "Spas". Toda
oni so prepametni. Avstrijski ce-i
sar, ruski car, srbski kralj in o
stala mogočna gospoda, ki odlo
čajo o vojni — ne pojdejo v kla
nje. Oni ostanejo doma — toda
na prostraya moriSča bodo zopet \
ipolili stotisoče delavcev, stoti-1
soče ubogih kmetov — proletar- i
cev, kateri nimajo nobenega do-1
l>ička od tega. če na Balkanu ob
Jadranskem morju gospodari Sr
bija ali Avtrija. Veliki lopovi na
"elu oficijelne Avstrije in Rusije
bi radi poslali v smrt — v hrano
psom in Kuvranom milionske čete
delavcev in z njih krvi kovali
nov kapital!
/aka.j vsi* tol Ko so si> podali
balkanski monarhi na rop v Tur
čijo, popadla j«- Avstrijo grozna
ljubosumnost. Avtrija, niulireč o-1
tieijeliia Avstrija, gnjila in tiran
ska dunajska vlada že od nrkdaji
goji željo, da bi hila tudi ona de
ležna plena na Malkanu. ko se bo
delila turška država v Kuropi. In
SOI laj. ko hoče Srbija zas<> pridr
žati kos obrežja v Albaniji ob .Ja
dranskem morju s prist ali išeem
Durač zalit e\a \vstrija. da
mora Srbija držati svoje prste
proč. Suma Srbija, posebno sedaj,
ko je v vojni s Turčijo že zelo iz
krvavela. bi se seveda ne mogla
niti jeden dan ustavljati Avtriji;
ali Srbija ima liusijo za seboj:
ruski ear. kateri je podpilinil bal
kaiifiie zaveznike proti Turčiji,
podpihuje zdaj Srbijo, da se naj
ne ozira na umešavanje Avstri
je. Tako se rešuje balkansko
vprašanje!
Postopanje Avstrije je torej iz
kateregakoli stališča in še pose-l
hej i/ našega delavskega stališča
skrajno krivično in podlo. Tu se
vi<li. koliko je KRŠČANSKI Av
striji (!) na tem. da se južni l>ol-|
kan osvobodi NEKRŠČANSKE
GA Turka! — — (Kam bodo se
daj obrnili oči tisti duševni slep
ei, ki pojejo glorijo krščanskim
in slovanskim bratom, kateri ko
ljejo Mohainedanee ? Kam bodo
obrnili oči. ko bodo slišali, da se
daj r»jih krščanski in slovanski
bratje koljejo svoje krščanske in
slovanske brate ob Savi? Iiadi hi
videli njih obraze!)
Avstrija nima ničesar iskati na
Balkanu! Niti kos zemlje v Alba
niji. nad katerem drži Avstrija
svoje hajduške prstte. ni v res
niei vreden niti jedne same kosti,
niti jcdne same kaplje krvi av
strijskega delavca! Da l>i se ti
soče avstrijskih delavcev in kme
tov, srbskih delavcev in kmetov
in ruskih delavcev in kmetov kla
lo in streljalo drug drugega, po
žigalo in rušilo mesta in vasi -—
<la hi stotisoče mater, /en in otrok
ostalo brez sinov, soprogov in o
čctev samo radi tiste peščene de
želice. bilo hi to hudodelstvo ta
ko grozno, da si groznejšega ni
mislit i!
Kapitalizem je že nagromadil
dovolj hudodelstev s svojim kr
vavini ropom n;i Balkanu. Ali še
ni dosti?
Slovenski delavci v Ameriki!
Položaj v Europi. kakoršeu je
danes, mora tudi iihs /.aiiiniati.
Stališče vsakega delaven kateri
se količkaj /avedn svojega razre
da. mora hit i: boj vojni!
