Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

List za koristi delav
•ka|i l|ud*lvt. Delav
ci so opravičeni do
vat|)a kar pr.iduiiraio.
This paper la devoted
to the interest* of the
working class. Work
ers are entitled to all
what thev produce.
Stev. (No.) 295.
Enurtd*« i»<wut-<mi mati.r, 6 1907, al lha poai orttc.
al Chtosfo III aud«r ib» act of I'orirrn of March ltd |M7#
Office: 214t> Blue Island Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZITE!
na številko v oklepalu
ki se naha|a poleg va
šega naslova, prilepile,
nega apodal ali
na ovitku. Ako (2^)6)
|e številka .
tedni vam s prihodn|o
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi.
mo( ponovit« |o tako).
Chicago, m., 6. ma|a (May) 1913.
Lelo (Vol.) VIII.
Praznovanje prve
ga majnika.
Delavstvo celega svrta. vzbuje
no delavstvo, je zopet praznovalo
svoj mednarodni praznik. Skoro
vseh večjih in mnogih manjših
nit.stih Zedinjenih držav je praz
novanje nadkrililo vsa prejšnja
letu.
V New Yorku in okolici Man
"hatltana prisostvovalo je okrog
100.000 oseb — delavcev, delavk
in njih otrok — slavnostnim spre
vodom po ulicah in na tisoče de
lavcev je zborovalo na Union
Square. Nujimpozaittnejša je bi
la parada mladim-, katere se je
vdeležilo čez -'UHMt dečkov in de
klie. I'o končanem obhodu so
otroci napolnili prostorno dvora
no v Labor Temple, kjer jih je
stranka pogostila s sladoledom in
z raznim pecivom. V otročjem
sprevodu vihralo je na stotine
rdečih zastav in demonstrativnih
napisov. Najpomembnejši iz med
nanisov tiili so «dedečl:
"Mladimi je majnik človeške
ga življenja".
"Kadar odra«temo. pridružili
se homo našim očetom in male
ram v boju za svobodo."
"Dajte našim očetom zadorft
no plačo, da nam ne bo treba iti
v tovarne."
"Mi nismo še za fabrisko delo;
mi še moramo biti v šoli."
"Otroško delo je umor otrok!"
"Mi neče.mo samo slepo verje
ti, mi hočemo znati!"
"Delavci, ne pustite, da bi va
še otroke v šoli učili humbug!"
Itd. Itd. - *■'*
1'nijNki delavci v New Yorku
so bili dosltojno zastopani v obho
du in na shodih.
Paterson. N. .J. — 25.000 svilo
predilcev, ki so že peti na
štrajku, korakalo je dne 1 maja
po mestnjh ulicah v proslavo
mednarodnega praznika. Kljult
temu. da je župau prepovedal rde
če zastave, bilo je v obhodu vse
polno rdečih praporjev in na čelu
parade korakalo je sto dekli«* v
rdeči obleki. Celo mesto imelo je
praznično lice kakor v nedeljo in
povsod je vladal rod in mir.
Gary, Ind. — Okrofj tritusoč de
lavcov praznovalo je prvi majnik
z obhodom po ulicah. Policaje jo
zbodla rdeča zastava in delavcem
niso dali miru. dokler niso zasta
vo odstranili.
Mexico City, Mexico. — Prvič
v zgodovini Mehike korakalo je
do deset tisoč mehikan^kih de
lavcev v trla vnem mestu republi
ke v proslavo prvega majnika.
Ko je sprevod zavil mimo Narod
ne palače, kjer kraljuje tiran
Huetta. zadoneli so iz delavskih
vrst protivni klici proti Huerti;
demonstrantov ni kljub temu ni
hče motil.
POZDRAVLJENI DELEGATJE
Dne 5. maja se je pričela i/
van redna konvencija S. I). I'. '/.
v ('levelandu. O. Omenjena /ve
za je ena najnapnwlnojSin slov»n
skill dobrodelnih organizacij v j
Ameriki. "Proletaree'" ima mno-j
go naročnikov, kateri" so za raz j
redni boj pri tej organizaciji. |
Navada je že, da kadar ima;
kakšna jednota ali zveza konvon• !
c i jo, da prinesejo meščanski listi
dolgovezne članke in slavospeve.
v katerih organizaciji pojejo do- j
legatom "slava", takoj po kon
venciji pa obrnejo dotični orga
nizaciji hrbet, ako so bili zaključ
ki delegatov gospodarjem meš
čanskih listov ne všeč.
