Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Image 3

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Page 3, Image 3',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-3.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-3.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-3/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-3/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-3/>

Newspaper Page Text

ali ne razumejo prav kako to do
seči, ker delati bi morale delo, ki
je vredno njih — četudi so ženske
in bile bi spoštovane in tako bi
prišle tudi kmalu na površje; ne
pa s tem, da požigajo, uničujejo
in razbijajo to, kar je uHuvec s
trudom zgradil. V leni slučaju jib
priznam blazne do skrajnosti. Za
kaj? — -zato. ker »imajo nobene
prave vzgoje in radi tega ne mo
rejo tudi nobenega pravega vzgle
da dati.
Sodruginje. torej na delo, agi
tirajte vedno in pri vsaki prilož
nosti za dobro stran. Delo je sicer
naporno, toda če »družimo svoje
3labe moči in se skupno z moški
mi bojujemo zoper izkorišaenje
kapitalizma, bo "am igrača boje
vati se, ker z združenimi močmi
bo tudi zmaga gotova.
Pozdrav vsem sodrugom in so
drugin jatn!
Josipiua Gradišer.
Ely, Minn.
Naši hlapčoni. na videz prija
telii superintendenta Charles Tre
zoneta so začeli napredovati tudi
s tem. tla so začeli pisati dopise,
v katerih pojejo hvalo Trezonetu,
ter ga razglašajo: — ah in oh, za
delavskega prijatelja.
Dopisnik v nekem meščanskem
listu poroča, da je bil znani tiran
Trezona zato izvoljen za župana,
ker je, — eujte in strmite — pri
jatelj delavcev. Resnici na ljubo
pa vam vsem hlapčonom povem,
da je bil 011 zato izvoljen, ker ste
vsi hlapčoni. nad zemljo in pod
zemljo, agitirali zanj. Na shodu
političnega kluba, (da me morda
ne bo kdo napačno razumel naj
pojasnim, da to ni "soc. klub",)
se je neki boss izrazil tako-le: Vo
limo vsi njega, ako ne bo izvoljen
on, k<lo bo potem živel nas in na
še otroke. Ko je hotel nekdo ne
kaj na to izjavo oporekati, je pa
vstal predsednik nekega katoliš
kega društva, ter se je izrazil ta
ko nesramno, da je v resnici pre
bedasto njegove izraze tukaj opi
sati. Pol ure oozneje je že bil do
tičnik, kateri je oporekal za Tre
zouovo airitaeijo. zatožen pri "tre
mar bossu". "Rossi" so tudi po
volitvah jenjali fehtati za tobak,
ker jim daje Trezona v to svrlio
za njih agitacijo stare 'čike". Za
res lopo darilo za njihovo muko
trpno delo.
Dopisnik J. S., ki je skoval ta
ko bedast tloris, je |>a gotovo do
bil kot plačilo za njegovo delo
ono pet centov "cigaro" in povr
nitev poštnine. V drugem stavku
dopisa piše: V zadnjem dopisu
pred volitvami bilo je priporoča
no. da bi Slovenci pri volitvah na
stopili skupno s Finci. Toda pri
volitvah se je pokazalo, kako so
nas potegnili za nos. — Kdo je pa
vas za nos potegnil? IDapconi. vi
ste poteernili za nos sami sebe. ker
ste oddali vaše glasove za kozarec
pive in za par starih 'čikov". Vi
ste prodali delavce zagrizenemu
sovražniku in s tem tudi sami sebe
prav imenitno za nos potegnili.
Gospoda, tako je in nič druga
če. Škandal, da sužnji kapitali
stov ližejo palico, katera jih tepe
dan na dan!
Jože.
Herminie, Pa. 2.
Ker iz. naše naselbine ni bilo že
»koraj leto dnij nobenega dopisa,
namenil sem se jaz nekoliko opi
sati tukajšnje razmere. Zaslužek
je seveda več kot prenizek za ta
ko dolu delavni čas. Koliko teže
mora človek premakniti, predno
dobi od kapitalistov istih par gro
šev — to zna in razume samo ti
sti. kateri dela dolg delavni čas
za nizko mezdo.