Seveda sami ne moremo niče
sar storiti. Sami smo kapljica v
morju, ki izgine. Pridružiti se mo
ralno velikemu valu vzbujenega
delavstva, ki valovi po celem sve
tu. Mednarodni biro socialistične
stranke v Bruselu pozivljc delav
ce vseea sveta, da vstanejo kot en
mož proti grozečemu svetovnemu
klanju. Vojna na Balkanu se ne
da več odvrniti. Smrtna kosa. ki
tamkaj kosi krščanske in moha
inedanske proletarce. bo preneha
la kositi k idar se uda ali pade
barbarski turški sultan. Odvrniti
je pa mogoče novo vojno med
Avstrijo, Srbijo in Rusijo itd.
Mednarodni socialistični biro je
sklenil, da sc predloži mednarod
ni kongres, kateri hi se imel vrši
ti prihodnje leto na Dunaju, za
leto 1K14 in namesto tega se vrši
v kratkem izvanrediu kongTes v
Svi< i. na katerem se bo predvsem
razpravljalo: kako preprečiti ev
ropsko vojno. Kakor se čuje. bo
kongres urgiral delavce cele Ev
rope, da v skrajni sili vporabijo
(Nadaljevanje na zadnji strane.)
Poziv na
PROTESTNI SHOD
Jugoslovanski delavci v Chicagi in okolici!
Doli v najtemnejših kotov civiliziranega sveta — na Balkanu — se
bije ena najbolj krvavih bitk; klanje še ne probujenih delavskih mas se vrši
na debelo. Na tisoče in tisoče naših nesrečnih bratov, kristjanov in mohame
dancev, je že izdihnilo, na altarju boga matuoiia. v veselje in radost denarnim
mogotcem. Na tisoče družin je v tem groznem klanju izgubilo svojce: može.
očete, sinove in brate. Na tisoče (.»rkov, Turkov, Armencev, Bulgarov, Srbov
in drugih je bilo vabljenih po raznih kapitalističnih agentih, naj gredo "bra
nit svojo domovino", naj gredo nadomestiti svoje padle brate v boju, ka
terega so evropske velesile že dolgo preje določile, z namenom, da izženo
"bolnega moža iz Evrope".
Kakor se glase poročila iz bojišča, so združi ne moči balkanskih državic
jačje, nego se je prvotno mislilo, in sedaj se že kaže ljubosumnost evropskih
velevlasti, katere se hočejo — v nadi, da pograbijo plen — vmešati v vojno
teh državic in tako vprizoriti splošno evropsko vojno, katere posledice se
ne dado popisati.
Tudi ameriška vlada je. kakor je posneti iz časniških poročil, poslala
pred Carigrad dve bojni ladiji. da varuje ameriške misijonarje — in naravno,
ameriški kapital.
Mednarodni socialistični Biro v Bruslju je izdal poseben manifest, v ka
terem pozi vije zaveden proletarjat po vsem svetu, naj prireja shode in naj
vzdigne svoj glas. kot znak zavednosti, da razume kaj pomenijo vojne za
proletarsko maso. proti vojni na Balkanu.
Ker se vojna na Balkanu sedaj ne da odvrniti, pač pa se da s protesti
depopularizirati mnenje o potrebnosti vmešavanja evropskih velesil
v vojno na Balkanu, je sklenil vzajemni odbor raznih socialističnih organizacij
v Cook County, da priredi
dne 1. dec. L 1. ob 2. uri popoldne
Velik javen protestni ljudski shod
v Wooster's Dvorani, Lake In Desplalnes St.
Na tem shodu bo govoril za Jugoslovane srbski sodr. B. K. Savich.
Govorniki bodo tudi v ruskem, angleškem, poljskem, nemškem, ogrskem
in litvinskem jeziku.
Prijatelji in zagovorniki miru in pravičnosti, vsi na ta shod!
VZAJEMNI ODBOR
socialističnih organiiacij v Cook County, III.
Socializem mogočno
napreduje.
DOKAZ: NAPADI IN PERSE
KUCIJE NASPROTNIKOV,
KI SO V STRAHU.