Mi vas ne bomo častili z "go
*podje' 'delegatje. Pač pa vas po
zdravljatno kot delavce — raz
redno zavedne in inteligentne
brate, kateri veste, da vam ni z
rožicami postlano, pač pa dobro
veste, da sto indiistrielni sužnji
gospodarskih razmer, katere vas
silijo, da se za najlnijžo silo in
pomoč združujete \ dobrodelnih
organizacijah, kakoršna je vaša
napredna Zveza. H rat je, buržoaz
ua in meščanska družba — nima
srva /.a vas in za vaše otroke!
S tega stališča vas kot delavce
iskreno pozdravljamo: Živila
konvencija S. D. P Z. v Cleve
land. Ohio!
"Proletarec".
?
CALIFORNIJ A. SPREJELA
NOV ZEMLJIŠKI ZAKON.
Spodnja zbornica ealifornijske
zakonodaje j«- zadnjo soboto spre
jela nov zemljiški /akon, kateri
izključuje Japonec in »ploh vse
orijciitalcc od lastnine zemljišč.
; IVavoinočeti bo takoj čim ga pod
i piše guvernor Jolmson. Zakon
| je z oziroin na izvirno predlogo,
| katero je sprejel scnaft. spremeii
| jen v toliko, da smejo Ja]»onei
: zemljišča vzeti v najem za tri le
J ta. toda najemnine lic smejo po
I noviti kadar poteče.
Zakon je torej sprejet kljub
protestom predsednika Wilsona
] in državnega tajnik« Uryana. ka
j teri je osebno šel v ("alifornijo.
j tla hi vplival na zakonodajo proti
dotični predlogi. Zvezna vlada
ho sedaj najbrž skušala zakon raz
j veljaviti potom vrhovnega sodiš
| ča. da tako prepreči diploinatič
ne sitnosti /. Japonsko. Protiame
j riške demonstracije na Japon
skem se bodo vsekakor zopet po
novile. toda vsako govoričenje o
vojni je navadni bluff. Znano je.
da ima mikado prazno blagajno
j in brez denarja ne more hiti voj
| ne pa matrari če so vsi japonski
| iu ameriški džiiiRoti za to.
BOJ ZA ŽENSKO VOLILNO
PRAVICO.
Anglcšika vlada je sufragetke
trdo prijela. Policija j»' vdrla za
dnji teden v glavni stan žensko
politične unije in aretirala vse
agitatorice. ki so bile navzoče,
j Dalje je policija zaplenila vse.
j knjige, listine in tiskovine žeii*k ;
zaprt je tudi tiskar, kateri je ti
! skal list "The Sufragette". Via
j da je tudi prepovedala vse na
! daljne shode sufražetk in upa.
| da ho na ta način zatrla miliitaut
i sko nihanje žensk, ki zahtevajo
volilno pravico. Mrs. I'ankhnrst.
katera je bila prod kratkim izpu
ščena iz zat>ora. je pod policijs
kim nadzorstvom. Kngrleške sufra
žetke seilaj izjavljajo. da bodo
preselile svoj irlj«viii stan v Pariz
in da hodo vodile svojo propagan
do tajnim potom.
New York. — Nad 10.000 žensk
je zadnjo soboto demonstriralo v
velikanskem ohliodu po Fifth a ve
za voliuo pravico. Obhod se je vr
šil popolnoma v miru in na tiso
če gledalcev je i rešpektom in ra
dostjo pozdravljalo korakajoče
boriteljiee za enako volilno pravi
ce obeh spolov.
RAZLIKA
Kin so socialisti v .Milwaukee
lansko pomlad izgubili mesto v
boju proti združeni nasprotni si
li. zagnali so kapitalistični listi
velikanski krik po celi deželi.
"Socialisti so /a nič . . . Ljudst
vo jih ne mara več, zato s > padli
..." Tako in enako so vpili pro
stituirani kapitalistični listi in
med njimi so liili tudi nekateri
slovenski šinir-papirji.
Zadnji mesec so socialisti v
Butte. Molit, premagali združeno
silo nasprotnikov in vzlic kombi
naciji vseli nasprotnih strank iz
volili so svojcifa starega župana
in vse ostale kandidate. Ali so ka
pitalistični listi kaj poročali o
tem * NtoHiing doing! Kapitali
stični šmiri molčijo o tej delavski
zmagi kot grob in obrniti se je
treba na delavsko časopisje za te
vesti. Zakaj so kapitalistični listi
tako vpili o porazu socialistov v
Milwaukee in zwkaj molčijo kot
grob o zmagi socialistov v Butte t
SIJAJNA ZMAGA!