Moram pa še nekoliko omeniti,
kako da se tukajšnji delavci zave
damo. V resnici srno lahko ponos
ni slovenski delavci, kateri sto
jimo v soc. vrstah, kakor tudi v
podpornih in strokovnih organi
zacijah. Predvsem moramo skrbe
ti, da se vsi delavci organizirajo
v socialistični stranki. Dokler se
socialistična teorija ne izpremeni
v prakso, toliko časa bodo še ved
no sedeli v Washingtonu, D. C.
demokratje ali pa republikanci,
mi delavci pa delali za beraško
ceno 7.fi gospode kapitaliste. Mi
moramo biti predvsem trdni, za
vedni socialisti, katerih ne odne
se vsaki veter. Skrbimo, da bodo
"aši sotrpini — delavci pridno či
tali soc. časopisje teT se zanimali
za državljanske papirje. Ako ni
smo državljani, potem enostavno
tudi ne moremo voliti, ako pa
nara ni dovoljeno voliti, potem pa
seveda tudi ne moremo izpreine
niti vlade.
Slovenski delavci na llerminie,
štev. 2., smo nekaj časa prav le
po napredovali. Najprvo smo si
ustanovili soc. klub, štev. 3;prid
"o so delavci prispevali svoje me
sečne prispevke in veliko jih je
takrat agi tiralo za pridobitev no
vili članov. Sedaj je pa zopet vse
bolj tiho, ros uevem, kaj mislijo T
(Op. ured.: Razdelite med nje
majske številke "Proletarca", kn
terega naj pri<lno čitajo!)
Tukaj imamo tudi dva podpor
na društva iu sicer prvo pripada
k S. N. I'. .1. drugo pa k S. S. 1'.
Z. Oba društva prav lepo napre
dujeta, dasiravno sta še mlada,
vendar pa imata oba lepo število
članov. Večkrat kateri delavec
pripoveduje, da so vse podporne
organizacije euake. Na tem je pa
seveda razlika. l\>dporne organi
zacije se ravno tako razlikujejo,
kakor politične stranke. Na pra
vih principih so tiste podporne
organizacije, katere imajo noč.
podlago. Slovenskim delavcem so
najbolj koristne dotične podpor
ne organizacije, katere vestno
skrbe zanjc ob času nesreče, po
vrh pa da jih organizacija potom
svojega časopisja tudi duševno
vzgaja. Najprvo je treba skrbeti,
da se človek zavaruje pred ne
zgodo ali boleznijo. Ne zadostuje
pa, a ko delavec pripada h kakšni
posamezni jed not i ali zvezi. Dolž
nost slovenskih delavcev je, da so
tudi člani .T. S. Z.
Delavci, mi, ki z žulji naših rok
redimo vse falote in postopače —
podajmo si bratsko roke. Mi pro
duciramo vse. kar je na zemlji.
Mi smo opravičnni, da uživamo
sadove našega dela. sedaj nam pa
ves produkt ukradejo "asi kapi
talisti. kateri se skrivajo v okvir
je postav. Delavci dajo od napor
nega dela samo toliko, da se za si
lo naje — to je toliko, da more
zopet drugi dan iti na tlako, vse
drugo pa izgine v žepih potepu
hov !
Zakaj bi se torej delavci že en
krat ne organizirali in združili, če
pa to naši interesi zahtevajo! 1'od
pirajmo drug druzega, ker v slo
tri je moč. Združeni zmagamo, —
nozdruženi smo pa slabiči, katere
lahko povoljno izkoriščajo kapi
talisti !
Louis Bric,
organizator kluba, štev.
Iz domovine.
— Farška bisaga na Viču. Viški
patri se na vso moč trudijo, da
bodo imeli <k! birme čim večji do
biček. Xe le to. da hočemo imeti
za botre le klerikalce najčistejše
ga kalibra, ki se razumejo na
"ofre", temveč prepovedali so tu
di vsakemu botru po več biriran
cev. Vsak birtnanec mora imeti
svojega botra. Ce bo več botrov,
več bo "ofra", ta)<o sklepajo.
M nogo Vičanov je zato sklenilo,
da ne bodo poslali otrok k viški
birmi, ki ni nič drugega nego ne
sramno odiranje. Opozicija proti
terorizmu viških tonzurirancev se
je pa zbudila tudi že med — bir
manci. ker ie že več dečkov izja
vila: "Ne <rrem k birmi, če ni moj
boter " rdečepintar".