Socialisti napredujemo. Motor
no raste ideja socializmu in pro
dira tudi v najtemnejše kote pro
letarskili mas. Najboljši dokaz za
to so — kapitalistične persekuci
je posameznih sodrugov v sploš
ueiu gibanju Amerike in fanatič
no rjovenje kapitalističnih pri
veskov proti našemu jugoslovan
skemu gibanju posebej.
Začnimo najprej pri sebi.
I 'red petimi, šestimi leti se ni
živ nasprotnik zmenil za nas. Na
padali so nas sicer, toda ne kot
socialiste marveč kot brezverce
in boj je 1 >i 1 od časa do časa na
perjen le proti posameznim so
drngom. Socializma se ni nihče
dotaknil. Takrat smo bili mi še
slabi. Organizacije — brez nekaj
malega v Chicagi — ni bilo; jav
nih shodov ni bilo: časopisje je
bilo slabo, omejeno le na majhno
število čitateljev in drugega tiska
sploh ni bilo. Zato nas slovenska
javnost sploh ni marala vpošteva
ti. Zato tii« 1 i ni bilo posebnih na
sprotnikov — saj v javnosti ne.
Zdaj je drugače. Mi smo nara
sli. Iz jednega ali dveh klubov je
narasla mogočna organizacija,
katera danes šteje osemdeset kra
jevnih klubov vštevši Hrvate in
Srbe. Tisk je narasel. "Proleta
rec" se je razširil po vseh sloven
skih naselbinah; širi se boljin
bolj in zadohiva veliko moč. Šte
vilo naših naročnikov bo vsak čas
dospelo na Socialistične
knjige in brošure preplavljajo
vse naselbine. Ni ga kraja, kjer
bi ne bilo govora o socializmu in
večalimanj vspešne agitacije. Na
ši mezdni sužnji po rudnikih in
fahrikah se zanimajo za naše gi
banje, segajo po socialističnem
et:.vu in zahtevajo socialistične
govornike. Višek dosedanjega
vspelia je pa jugoslovanska socia
listična organizacija dosegla s
tem, da je letos pozvala v Ame
riko jednega najboljših sociali
stičnih govornikov in predavatel
jev na Slovenskem .Ingu sodrnga
Ktbina Kristana.
Prihod sodr. Kristana v Ameri
ko je pa bilo za naše nasprotnike
že preveč. Niso inogli verjeti, da
zainoremo kaj takega storiti. Da
bi mogla "peščica socialistov" —
tako nas hoče ponižati "Glas Na
roda" — izpeljati tak kos dela
kot je bila Kristanova tura. ki je
bila naravno zvezana z velikimi
stroški, to je za slovenske na
sprotnike socializma še danes
uganka.Čutili so sicer našo moč
že poprej. To je bilo razvidno iz
raznih časopisov, kateri so več
krat v sovražnem in prezirljivem
tonu omenjali socializem in naše
gibanje. Toda Kristan v Ameriki
jim je pa potrdil strah, da smo
jugoslovanski socialisti tukaj re«
sila, da smo moč, s katero mora
jo računati in spreletela jih je fu
rija silnega gnjeva. Zbali so se
sodr. Kristana tako, da so ga de
nuneirali pri naselni>ikih obla
steh še predno je stopil na ameri
ška tla. Ali ko jim je ta prvi na
skok sijajno spodletel in ko je
sodr. Kristan priče! s svojimi sho
di. zatulili so kakor da bi jih pi
čil sain pad.
Rev. Anton Sojar je zatulil v
imenu slovenskega popovstvn v
Ameriki. In še danes tuli. T'prav
nesramno in falotsko je napadel
Tone Sojar Kristana takoj dru„t
teden njegove ture v "Amor. Slo
vencu". Napadal ga je ves čas in
še danes ga napada ko je sodr
(Nadaljevanje na zadnji strane.t
Nikar ne odloži '' Proletarca"
ir rok, predno ne prečitaš članek
na 3. strani: '' Proletarčeva arma
da". V tem členku je nekaj važ
nega, kar se tebe tiže.

Proletarec. [volume], November 26, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 26, 1912, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 26, 1912, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??