Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PUEBLO. COLO.
Da, da, demokTatje »o "all
right". Kaj ne vidiš, komaj je
Wilson prišel na krmilo vlade, že
nam je "steehvorška" kompanija
zvišala plače. Isto je v topilnicah,
tam tudi so jim dali osemurno de
lo z isto plačo in tako naprej. —
Aha. ta "Wilson jim bo pa že uše
sa navil, on drži z delavci in ne z
kompunijami. To so deiuokratje,
vidiš, to so delavski prijatelji.
Take in enake argumente nale
timo danes pri nezavedni masi
našega delavstva. Ubogi revčki,
kako daleč so zapeljani, na korist
raznim kreaturam, med njimi čas
nikarskim prostitutkam, kateri
slepe in skušajo živeti na stroške
trpina — delavea.
No pa poglejmo nekoliko bližje
te argumente še v temi tavajočih
tovarišev. Pred vsem naj še spo
ročim, da je z mesecem februar
jem te«*a leta prodhl osemurni de
lavnik za ženske, po katerem ne
sme nobena žena ali dekle v drža
vi Colorado delati več kot osem
ur na dan, to je v vseh obratih,
kjer so ženske uposlene. To je en
uspeh delavske agitacije in orga
nizacije.
Sedaj pa k stvari, kateri je na
menjen ta moj dopis. — Koncem
meseca februarja, t. 1. je potom
notice naznanila tukajšnja "Colo.
Fuel & Tron Co.". branch od "U
nited States Steel Corporation",
da prostovoljno poviša svojim de
lavcem plačo za 2^ c na uro in to
se je tudi s prvim marcem zgodi
lo. V gori omenjenih noticah je
bilo omenjeno, da poviša mezdo
le svojim najnižje plačanim de
lavcem, takozvanim: "common
laborer", toda pozneje se je druž
ba premislila, (vzrok temu je do
bro znan vsakemu razsodnemu de
lavcu) in povišala mezdo vsem
delavcem, izvzemši onim, kateri
delajo od kosa ("piece work").
Ali komaj je družba zvišala mez
do. že je začela študirati, kako bo
pokrila ta nedobrodošel izdatek.
In res dobila je tudi pot, po ka-j
teri zakrije nove stroške in kje t
V lastnem žepu ne. In tako je za
čela zniževati ceno akordnemu
delu. Delavstvo — neorganizira
no, kaj naj počne: udati se je mo
ralo mandatu družbe. Nekaj od
teh je tudi pustilo delo v znak
protesta in odšla drugam za de
lom — sempatje je tudi odvzela
može in tako bo z manj ljudmi
napravilo isto delo. V tem sluča
ju lahko vidimo perfidnost in zvi
jačo kapitalistov: mezdo je povi
šalo na račun delavcev. Seveda
domokratje so "all right".
Mnogo se je tudi govorilo, da
bo družba uvedla osemurni de
lavnik v svojih delavnicah. 6
dnevni delavni teden in tako na
prej. Toda vse skupaj je bila le
govorica, prazno besedičenje ne
zavednih trpinov. Zakaj še vedno
delajo 12 ur na dan. v gotovih slu
čajih tudi 18 in 24 ur brez pre
stanka?
Kaj je bil vzrok povišanju mez
de od strani družbe, je organizi
ranim delavcem lahko uganiti. Gi
banje delavstva po vzhodnin jc
klarnah Pennsylvanije, Ohio, II
linoisu in po več drugih krajih je
bil vzrok, da se je vam delavcem
zvišala mezda,( ako se to sploh
sme imenovati zvišanje, kajti šU
je na račun vaših tovarišev in ne
na račun družbe oziroma steel tru
sta. Trust bo napravil iz delav
skih žuljev ravno toliko miljonov
dolarjev dobička, kot preje in
mogoče še več. Povišanje mezde
je družbo malo ali celo nič zade
lo. Pač pa vas trpine delavce. Kar
se pa tiče osemurnega delavnika,
je skoraj neumno misliti, da bi
prišel prostovoljno od strani
družbe in to je na vašo škodo de
lavci. Ako boš hotel imeti 8 urni
delavnik, brat delavec, moral se
bodeš organizirati skupno s tvoji
mi tovariši in potom organizacije
priboriti 8-urni delavnik in boljše
razmere. Edino potom organizaci
je vseh delavcev v železarski in
dustriji in potom s složnim in so
lidarnim nastopom vam bode mo
goče primorati "Steel Trust", da
usrodi vašim zahtevam in to ne sa
mo tu v Pueblo, marveč po vsej
Ameriki, kjer ima trust svoje de
lavnice.