— Socialno demokratična zma
ga pri občinskih volitvah. Social
no demokratično delavstvo je si
jajno zmagalo pri občinskih vo
lil vali v Eggenbergu na Štajer
skem. vkljuh temu, da je bila pro
ti njim združena klerikalna in li
beralna nurgarija. Oddanih je bilo
vsega skupaj 1100 glasov. Social
no demokratični kandidati so do
bili 734 glasov, kandidati združene
purgarije pa 335 irlasov, ostali gla
sovi so bili razcenlicni ali pa neve
ljavni. /lasti klerikalci so se po
ganjali za meščanske mišmas
kandidate, vkljuh temu so dobili
kandidatje meščanskih strank za
100 glasov manj kakor pred tremi
leti, socialisti pa za 100 več.
— Starostna preskrba v —
Idrijci. V Idrijco je zašel sodr.
Anton Poženel. Potegnili so ga
iz vode pri žgalniškem jezu mrt
vega. Sodr. Poženel je bil dober
mesec dni vpokojcn rudar po 30
letni rudniški službi. Bil je med
svojo službo dvakrat težko poško
dovan: enkrat v jami in enkrat
v žgalnici. Enkrat je bil v smrtni
nevarnosti, da bi ga bil kmalu
strupen plin v jami zadušil poleg
dveh tovarišev, ki so ju na*li mrt
va, dočim so sodruga Poženela se
k živlienju spravili. Odkar je bil
penzioniran vsled onemoglosti, mu
je pešal ura. Vedno je tožil, da je
"delal 30 let, bil v smrtmi nevarno
sti in težko poškodovan, sedaj pa
ne bo Mnel toliko, da bi mogel se
be in družino preživeti. Prosil je,
naj mu erar dovoli vsled poškodb
eelo provizijo, pa mu tega niso ho
teli izpolniti. To je moža se bolj
potrlo. V noči 28. marca je med
spanjem svoje žene, sina in hčere
izginil bos i/, hiše in blodil okrog
žgalniškega mostu, dokler ni zašel
v vodo in utonil. Sodr. Poženel
je bil vedno zvest svoji rudarski
strokovni organizaciji in social
no demokratični stranki. Star je
Idi 58 let in jako priljubljen mož.
Velik del njegove nesreče ima na
vesti brezsrčni austrijski rudniški
erar. ker ni hotel priznati tega,
kar je Poženel zahteval in pošteno
zaslužil.
— Taki so hinavi! Iz moravske
ga Sehoenbcrga noročajo: Tukaj
šna policija je aretirala katoliške
ga cerkovnika Alojza Neumanna,
strastnega klerikalnega agitator
ja. ki je nad več deklicami zvr
šil nujgrše hudodelstvo. Za svojo
žrtve je izbral več enajst do tri
najst letnih deklic. Ko so izsledili
njegovo zločinsko početje, je vrli
katoliški mož pobegnil, a ko ga
prijeli že v Kehoenbergu. V Freu
dcntalu je nosil zvonec pri kleri
kalni stranki, ki se je odela s kr
ščansko socialnim plaščem, da je
tem ložje vlekla ljudstvo za nos.
Med starši zapeljanih deklic vlada
veliko razburjenje in to še tem
bolj. ker so poskušali "vplivni lju
dje" prisiliti starše in deklice, da
bi molčali.
Pri klerikalcih je bilo še vedno
v navadni, da se največje lopove,
ako njih pristaši opere, da posta
nejo čisti kot nedolžno Jagnje.
— Nova palača za rimske reve
že. Kadar prtpež umri*, tedaj mo
rajo priti vsi kardinali (okolo 70»
v Rim. da izvolijo naslednika. l'o
papeževem mnenju sedanje stano
vanje za kardinale ni dovelj veli
ko. zato ho sezidal palačo samo za
kardinale. V tej palači ne bo nič
manj kot sol> noleg raznih ku
hinj, jedilnic in drugih potrebnih
sob. Kje ho "revež"' vzel denar
za to poslopje in dragoceno opra
vo. razno pohištvo, dragocene pre
proge itd. T Ali bo razpisal odpust
ke, ali ho zopet irlohoko posegel v
žep revnega ljudstva T
"Daj, daj!" se ho zopet glasilo
v cerkvah! "Slovenski trpin, ki
prenašaš peklenske muke v pod
jetjih ameriških kapitalistov, daj,
daj za vbozega jetnika v H i mu,
da si bo sezidal novo palačo!" ho.
do oznanjevali rimski ageutje. Z
drugimi besedami. "Tam na onem
svetu te čaka rajsko veselje...
socializem.
