Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLKTARKC
UST ZA INTKXESK DELA V SKICA
LJUDSTVA.
SHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik fa> UdtialtlJ:
MfMtotMiU delavaka tiskovna drsita
* C likajo. III.
Naročnina: Za Ameriko >2.00 xm celo
lato, 1.00 za pol let«. Za Evropo $2.50
u celo leto, SI .25 za pol leta.
«r"' P* 4eeewr» Pri tprtm^mM biralU/m
*• »»if m*««« m»M(H I mM .STAJI/ luulur
PROLETARIAN
0»Md ud piblitknl Evict Tuisdat by
l««tt Stavk Wcrkncn't Pobllihinj Compaaj
Ckicafo. nliaaic.
Glasilo Slovenske orpanisacije
J ugoal socialistične Zvese t
Ameriki.
•abaeription ratee: United Btatei and
Oeaada, $2.00 a year, $1.00 for half
yaar Foreign countries $2.50 a year,
$1.25 for half year.
Advertising Kates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
2146 Bine Island ave. Chicago. Ill
STARA IGRA.
Razburljive novice prihajajo
od vseii strajii. Razburljive, sen
zacijonelne novice — a vendar
nič novega. Površni ljudje, ki mi
slijo tako kakor drugi hočejo, se
sicer čudijo in razburjajo, ali lju
dje. ki poznajo razmere in ki ve
do. zakaj gre. ne vidijo ničesar
novega. Povsod se ponavlja stara
igra. DemukTatinka vlada. Mor
If&nova smrt itd. ni na stvari nič
spremenilo. Vrhnja plast je za
dobila nekoliko drugačno barvo,
toda v bistvu je vse pri starem.
Ojpstva ostanejo stara dejstva.
Iz Nemčije 'prihajajo vesti o
Kruppovem škandalu. Znana fir
ma Krupp, katera izdeluje kairo
ne ne samo za Nemčijo temveč za
celo Evropo, kdor jih hoče kupi
ti. je — taiko poročajo — podku
pila francoski lLst "Figam", da
bi podkuril javno mnenje v Fran
ciji za večjo armado. Večja ar
mada pomeni več kationov in to
je business za Krn lipovce. Dalje
računajo Kruppovci. da bo Nem
čija prisiljena tudi svojo armado
še bolj povečali, če bo Francija
to storila; to je vendar staral
igra. Sedaj je pa celo stvar raz
kril sodrug Kari Liebknecht v
parlamentu in v Izraelu cesarske
ga bedaku W i Iti elma vlada velika
panika.
Ali je to kaj novejra ? Kje je sej
kak osel, da veruje, tla firma •
Krupo vliva kanone iz rotloljub
ja. iz >role(ta patriotizma? Kano
iii so vendar zato. da se z njimi
pobijal ljudi in če se to ne vrši,
potem so Kruppovei bankrot. Za
tki je v interesu 'Kruppove tvrd
ke. da se naro<ii koljejo med se
boj in <la predo k&noiii bruna t i
smrt tudi na Nemce. Tako zahte
va sveti dobiček. Zato pa Krup
pov škandal ni za nas nič nove
tfa.
Pa pustimo Kruppe in poglej
mo malo po Ameriki. Tukaj ima
mo sedaj japonsko vprašanje.
Californija se je naenkrat spom
nila, da potrebuje nov posestni
zakon, ki mora izključiti Japon
ce od lastništva zemljišč Že dvaj
set let se naseljujejo Japonci v
('aliforniji in noben kusa*ti vrajr
se ni doslej zmenil zanje. Kako je
to. da so ravno sedaj postali ta
ka nevarnost ? Japonci vendar ni
so prišli kar tako do zemljišč ka
kor na kakšno "gmajno": zem
ljišča so morali kupitti in nikdar
jih ne bi bili kupili če l>i Califor
ničanje ne bili pri volji prodati.
Kako je to. da sedaj Californi
čani potrebujejo zakon, s katerim
hočejo sami sebe prepovedati pro
dajat zemljišča Japoncem ?
Zakaj ta proti japonski hrup?