Delavci, za vzgled si bodete mo
rali vzeti svoje delodajalce, učite
se pri niih in kakor oni, organizi
rajte se tudi vi. Vaši delodajalci
so spoznali potrebo organizacije,
poglejte krog sebe in premislite,
če bi ne bila tudi vam koristna.
Kupitiilisti lastujejo rudnike, stro
je in delavnice, kar tvori ogrom
no bogatstvo, toda pri vsem tem
imeti morajo vas, vase roke, dn
pretvarjajo vso to stvar v korist
ne reči. Ruda bo ostala mrtvo bla
go, stroji bodo ostal', ako ne bode
pri njih vašega razuma, vaših rok
katere bodo pretvarjal© rudo v
razne koristne kovine, iz katerih
se zopet potom vaših rok in stro
ja spremeni in napravljajo razni
predmeti, katere rabimo vsak dan
v korist ljudstva. Delavci, kapi
talisti so organizirali in osredoto
čili kapital; organizirajte in osre
dotočite vi vašo delavno silo, or
ganizirajte se v eno močno orga
nizacijo vseh železarskih delav
cev. združite se tako močno, tako
solidno, da kadar se bodo ustavi
le vaše pridne roke, ustavilo se bo
vse delo v celi železarski industri
ji. In vaše zahteve vam bodo u
godene v najkrajšem času. Pred
vsem bratje delavci, ne pozabite
vašo politično premoč, istotako
kot na strokovnem polju organi
zirajte se tudi na političnem in to
kot razred — delavski razred za
vedajoč se svoje moči. Strokovna
organizacija in socialistična stran
ka so dve najhujši šibi za kapita
liste. Teh dveh metod se morate
naučiti, kako jih rabiti inteligent
no. Pokažite vašemu sovragu, da
ako on lastuje posedujoča sredst
va. da ne lastuje vaših možganov!
Delavci, ne bodite strahopetci,
ampak v boju za vaše interese in
koristi celega delavskega razreda.
Bratje delavci, demokratje
imajo ravnotoliko opraviti z zvi
šanjem vaše mezde kot njihovi
in-edniki, republikanci. Demo
kratje so ravno tako kapitalistič
ni mameluki. oni delajo le za inte
rese svojih jjospodarjev — kapi
talistov. V štrajku po vzhodu iii
gibanju delavstva na splošno —
iščite vzroke, zakaj so vam vrgli
par drobtin iz kapitalistične mize
in vam tako zvišali mezdo.
V začetku mojega dopisa sem
tudi omenil izraz mojega-nezaved
nega tovariša glede 8-urnega dela
po topilnicah. Da, v začetku pre
tečenega meseca je bil potrjen in
podpisan 8-urni zakon za rudnike,
rndotopilnice in mline, kateri je
bil na splošnem glasovanju v lan
skih noveinberskih volitvah in
kteri je prodrl z ogromno večino
glasov. In "Smelter T rust u" ni
preostajalo dmzega, kot da uve
de še zaostale delavce, kteri so
prej delati deset ur na dan, 8-urni
delavnik z isto plačo kot za 10
urni. "Smelter Trust" se je mo
ral ukloniti temu zakonu.
Če pogledamo v zgodovino boja
za 8-urni delavnik v dotični indu
striji, vidimo, da je bilo zopet or
ganizirano delavstvo posebej še
"Western Federation of Miners"
katero je vodilo boj in doprina
šalo žrtve, junaško stalo na štraj
kih, trpela preganjanje, bilo vr
ženo v ječe in deportirana ter pre
stalo vse kapitalistične tiranije v
tej državi in to skoz celih pet
najst let in vsega tega se ni delav
stvo plašilo, kajti zavedalo se je,
da stoji za principe, za načela za
vednega delavstva in organizaci
je "Western Fed. of Miners".