— Rimskokatoliška cerkev v
Avstriji ima po nje lastjii statisti
ki :i66.S87.!»S6 K imetja, ki nese
•2:!.02fi.4:il K obresti. Razen tega
prispeva verskemu skladu država
27 miljonov kron. To so dohodki,
ki jih izkazuje statistika, ki se
odtegujejo vsaki kontroli. Torej
duhovniki in samostani imajo ja
ko lepe dohodke in prav verjetno
je, da ne poznajo socialne bede,
ki mori delavstvo, ki hodi upadlih
lic, suhih kosti in izmučeno po
svetu.
— Muke v peklu. Na deški šoli
v Cliesingu pri Monakovem je pri
povedoval učencem veroueitelj
kaplan Kreudenstein o mukah v
peklu. Da hi otrokom prav nazor
no raztolmačil bivanje velikih
grešnikov v peklu, je prišel vrli
božji bojevnik in vzorni pedagog
na idejo, te muke pokazati na
praktičnem zgledu. Straliote več
nega popublienja — tako je učil
— se sodijo lehko že po tem. da
se "pečejo" duše nrokletih v pe
klenskem o«»nju. Kako to boli, se
vidi iz tegu. da ne more noben
človek držati prst niti netino mi
nute nad gorečo vžigalico, da ne
hi občutil silnih bolečin. To je ho
tel nenavadni verouditelj praktič
no dokazati. Ker pa ni imel nobe
den od učence^ veselja, da bi si
sežgal prst, je kaplan zdražil otro
ke s tem, da je položil na mizo de
set mark in jiii obljubil onemu, ki
drži prst dvanajst sekund nad go
rečo vžigalico. To je seveda spod
budilo otroke. Trije so se oglasili
Dva sta takoj odtegnila prste, tre
tji. ki ga je denar preveč mikal, je
držal prst nad vžigalico tako dol
go, da je glasno zaječal od bole
čin. Kaplan mu seveda ni dal 10
mark. deček je pač imel pojem o
peklenskih mukali in kaplanovi
zlobi. Kaplan se je režal, spravil
denar, deček je pa imel tako rano
na desnem kazalcu, da več dni ni
mog»l pisati. Šolske oblasti naj bi
sedaj še kaplanu prikazale praktič
no peklenske muke in naj bi Freu
densteinov nos toliko časa tiščale
nad gorečo vžigalico, da bi tudi
on izkusil peklenske muke že na
zemlji potem ne bo več bil norcev
Lz šolske mladine.
Švicarske strokovne organiza
cije so štele v letu 1911. 78.119
članov. V tem letu so napredova
le za 2775 članov. Najmočnejša
organizacija je kovinarska, ki
ma 13.425 članov Zelo močni
sta t iii]i organizaciji transportnih
delavcev (12.106 članov) in or
ganizacija urarjev (11.200 čla
nov). Organizirano švicarsko de
lavstvo je sklenilo leta 1911. 152
tarifnih pogodb, ki veljajo za
10.864 delavcev v 1843 obratih.
Torej tudi v mali Švici strokovne
organizacije napredujejo, in nič
čudnega, saj imajo tudi predpo
goje za to; saj je vendar Švica
konstitucijonelno najbolj moder
na država. Zato pa opazujemo, da
od leta do leta. ravno v Švici se
porodi največ humanitnih inici
jativ, in debatira o socialno poli
tični zakonodaji. Nepošteno pa
je le to. da tako industrijalci iz
drugih držav, kakor tudi druge
vlade, ne le «la ne posnemajo s»i
česar iz švicarskega, temveč se
tudi ne drže sklepov, ki se jih na
konferencah v Švici sprejema.
Drugod se torej z zakonodajo na
pf*'diije. pri nas pa se poje ved
no eno in isto.
Kako pospešuje Francoska ci
vilizacijo v Maroku, pokazuje
kar najbolj jasno preiskava dr.