V Ameriki sicer nimamo Krup
pov — imamo pa razne Sewabe
in ('ariiegije, ki izdelujejo jekle
ne ploče za vojne ladije. Temu
businessu pa Kiiozi stagnacija od
kar so demokratje v sedlu. Dr
žavni tajnik Bryan — kolikor je
nazadnjaški in zatrkan — kakor
tudi predsednik Wilson se proti
vita povečanju mornarice. Car
negiji se s tem naravno nikakor
ne strinjajo — in zaito je treba
umetno zanetiti "vojno nevar
nost"! Tn kdo ve. če ni protija
ponski zakon elede zemljišč v
<'aliforniji odmev kakšne zarote
"pa tri jot ionih" ameriških kapi
talistov? Meščansko časopisje že
vpije, kako na« Japonci lahko
namaiiajo. ker imamo premajhno
mornarico. Več bojuiih ladij! Več
drednatov! Močno floto! Ve3 ka
nonov! Tra-ra-ra bum—burn !
Stara ijfra! —
80DRU0I ČITAJTE!
Marsikdo, ki bi ra«l koristi! naši
stranki. se vprašuje: kako naj raz
širjani socialistična načela T Kako
naj pomagam uresničenju sociali
stičnih zahtev 1
Tein sodrugoui. ki se zavedajo
svoje agitacijske dolžnosti in ki
se jiui hoče '»ožrtvovalnega dela
za stranko, veljalo sledeče besede:
Prva stvar je ustna agitacija za
strankina načela. V delavnici in
v fabriki. na stavbi in v gostilni,
na obiskali in izletih, skratka po
vsed. kjer se snidež z ljudmi, lah
ko agitiraš. Ampak ne bodi pre
glasen in 11»' kriči: Rdečkar sein.
socialist. — Zakaj z vsiljivim kri
čanjem in bahavim vpitjem ne do
sežeš agitacijskega uspeha in ue
pridobiš nikogar za našo stranko.
Pred vsem presodi in pretehtaj
človeka, s katerim se spustiš v raz
govor. Ne posegaj mu o nepravem
času v besedo, ne načenjaj težkih
velepolitičnih in socioloških vpra
šanj. če jih m* razume in če sam
nisi prav trden v njih. Pogovor
napeljuj vedno na najbližja vpra
šanja. ki ca zanimajo, in pojas
njuj jih s socialističnega stališča.
Vsako trditev, ki jo izustiš, pod
pri in zavaruj takoj z dokazom!
Izogibaj se besed, ki jih sam na
tanko ne razumeš iu opuščaj tuj
ke. ki niso splošno razumljive.
Ne govori vedno kakor kolo
vrat in puščaj tudi drugemu do
besede. Odvadi se psovk in žalivk.
na ugovore oil kateresibodi stra
ni odgovarjaj stvarno in brez je
ze. Nikar ne trati časa in besed z
ljudmi, katerim njih gospodarski
in socialni položaj brani, da bi se
pridružili sicial wtom prav ta
ko se ne meni z ljudmi, ki
imajo vsak dan drugačno politič
no prepričanje — čas resnega so
cialističnega agitatorja je prj-dra
"ocen. da bi ga zapravljal za po
litične •hiiuače in neozdravljive
kverulaute.
Da si kos vsem ugovorom in po
mislekom v svojem agitacijskem
delovanju. prebiraj zvesto in s
preudarkom strankino časopisje
in strankine brošure. V stranki
nem tisku je nagrmadeno toliko
agitacijskega orožja. <la se moreš
pomeriti ne le /. osebojevnikoin,
ki je stal v političnem življenju
ob strani, temveč tudi z vsakim
politHiiim protivnikom Ne daj.
«la bi ti ostro in iKijrato orožje rja
velo na polici, ampak sprejmi vse
zaklade, ki ti jili nudi strankin
tisk. vase in razmišljaj o njih.
Prav tako kakor ustna agitacij«
je tudi razširjanje strankinega ti
ska povsod mogoče. Zato imej
zmerom pri sebi nekaj številk
"Proletarea" in prebranih številk
ne meči vstran, dajaj jih ljudem,
ki bi jih utegnil zainteresovati za
strankino glasilo. (Slej. da vsak.
kdor se šteje za soeijalista naroči
"Proletarea" in da ga redno vsa
ki teileii čita.
Agitiraj ob vsaki priložnosti za
shode in demonstracije, za veseli
ce in za organizacije- skrbi, da
vse sodelavce, vso soseščino, vse
znanstvo in vse sorodstvo nrivedeš
v strankina društva. Predvsem je
potrebno, da obiskuješ sam redno
strankine priredbe in ila si član
vseh strankinih društev!