Kdo se ne spominja borbe in
štrajkov v Cripple Creek Felluri
de, Colorado, v letih 1903—4 in
3, katere je vodilo delavstvo or
ganizirano v "Western Fed. of
Miners"? Zaprti voditelji, depor
tirani rudarji v ondotnih okrajih!
Vse te žrtve, bratje delavci, so bi
le doprinešene v vašo korist. To
vidite delavci, so bili tisti "deino
kratje", katerim se imate zahva
liti, da danes delate osem ur na
dan. To je gola in neovrgljivn
resnica, kar se lahko prepriča
vsak. Čitatje knjigo "The Pin
kerton Labor Spy", (pinkertonec
delavski ovaduh) v angleškem je
ziku. ktera se lahko dobi pri pi
satelju teh vrstic na posodo.
Rekel sem, da bi jim moral biti
hvaležen! Toda poslušaj tovariš,
delavec, organizirani delavci ne
zahtevajo nikakc zahvale od svo
jih neorganiziranih tovarišev. No,
vse kar se zahteva je, da se jim
pridružiš, da pomnožiš armado
organiziranega delavstva. Želimo
da postaneš naš sobrat in se z na
mi skupno boriš za delavska pra
va, za boljše življenje za sebe in
svoje družine in svoje sotrpine.
Vidiš, da je delo vedno težje, n
plača vedno ista in življenske po
trebščine vedno dražje. Družinca
se množi a tebi vedno bolj moči
pohajajo. In ko boš enkrat dovolj
izdelan in bodo tvoje moči pošle,
tedaj gospodar bo enostavno gle
dal za močnejšega delavca, a ti
in tvoja družina bodete vrženi na
četrto broz vseh sredstev in v rev
ščini in temu bo sledilo, da me
sto tvojun otrokom v šolo iti, bo
do morali v tovarno, da iznrcša iz
mladih telesc profit molohu — ka
pitalizmu! Mlini naravno melje
jo neprestano in presajo iz delav
stva iniljarde dolarjev, in temu se
pride okom samo po jedni poti —
in ta pot je, da se delavstvo orga
nizira na industrielnem in politič
nem polju. — Bratje delavci, če se
hočete rešiti iz mezdne sužnosti —
rešiti se moramo sami.
Zdrobimo suženjstva okove!
CharlcK Pogorelec.
ČASNIKARSKO FALOTSTVO.
Willock, Pa.
Dasiravno nerad polemiziram z
lažnjivci in časnikarji, kateri so
izgubili zadnjo iskrico poštenja
sebi, vendar me sili dolžnost do
sobratov S. N. 1'. -F dn v jav
nosti razkrinkam neki list. oziro
ma njegovega urednika, kateri sir
vedno baha z svojo poštenostjo,
ter visoko nasi prapor kot "de
lavski prijatelj" in zagovornik
istih. Dotieni "gentleman*' se kaj
rad trka na prsi in kriči: "Vse
za vero, dom cesarja, pravico,
moralo in še "Zvonarske ulice"
po vrh. Da tega "žurnalista" lu
na precej hudo Irka, sem vedel že
delj časa, nisem pa verjel, da je
zmožen človek, kateri sedi v ured
ništvu lista — napisati direktno
laž v črnem tisku, da je bil pred
sednik S. N. P. J. v Clevelpndu
tepen.
Vest, da sem bil na seji dm.štva
"Primož Trubar" tepen, je Clev.
Amerika, oziroma njem prismuk
njeni urednik poročal kot čisto
resnico, nakar je dotično laž tu
di hlastno ponatisnil zvesti bra
tec v lažeh — "Amer. Slovenec".
Moja dolžnost kot gl. predsed
nika S. N. P. J. je. da delujem za
koristi organizacije. Stojim na
principih, da se ne sme kratiti
pravic ne glavnim odbornikom in
krajevnim društvom kot tudi ne
posameznim članom jednote
Zahtevam od urednika '(.lev.
Amerike", da naj mi odgovori na
sledeča uprašanja:
1. Dokažite mi, ali so mene pri
peljali na sejo dr. "Primož Tru
bar" socialisti, ali pa. da sem
imel pooblastilo od S. N. P. J.
2. Dokažite, kdo je bil provzro
čitelj rabuke na seji dr. "Primož
Trubar".
3. Zahtevam, da dokažete, ako
je en človek položil samo en prst
na me v dvorani ali pa sploh L'je
v Clevelandu!