Remlinjrerja. ki je dognal, ila se
doina<"-e žene in možje vedno bolj
vdajajo pijančevanju, ki je v
tem podnebju posebno nevarno.
V Kasablanki n. pr. je poskočilo
število žtranjaren v štirih letih
<*1 4 na 1(51. Leta 1910 so upolja
li se enkrat toliko alkoholičnih
pijač kakor 1. 1909.
Živčna molitev.
Znameniti zdravnik, dr. Dana,
ko je bil uprašan radi vzroka ne
uralgije, je rekel: "Neuralprija
je živčna molitev za zdravo kri."
Urez zdrave krvi trpi celo telo,
/ato ker živci ne dobivajo zadosti
hrane. Zdrava kri je rezultat do
bre prebave in assimilacije krvi.
Ce prebava ni regularna, je kri
slaba in vsi orcani telesa so oslab
ljeni. To ka/e potrebo dobre pre
bave. In vsaki nerodnosti slabe
prebave priporočamo Trinerjevo
grenko vino. Ono deluje takoj na
neprebavne organe jih sčisti in
povspeši njih delovanje. Ono se
kaže_v svaki boleni v želodcu, v
jetrih in v črevih, ker da hitro
olajšavo vedno in povsod. V le
karnah. Jos. Triner, 1333—13:19
S. Ashland ave., Chicago, 111. Ka
darkoli rabite liniment rabite Tri
nerjev liniment. Je najboljši.
(Advertisement)
VABILO NA VRTNO VESELICO
katero priredi
dr. Planinski Raj, štv.107, S.N.P.J.
=—==— ST. LOUIS, MO. =——
V NEDELJO, DNE, 18. MAJA, 1913
v Longwood Grove, 9401-9419 Sooth Broadway.
Začetek ob 2. uri popoldan. Vstopnina 25c.
Veselica so bo vrSila s plesom, keglanjom in Šaljivo poftto. Kdor si
želi prave nepresiljeno zabave in razvedrila naj no zamudi te veselico.
+ X
>♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦ »»♦»♦♦0000 0 00 M0*»0 0 0 »»♦♦♦♦000 »»♦•♦OOMC
ADVERTISEMENT
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|f na|cfoe|e in nalboll siguint.
;• Na«u parobrodna poslovnica je največja
na Zapadu in ima vse najboljše oceanske
črte (linije). Sifkarte prodajamo po
lcompanl|«kUi cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
Kiisjiar Državna Banka kupu|e In prodala In r.amen|u|e denar vseh držav
sveta. - Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, brez odbitka. —
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 3^ obreati. — Slovenci postre
ienl v slovenskem lezlku. — Banka ima $5,818,821.6f» premoženj«.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., SffifSS
POZOR BRATJE SLOVENCI!
Ali te veste kje je dobiti najboljfte mee pe najniiji ceni? — Goto»e
▼ novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici
Ferko Bros., 270—1st Ave. in Park St.
Tu ee dobijo najoltuenejie evei» in prekajene KRANJ8KE KLO
BASE. kakor tudi jetrne in krvave domačega izdelka ter najokuanejie
PREKAJENO MESO; vse pe najnUJlb cenah.
Pridite in prepričujte se tami e naših cenah kakor tudi o kmkoveeti
nairga blaga.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naAe geelo.
Ne pozabite naa torej obiskati v a suit novi mesnici v Joe. Trataik*
»em poslopju.
MILWAUKEE. WIS. Telrfenr Soutk »61».
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE.. CLEVELAND, OHIO. I
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo
moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo ^
Izdelufeva obleke po na|nove)šl modi. ^
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomls ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Naie podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Housa" iikaikih bank,
torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ul»
ge poitne hranilnice Zdr. driav. ZvrSuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka
odprta do 9 ure zveier; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure dopoldne.
Denar vložen v naio banko nosi tri procent«. Bodit« uvejer«ni, da
je pri nas denar naložen varno ln dobičkanosno.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Blue Island Avenue, Chicago, HI.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO"
in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna
"Jugoslavija".
1134 — VV. 18 Sir., CHICAGO, ILL.
i — Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti. Unijske cigare! —
| E. RICHTER, lastnik, t
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR. C4HIM M 1.1, Pi.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, W. E WISSINGER,
predsednik. blagajnik.

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 3, Image 3 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 3, Image 3
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??