I" sijajna j«- solidarnost delav
skega razreda v Belgiji! Kajti
brez. solidarnosti hi ne bilo ima
ge. in solidarnost. sloga belgijs
kega delavstva govori bolj, poka
z.uje več kol pa sama zmaga. Or
ganizirati generalni strajk v celi
državi. ustaviti tlelo v eni eel i dr
žavi ni majhna stvar. Ali vendar
- — majhna stvar je vseeno, ee
•n<i tlelarei solidarni, ee so delavci
v d ene misli.
Deset dni je trajala generalna
stavka v Belgiji: samo deset dni
je počivala mašinerija prodnkei
je: toda v teh desetih dnen je bi
lo vet" pridobljenega, več doseže
nga kakor v marsikaterem štraj
kh. ki je trajal deset ineseee\ tu
še vee.
Kaj so zahtevali belgijski de
lavci* 1 "samo" t»>. kar že imajo
ainerHJki delavei več kot eno sto
letje: s>>lošno iti enako moško vo
lilno pravico. In dobili so j<>. Za
gotovljena jim je. (Marsikatere
mu povprečnemu delavcu v Ame
riki. ki je le "pure and simple
unionist in kateri misli, da sme
štrajkati le za mal<» večji ogrizek,
hi se zdela taka stavka smešna;
ampak ameriški delavci morajo
v šolo k svtojim tovarišem v
Belgiji.
Delavci v Belgiji so doka/ali.
i la je generalni .št raj k mogoč in
izpeljiv. Doka/ali so. <ia j»* mo
goč in izpeljiv le tedaj. če je de
lavstvo solidarno in — razredno
organizirano! Organizirano v
strokovnih nnijali in obenem \
delavski politični stranki! To je
vse, kar je treba. Kjur tega ni.
tam je generalni štrajk še utopi
ja in ostane utopija. Delavci v
Belgiji so organizirani v ogrom
ni večini strokovno in obeuein so
organizirani v socialistični stran
ki. l ilije gredo roka v roki v so
ciallstično stranko: /adnja je or
ganizirala stavko, jo vodila in
zato je zmaga. Zato. ker so delav
ci v Belgiji razrtslnozavedni. za
to ker so socialisti, so tudi oma
gali in dosegli, kar so hoteli, lu
dosegli so vse. 1 'itn je uveljavlje
na enaka volilna pravica in čim
pridejo prve volitve, osvojili si
bodo delavci v Belgiji parlament
in vlado: kajti po svojem številu
bodo daleč nadglasovali nasprot
nike in delavci v Belgiji bodo se
veda glasovali tako kakor so
št raj ka rji.
In končno; — velikanska stav
ka se je vršila in končala v naj
lcpšnii miru. (»rdo so se prevarili
nasprotniki delavstva, ki so priča
kovali. da bo belgijski generalni
štrajik prinesel krvolitje in kupe
lurličcv, da bi potem vpili o delav
skih pobojih in nioritvah. Ne ho
te. ne! Razredno zavedni delavci
si ne želijo krvi. Kolikor toliko
gre čast tudi belgijski armadi.
Belgijski vojaki se pač zaveda
jo. da so sinovi delavskega raz
reda. da so tudi oni proletarei in
zato so se skrbno čuvali vsakih
provokaeij. Časopisje poroča, da
so v enem nii-stu vojaki navdušeno
pozdravljali štrajkarje s klici:
"Slava generalni stavki!" Saj bi
tako storili tudi ameriški oboro
ženi in uniformirani capini
ka ipak!
Zmaga belgijskega delavstva bo
zapisana z zlatimi črkami v zgo
dovini svetovnega delavskega gi
banja.
Slava delavstvu v Belgiji!
Delavci, spoznajte, da vam je v
vaših bojih potrebno Vaše časopis
je! Razširjajte ga. priporočajte
ga! Ne kapitalistično časopisje
ima srce le za kapitaliste, ker je
samo kapitalistično, ali pa vsaj
golo orodje v njih rokah — delav
stvo pa slepi s ceniiiii frazami in
očitnimi neresnicami, ter ga s tem
skuša obdržati v nevednosti .
Najhujši naš sovražnik je ne ve
da.