Torej ako poznate časnikarsko
dostojnost, dokažite mi točke,
katere sem vam tukaj stavil. Do
kažite kar ste pisali, ako pa n<
morete dokazati in če ni vsa vaša
časnikarska dostojnost ušla k —
psom. potem pa vam druzega ne
kaže, kot da vse vaše laži v listu
javno prekličete.
Gospodje, ako ne storite tega.
potem bodejo bratje in sestre S.
N. P. J. na jasnem, da je vaš list
najbolj falotski, kolikor jih i'
haja v slovenskem jeziku!
Bratje in sestre. Nerad odgo
varjam v surovem tonu. Priiuo
ran sem pa odgovoriti in pojasni
ti celo stvar članom S. X. P. J.,
ker drugače bi si lahko mislili,
da kradem, ropam in ubijam lju
di na cesti, ter sem že obsojen na
vešala ali pa na električni stol!
— Odgovarja se pa gentleinanom
po gentlemaut.sko, gorjačarjem
pa z gorjačo.
Vedno vaš za napredek in ;»ic
cvit S. N. P. J. — za prostost,
enakost in bratstvo, dokler ne
pade kapitalizem in laži žurnal'
zem, ki zastruplja dušo naroda.
Jakob Mikl&včič,
gl. predsednik S. N. P. J.
Globe, Ariz.
Sporočam žalostno novico, ka
tera se je zgodila v tukajšnjem
rudniku, kteri se zove: "Miami
Copper Co.". Holj pravilno bi se
moralo glasiti: "družba nikdar
profita sita". Pri omenjeni druž
bi vlada skrajna brezbrižnost in
malomarnost. Zemlja je že celi
dan poprej dajala znamenje, da
se bo zgrudila skupaj — ali pro
kleti kompanijski hlapci se niso
nič zmenili za znamenja. Kapita
listom je seveda bilo ljubše, da je
naenkrat ubilo tri može, osem pa
nevarno ranilo tako, da težko, da
bi kteri izmed njih okreval. Ozna
čil bi jih z imeni, ker pa ni med
ponesrečenci nobenega Slovenca,
ter obt »eni vzame tudi preveč
prostora v listu, zato mislim, da
mi radi tega ne bode nikdo opo
rekal, ker tuje imena itak nimajo
pomena za slovensko javnost.
Seveila družba se sedaj dela
nedol/jia kakor novorojeno dete!
I)a je družba nedol/jia, se je iz
javil tudi "coroner" in drugi
pregledovalci, česar jim pa sedaj
seveda ne zamorimo, ker je nam
vsem dobro znano, da taki ptički
lete vedno skupaj.
11 ogata družba bi take nesreče
prav lahko omejila, ampak druž
bo ne brigajo toliko delavci, kot
pa »veti kapitalistični profit, tlo
spodje dobro vedo da sn pod da
našnjim siteinom življenja delav
cev "eheap". Dokler se bodo de
lavci pustili vleči od svojih kapi
talističnih in meščanskih jyrija
teljev, tako dolgo tudi ne smemo
pričakovati, da bi bilo boljše. Ce
bi naprimer imeli postavo, da mo
ra družba za vsakega ubitega ru
darja plačati $10.000 odškodnine,
potem, prijatelji bi družbe hitro
pr.-skrbele boljše varnostne na
prave. kar bi bila posledica, da bi
imeli mnogo manj nesreč in smrt
nih slučajev, kot jih pa imamo
danes.
Katastrofa se ji- pripetila ob 7.
uri 30 minut zjutraj (in katere
ga dne T). Sreča je bila. da je bi
lo ravno oh času, ko je "day
shift" ravno šel na delo. Samo
1."» rudarjev je še le dospelo v rud
nik ob času. ko se je pripetila ne
sreča. Ako bi bili vsi rudarji že
v rudniku, bi bila katastrofa še
veliko groznejša, ker vseh delav
cev skupno je štiri sto. Zrušili so
se naenkrat štiri predori (elevel
ni) in ako bi se bilo to zgodilo
eno uro pozneje, bilo bi strašno
število rudarjev ubitih.
(Op. ured.: Poročilo za prvo
majsko veslieo izpustili, ker je že
prepozno.)
Socialistični pozdrav!
John 1'aulič.
Brereton, 111.
Poročati hoeeui nekoliko o so
cialističnem gibanju iz nase na
selbine. Dne 1. aprila so se vršile
voliitve za Canton Town Ship. Za
socialistično stranko je bil izid
volitev prav povoljen. Izvoljeni
so bili vsi soe. kandidat je /. veli
ko večino glasov. Seveda je bilo
smešno po volitvah, ko so stare
stranke ena drugi očitale, katera
da je kriva, da so prišli socialisti
na krmilo. Ali zavedni delavce je
takoj uganil, kdo je tentu kriv.
Dne 15. aprila so se pa zopet vr
šile volitve za mesto Canton. Na
ta dan so pa vsi patriotje sta rili
strank skušali poraziti socialiste
z znano mihvauško taktiko — to
je: vse kar diši po kapitalizmu
se je združilo v en tabor ter po
stavili nasproti neko mešanico,
kateri pravimo: "Citizen Party
tiket". Sto meščansko podlo so
za enkrat prevarili delavce, ali
pokazalo se je, da je duh socializ
ma močno napredoval, in da se ne
puste vsi delavci vedno vleči za
nos.
Omeniti hočem še nekoliko tu
kajšnjo slov. naselbino. To delo
je že izvršila ona vrla "Ribni
čanka" v štev. "JH2 tega iista. Le
zanikati hočem nekaj taktov nje
nega dopisa.
Ona zelo laskavo hvali list
" Proletarec". Kar načuditi se
nisem mogel, kolika sprememba
v tako kratkem času. Nisem še
pozabil, kako je bil zaničevan t.i
nevstrašeni boritelj, kateri ro
je skozi dve leti tukajšnjega mo
jega bivanja vedno osamljen obi
skoval! Kolikokrat sem nagovar
jal tega ali onega delavca, da naj
se naroči na list "Proletarec".
Vi že lahko sami veste, kakšen
odgovor sem dobil na to. Prišli so
pa v naselbino novi naseljenci in
ž njim tudi tlove ideje in novi
iltih. stari nazori so izgubili vso
veljavo; in to je vzrok, da je
"Proletarec" danes tako dobro
zastopan v naši majhni naselbi
ni. V očeh klike, katera zagovar
ja in se skriva za mamično krilo,
su tukaj neke vrste "višji" Slo
venci, kateri se samo norčujejo
iz sotrpinov delavcev. Vam se do
zdeva, da kdor uči nauk socializ
ma, da je dotični bedak — kdor
pa rabi suhoparno fraze, je pa
najboljši propagandar. Ali ste
vi ali vaš soprog že organizirani
v soc. stranki? Vi imate preveč
osebnega sovraštva, da bi se mo
gli bratiti s proletarci.
Mogoče, ako bi imel klub kak
šen drug simbol, potem bi morda
pristopili zraven. Vrla gospa tu
di nekaj smeši moj dopis, kateri
je bil priobčen v (JI. S., dasiravuo
je dopis popolnoma soglašal z ta
kratnimi razmerami. Aku vas pa
v srce ne vLdiui, potem seveda ni
sem temu jaz kriv. 1'očasi bode
te že prišli do spoznanja, da vam
neko vrtf o "Slovenci", k.ikor jih
omenjate vi, želijo, da bi spoui :li
tudi vi enkrat nauk socializma in
potem se bode tudi sloga naselila
med nas. Ako stremite v resnici
za tem naukom, potem vam pri
poročam, da pridno citate "1'ro
letarca". Raztolmačite vašim pri
stašem, da je socializem vsak dan
in |(ovsod jodnak. Smešno je ven
dar-le, ako je kdo danes navdu
šen za krvavo revolucijo, takoj
drugi dan j«' pa že najhujši reak
eijonar, kateremu se vse skupaj
dozdeva humbug. Ako hočete še
kaj več zvedeti, kaj je kritika,
kaj je moderno žensko gibanje in
kaj je nauk socializma — jwteiii
vam radovoljno prepustim na raz
polago knjižnico, katera sestoji iz
precej knjig in brošur, katere pa
vam še posebno priporočam!
Aleš z Dobcna.