STRAJK V INDUSTRIJI SVILE
BODE ŠE OBSEŽNEJŠI.
Veliki štrajk. katerega vodi v
Paterson. Y radikalna indu
strielna unija I \V. \V., hržkotnc
še no bode tako iiitro končan.
Kogati bar>ni tvorni«', /a kateri*
izdelujejo pridni delavci svilo, in
sauii hodijo pa lačni in razeepani
— so postali inI sile predrzni od
kar se ji- pričela zraven utnešava
ti "zidanim" gospodom prijazna
"American Federation of La
lK»r".
Kakor Iiitro so t vomica rji. po
licaji in druge mestne autoritcte
izprevidele, da imajo za hrbtom
imenovano reakcijonarno unijo,
jim je taVoj zrastel greben ter so
nanaglonia pometali v ječe na j
l»olj aktivne organizatorje od I.
W. W. namreč Patrick L. (ium
lana. W. 1» llaywuoda. Klizahefh
t iiirley Fly mi-a. Carlo Tresca in
Adolpli Lcssig-a misleč, da če
imajo enkrat za omrežjem naj
boljše govornike in organizator
je. da jim hod«- potem s pomočjo
"A. K. o!' L." igračica napraviti
spletke, zlomiti železno solidar
no!«) delavcev tor jih potisniti na
zaj v staro mezdno sužnirtt. Toda
kakor ji- i/iprevideti. bodo imeli
bogatini — tirani š»- mnogo dela.
oredno bodo diiM-gli svoj lisičji
načrt.
Dne prvega uiuja j»* <«1 25.1 M>0
—:10.<NH> delavcev v impozautnej
paradi svojim bivšim gospodar
jem dalo vedeti, da se ne strinja
jo i. patersouskimi pirati, kateri
hočejo delavce potihniti na nivo
aziatxkili kulijev. štrajikarji so
odkorakali tudi do županovega
iri ♦ ►aoikovega poslopja, kjer so
enotrlaouo zahtevali, da naj se ne
dolžne delavske voditelje, kateri
nimajo na sel t i drirzega greha. ka
kor da so toliko pošteni, da se ne
puste kupiti oil kapitalističnih
sleparjev, ter i/dati svoj«- sob rate
in delavske interesi1 takoj iz
pusti na prosto. Zupanu so pa da
ti vedeti, da mii tiodo znosili sku
paj vse lačne otroeiče štrajkar
jev. za kalere naj skriti mesto,
dokler ne bode rajk končan. V
slučaju pa. da se župan ne binle
hotel pobrigali za male in lavne
revolucionarje, mislijo štrajkarji
vsi- svoje otroeiee poslati ven iz
1'atersona. kjer imajo ljudje bolj
čuteče srce. kakor pa bogati greš
ii i k i v 1'atersoiiu.
Sedaj so se |ia tudi oglasili de
lavci po drugih krajih \ industri
ji svile. 1*reseda jim že nezasliša
na krvoločnost, katero uganjajo
bogati bu m i v 1'atersonu. '"Tin
ted Press" brzojav poroča, da
mislijo vsi delavci, kateri so za
posleni v industriji svile v sever
nem delu New .lersey proglasiti
generalni štrajk. ter tako prisili
ti I toga te tvorniearjc v 1'aterson.
tla sklonijo vrat. Organizatorji
oil 1. \V VV. so na m ris'- prišli na
slid, da tvorničarji v 1'aterson
pošiljajo svoja naročila drugim
tovarnam za izdelovanji' svile,
kot so: West lloboken. \\ eeliaw
ken. I'nioii llill. N'ortu Itergcii in
drnjra mesta. kjer se nahajajo
sličiu- tovarne in predilnice.
Klizabetli (iurlev Klvnn iu
• arles T rese a. katera sta bila pod
poroštvom izpuščena i/ ječe v
1'atersi.n in ki >ta od najbolj ak
t i\nili organizatorjev in agitator
je v od I. \V. \V. sta />• odšla v
omenjene kraje, da organizirata
in vodita štrajk. Kakor hitro sta
omenjena organizatorja dospela
(:s. maja) mi mesto, so takoj pro
"la-ili štrajk in IIMHHt delavcev
je zapustilo smrdeče in zakajene
tovarne ter se pridružilo svojim
sotrpinom v Pateraonu. da skup
no izvojujejo osemurni delavnik,
boljšo plačo in pripo/iiauje unije.
.Sedaj bodo imeli štrajkarji veli
ko boljše pog.ije za dobiti štrajk.
kakor so jih imeli do sedaj. Ka
pitalisti ne I »odo mogli nikamor
pošiljati svojih naročil, ako so en
krat vse tovarne in predilnice za
izdelovanje svile zaprte. Delav
••i. kateri delajo v družili podjet
jih itak n«' 1>« h It» obeutili pomanj
kanje svil«, — enostavno zato.
ker nimajo de>uarjfl. da l>i si ku
povali svilnat«' cunje. Slabše pa
I »ode /a hogaftine in pomehkiiže
iii) meščansko mi pol gospodo, ka
terim ne ugaja platno in bombaž.
1'pati je, da Kotle št raj k kmalu
koiiean. m'ko ne hode "A. K. of
L." delala nepotrebnih intrig,
katere so le na škodo štrajkar
jem tu na korist kapitalistom.
Lastniki tovarn v Patersouu
vsaki dan pošiljajo svoje agente
po hišah kjer stanujejo štrajkar
ji. <M»ljul»ujejo jim boljšo plačo
in krajši delavni ea.<*. ako gredo
nazaj na delo in če se odpovedo
uniji. Delavci, kalteri že dobro
poznajo kapitalistične "trike"
na odgovarjajo židanim gospo
tloin. da nočejo nobenega zahrbt
nega " gliliaJijaPač pa. da so
edini pogoji, 'j m m I katerimi gredo
delati, ako kapitalisti pripoznajo
I. \V. W. unijo, oHftinurno delo in
boljšo plačo. IKiiipitalisti imajo na
razpolago dve stvari: pri poznati
opravičene zahteve štrajkarjev.
ali pa gledati, tla stroji mirno
stoje.
PODPREDSED. MARSHALL IN
SOCIALIZEM.
Zgodilo s«- je nekaj nečuveiie
ga ! Marshall, iwnlpredsednik Ze
dinjenih držav, je pred krafkim
v nekem svojem govoru v New
Yorku povedal nekaj, kar je na
ravnani v •«»rodu ■/. resnico. Rekel
je: '"Sedanji socialni položaj nam
čim dalje bolj jemlje vero v stal
nost naših ustanov. Merilo dolž
nosti. katero mora zavzeti vlada
in posameznik, ni več samo to.
kaj smo iti česa se držimo, tem
več kaj smo v stanu storiti v iz
boljšanje razmer. Karl Marx, he
da in hrepenenje po sreči koraka
jo skupaj. Ljudstvo hoče enako
priliko do udobnosti in hlagostan
ja. Bolj in holj raste v ljudstvu
prepričanje. da »slino socializem
ho odprl pot do te enakosti." Ha
lje je Marshall v istem govoru iz
javil. da Morganova zapuščina po
vsi '»raviei spada ljudstvu in da
ras ho prišel, ko hodo vso ogrom
no zapuščine milonarjev po njih
smrti zapadle vladi.
Te besede moža. ki je prvi za
predsednikom v republiki, so na
ravno nemilo zbodle kapitaliste.
IMievno ča-supisje vse povprek
komentira navedene Marshallove
besede kot o groza! — sociali
stične. P« ne da hi tudi podpred
sednika "okužil" socializem '!
NAŠ REKORD.
" IVrtletarec je zopet dosegel
rekord nad vsemi dosedanjimi re
kordi in rekord je začrtala zad
nja prvomajska številka. 12.">00
iztisov je romalo med slovenske
delavci« v vseh naselbinah Ameri
ke in sleherni i/.tis je bil naročen
in plačati. To se pravi, da nismo
tiskali nič več kolikor je bilo na
ročil.
Seveda /asi iiira za ta rekord
gre v prvi vrsti našemil zavedne
mu delavstvu: delavstvu organi
ziranemu \ socialističnih klubih
in v podpornih društvih, /.lasti
gr< vsa čast društvom Slovenske
Narodne Podporne •lednote in
Slovenske Svobodomiselne pod
porne Zvez« . ki SO >e odzvala s
tako lepimi naročhami. Tu je do
kaz. da je večina članov omenje
nih organizacij z nami, da se za
vedajo svojega razreda in da mi
slijo socialistično.
Sodruiri' Lahko ste ponosni na
ta rekord ali pri tem ne sme
ostati. Mi moramo naprej! Se
več. še več ju koneeno vse! —
naj bo vaše geslo. Delujmo na to.
da bo " Proletaree" čimprej iz
hajal stalno vsak teden v 12.500
iztisih in čimprej vsaik dan!