(Op. ured.: Sedaj smo čuli oba
zvona. Ako se sedaj ne bodete
mogli razumeti, potem pa pojdite
«>den k drugemu malo povasovat.
nakar boste že prišli <b» zaključ
ka, kdo ima prav).
Odmev iz Colorade.
Izvanredna konvencija S. I). 1'.
Z. se prične prvi pondeljek mese
ca maja v Clevelandu, O. Kon
vencija. bratje delcgatje, je naj
višja uprava pri naši lepi organi
zaciji. Torej pri tein ne poslušaj
te nikogar in ne ozirajte se na
prijatelje in ne na sladke besede,
katere bodo vam morda na raz
polago na konvenciji! Ne oziraj
te se. temveč delajte za proevit
in napredek naše vrle S. D. P. Z.
Postavite ji na čelo može, kateri
bodo vredni nositi imena glavnih
odbornikov "Zveze".
Bratje delegatje in sestre dele
gatinje, zdaj je tisti čas. da po
javite našo Zvezo na tisti temelj,
du bode tudi res vredna svojega
lepega imena. Posebno paziti mo
rate, da se izvolijo v gl. nadzorni
c.dbor možje, kaKeri razumejo ra
čune ter s<> samostojnih glav in
kateri ne smejo imeti strahu pred
nobenim posameznikom. Kdo jo
kriv. da se vrši zvanredna kcu
vencija f Kdo bode plačal ogrom
ne stroške? Ti delavec!
Tukaj bodete morali, bratje de
legatje in sestre delcgatinjc do
bro premisliti, da ne boste pri
tej konvenciji napravili še slab
še kot je bilo do sedaj.
Kar se pa tiče primanjkljaja v
blagajni S. I). P. Z.. za tisto pa le
glejte, da bo prišlo do centa na
zaj v blagajno Zveze.
\'a zapadli pričakujemo naj
boljši vspeh in zadnjo izvanred
110 konvencijo S. 1). P. Z.
Na tisoče zavednih slovenskih
delavcev ima svoje oči uprt« na
vaše zborovanje v trdnem prepri
čanju. da naredite homatijam en
krat konec, očistite nesnago in
pomedete z železno Illtftlo!
Franklin Boro., Pa.
Skupna slovenska društva pri
redijo dne 17. maja zvečer vese
lico v Slov. izobr. Domu, Frank
lin 15oro., Pa.
Na veselici bode sodelovalo
Slov. pev. in izobr. dr. "Bled",
pod vodstvom g. Ig. Hude.
Tem potom so najuljudneje
vabljeni vsi SLovenci iz tukajšnje
okolice, da se blagovole udeležiti
te prireditve.
Za izvrstno godbo in za vse
druge vdobnosti bode skrbel od
bor.
Fr. Pavlovčič,
tajnik Slov. izobr. Doma.
Claridge, Pa.
Veliko se je slišalo v slovens
kih listih, kako delujejo gl. urad
niki S. D. P. Z. Nekateri so napa
dali gl. predsednika in hlaagjni
ka. drugi pa zopet gl. tajnika in
nadzorni odbor. Zdaj sc pa razvi
di. da sedaj, ko je potreba poslati
delegate na konvencijo, da se na
redi enkrat red temu, pa še 21
društev spi, katere nimajo še no
benih delegatov. Vsakdo je že
gotovo slišal, zakaj da se vrši iz
vanredna konvencija. Potreba in
dolžnost vsakega društva je, da
pošlje na tako važno zborovanje
delegata. Bad pripoznam. da ne
katera društva nimajo dinarja v
blagajni, ampak kadar sc gre za
napraviti red za dobrobit cele or
ganizacije, takrat bi se ue smelo
gledati za par dolarjev.
V listih kjer so naznajcui dele
gatje za izvanredno konvencijo
S. I). P. Z. pogrešamo sledeča
društva, katera nimajo nazuan
jenih svojih delegatov in sicer:
Društva štev. l.r>, 17, 18, 20, 24,
31, 32, 33, 37, 43, 46. 47, 48, 52,
55, 58, 60, 63, 66„ 67, 71,
To so navedena društva, kate
ra nimajo delegatov.
Ilratje in sestre delegatinje,
delujte trezno in složno v procvit
naše vrle S. D. P. Z.
Lep poodrav vsem bratom in
setram naše lepe Zvejte!
Matija Regina,
tajnik društva štev. 7.