Živela vrla armada vzbujenih
slovenskih delavcev v Ameriki!
Avstrija se pri
pravlja na rop.
Sline se ji cedijo po Albaniji in
poživlja Italijo, da ji pomaga ro.
pati in klati.
Vesti i/. Evrope /. dne maja
|.ort*ajo, da Avstrija neče odne
hati <»<1 svojega roparskega poho
da na Balkan. Polnradno poroči
lo i/ Dunaja se glasi, da Avstrija
nagovarja Italijo, tla si naj osvo
ji južni del Albanije, med tem ko
bo Avstrija zasedla severni del.
V slučaju. da Italija odkloni
skupni rop in če kont'erenea za
stopnikov velevlasti v Londonu v
par dneh ne »klene ničesar defi
uitivnega, l><» Avstrija sama pri
čela z invau/ijo. V diplomatičnih
krogih je znano, da je avstrijski
n-sar privolil v želje stranke voj
nih hujskaeev na Dunaju in da
Avstrija misli resno na vojno tu
di ee bi Cniagora bila pri volji,
da se vprašanje glede Skadra iz
roči v pwavnavo mednarodnemu
razsodišču. Vojni hujskači na Du
naju odločno pritiskajo, da Av
strija mora rediti balkanski prob
lem le s sabljo in s kationi.
A vst riju zahteva ml Crnegore.
da brezpogojno zapusti Skader;
Crnagora je pripravljena oddati
trdnjavo 1«» (»roti odškodnini.
Kralj Nik s«- j«- bržkone zvezal z
Ksad-pašo kateri se je proglasil
albanskim kraljem, da 11111 zadnji
s svojimi Albanci in Turki pri
skoči na potno«' v slučaju vojne z
Avstrijo. Črnogorci namreč niso
vzeli Skadra z "junaškim nasko
kom", kakor se je prve dneve po
ročalo. temveč Ksad-pa.sa je izro
čil trdnjavo pod pogojem, da sme
oditi s svojo armado in z vsem
orožjem, kar se je tudi zgodilo.
Krščanski Črnogorci iu mohaiue
daitski Albanci se bodo torej naj
brž skupno borili proti sovražni
ku — krščanski Avstriji!
Ni. drugi strani pa Rusija skri
voma liujska Srbijo, da naj v slu
čaju nove vojne pomaga Črno
gorcem iu Turkom. Ampak Srbi
ja mora biti nevtralna dokler se
ne sporazume z Bolgarijo. Med
Srbijo in (Jrško na eni strani in
Bolgarijo na drugi strani namreč
še vlada lmprijateljstvo radi
vprašanja: čegav bo Solun in če
gav bo Hitolj ? Toliko, da ni že
prišlo do krvavega spopada med
dosednajimi krščanskimi prija
telji in zavezniki, ki so skupno
klali Ln podili Turke.
Tako se mešajo vprašanja. Ce
gav bo Solun" Cegav bo Skader*
Cejrava bo Albanija? —• Kronani
roparji se kregajo med seboj, te
peiii Turek se smeje, civilizirani
svet se zgraža, a — narod, tužni
balkanski narodi pa trpijo in pla
čujejo krvave račune.
Smrt vojni!
Ako katerikrat kedo pravi: do
tični išče delo. Takrat smo vselej
lanko na jasnem, da tisti "dotič
!i i" h i kapitalist ali pa duhovnik.
Najmočnejša delavska molitev,
katera \ resnici nekaj zale/«, je:
politična <11 industrirlna organi
zacija. 1'elavei, samo ta molitev
vas pripelje i/ sii/n.iMi * odre
šenje.
IZ GLAVNEGA URADA TAJ
NIKA S D P Z
Kot je že iMiročaiio, se prične
izvanredna konvencija S. I). 1'.
v Clevelandu. Ohio dne .*». ma
ja t. 1. rtb M uri zjutraj in si« er v
dvorani sobrata IVimo/ Kogoj-a
na 6006 St. Clair Ave.
Vse pošiljat ve in brzojavk«' ti
eiiče se konvencije, naj se p«išj.
Ijajo na naslov:
Viljemu Sitter,
6006 St. Clair Ave
Cleveland Ohio.
S sob rat ski m pizdravom.
Viljein Sitter, taj. S. D. f\ Z.

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??