Franklin, Kans.
Zopet j«» pričel mesec maj, naj
lepši mesec v letu. ko začne zele
neti uri roda in oživi vsa narava.
Staro in mlado se poda na sveži
majniški zrak. kjer cveto cvetli
ce in pojo pt ir-iee. Vse se oživi v
maju. kar čuti in raste. Oživi se
enkrat tudi ti — delavec, trpin
i;. z»:>usti enkrat za vselej mezd
no sužnost.
Tudi člani sv. Barbare, zdru
ženi v štirih postajah pod eno za
stavo v državi Kansas, priredi
skupno veselico dne 11. maja v
prosti naravi pod milini nebom
v "Jacks Wille", Kans. Pričetek
zabave se prične ob 2. uri popol
dne na vrtu. kateri je oddaljen
1 miljo od poulične železnice, po
staje Dablar-Miller. Vabi se ro
jake, kakor tudi vse društvene
sobrate, da se te veselice po mož
nosti udeleže S tem pokažete so
lidarnost. kakor upam tudi, da
lmdete svojo solidarnost pokazali
napram drugim sobratom ob slič
nili prireditvah. Rojaki Slovenci,
čas ni več daleč, ko se bode kora
kalo pod prvo zastavo. To se bo
de kmalu zpodilo, ako borno slož
ni lahko doživimo še mi ta čas.
Naši potomci pa bodo pa sigurno
doživeli, samo gladimo jim pot,
da bodo tem lažje korakali po
njej, nego smo mi. Proč z absolu
tizmom, držimo delavec z delav
cem. Proč z neunijskim blagom,
nodpirajmo samo unijsko blago,
da ne bode vedno radi skebskega
hlapa samo razpritje med nami.
Delavsko podjetje, katerega so
ustanovili delavci, naj naročuje
po možnosti samo \inijsko blago
in potem bodem tudi jaz z vami.
Ztrubi naj se strahovlada, naše
geslo naj bode: vsi za enega, eden
za vse. Potem bomo še le lahko
ponosni na podjetje, ter bomo v
resnici lahko rekli: delavci na
Franklin. Kans. smo napredni.
Dokler se pa to ne zgodi, toliko
časa ne sme biti besede o napred
ku. Sedaj pa še enkrat kličem
vsem članom in Slovencem sploh
po bližnjih naselbinah "Jacks
Wille" — udeležite se zastavne
veselice dne 11 maja, brez razli
ke verskega prepričanja.
Na svidenje dne 11 maja na
Jaks Wille, Kans.!
Frank Wegel.
Cleveland, O.
Veliko se govori in pise danda
nes o ženski enakopravnosti. So
ljudje, ki sicer so za žensko ena
kopravnost, ali če se ženska hoče
le malo bolj svobodno gibati, jo
že vidijo, češ, da je ženska samo
za tlom in to v prvi vrsti oni kri
čači, ki pravijo seveda, — da so
napred"jaki, a v resnici pa tiči
njih napredni duh v na/adnjašt
vu. So tudi možje, ki veliko go
vore o ženski enakosti in svobo
di. v resnici so pa pravi tirani v
nasproti ženski, ki jo hočejo po
polnoma podjarmiti in zasužnjiti.
V prvi vrsti hi seveda morali gle
dati ženskc, da bi se kolikor jim
dopuščajo razmere, mogle tudi
svobodno gibati in po svoji po
Ijubnosti lahko razvijati svoje du
ševne moči.
Ženska, če se bolj čuti svobod
na, toliko lažje in bolj z veseljem
premišlja o stvari, ki se jo po da
našnjih zakonih seveda ne tiče;
resnici na ljubo pa veliko bolj kot
si to stvar mislimo, ker ako osta
ne vedno tako, ne dosežemo nik
dar svojega cilja. V prvi vrsti je
tu seveda treba prave vzgoje, na
ravno je, da bi se morale ženske
posvetiti bolj študiji: v vzgoji in
naravi, da bi napravile svoje otro
ke v prave ljudi. Prebita resnica
je, da če matere nimajo prave vz
goje same, tudi one ne morejo
njih otroke pravilno vzgojiti.
Tudi z angleškimi "sufragetka
mi" se ne strinjam popolnoma.
One sicer stremijo za pravi cilj,