Poleg opisane agitacije pa je
dolžnost vsakega sodruga. da ži
vo podpira stranko in nje strem-,
Ijeiiia. Noben trud ti naj ne l>o
prevelik, nobena ovira pretežka,
da razširiš socialistična načela, /a
razširjenje "Proletarea" je pred
vsem potrebno, da poročaš svoje
mu glasilu o vseli dogodkih in ne- j
prilikah, ki se dogajajo v kraju
ali pa v delavnici, in ila razširiš I
med interesiranimi osebami tisto!
številko, v kateri so omenjene
stvari objavljene ali popisane. Ain- j
pak pri vseh dopisih in sporočilih ,
svojemu listu se giblji strogo v o
kvirju resnice in se povprašaj;
vselej, če se v dopisu i/rečene tr-j
(litve dado tmli dokazati. l'eiiče|
in vsakdanje tevljc ne spadajo v I
iist. prav tako tudi ne hibe oseb.
ki jih i/ tega ali onega vzroka ne I
maraš. Poročaj le o zadevali, ki /a-1
nimajo širšo javnost in ne bodi v I
oceni oseb malenkosten! /a uspe-]
šno sodelovanje v strankinem ča
sopisju se pripravlaj z marljivim
prebiranjem strankine literature,
zakai tvoje delo bo koristno le te
daj če si se sam poglobil v načela
in zahteve socializma.
Ampak ne le z duševnim sodelo
vanjem. tudi z gmotnim žrtvova
njem inoraA podpirati stranko.
I Glej da redno plačuješ vse stran
kine prispevke in da jih Dlačujejo
'tudi tvoii tovariši. Tudi sicer pri
speva i k stroškom strankine agi
tacije in organizacije in vzpodbu
jaj druge, da žrtvujejo za stran
kine smotre. Ampak tudi v tem ne
smeš biti vsiljiv, zakaj nabiranje
za stranko in za njene namene se
ne sme izpačiti in prevreči v be
račen ie!
VERSKI POUK IN ZLOČINI
Kako »opolnoma napačna je tr
ditev, da ie nravnost odvisna samo
od vere in ila brez vere sploh ni
možna morala, je zopet pokazala
primera avstrijske zločinske sta
tistike /. japonsko. Ouieniti mora
le i)a Japonskem vera z.i
sobna »tvar. z tegadelj tam tudi ni
majo ministrstva za bogočastje;
prav tako ni uveden v japonskih
šolah nikakšen konfesinnalni ver
ski pouk. Priče pred sodiščem ne
prisegajo, prav tako tudi vojaki
m* prisegajo svoje zvestobe: in
vendar je na Japonskem mnogo
manj slučajev krivega nričevanja
kakor pri nas v Avstriji in da se
znajo japonski vojaki brez prise
ge vse drugače boriti kakor voja
ki s prisego, se je jasno pokazalo
v zadnji ruskojapou.sk i vojni.
Zda i po »oglejmo še naslednjo
statistiko! Po podatkih e. kr. cen
tralnega urada je bilo v Avstriji
leta 1!K)1. ori prebivalstvu, ki šte
je »kolo '26,000.000 ljudi. :16.305
zločinov in 616.0!»!l pregreškov in
prestopkov. To da l:l.!t odstotkov
zločinov iti 2:1.69 odstotkov pre
greškov in prestopkov. Bistveno
drugače pa je na Japonskem. Ja
ponski cesarski statistični urad je
izdal leta 1!*04 v Tokiju tozadevno
statistiko /a leto 1901, iz katere
posnamemo, da je bilo leta 1901
na Japonskem pri okolo 4.\.4'<H).000
prebivalcih 3J23 zločinov in 140.
128 pregreškov in prestopkov zlo
činov in MS odstotkov pregreš
kov.
V Avstriji je torej bilo leta 1901
■med 1<HHI nrehivalci 14 zločincev,
| na Japonskem pa je bilo v istem
ča*u 7 zločincev, torej za polovico
manj. šele med lOO.(HK) prebivalci.
Lahko se je pregrešilo proti po
j stavi v Avstriji med 1000 prebi
valci 24 oseh. na Japonskem samo
J. Potemtakem je v Avstriji raz
meroma dvajsetkrat toliko zloči
nov in skoro osemkrat toliko pre
greškov kakor tia Japonskem.
Ako vpoštevamo. da prestopkov
postave ne sodijo povsod z enakim
merilom za zločine in »u-egreške —
japonske postave so posnete po
nemških, — vendar pokaže skup
: no število postavnih presto p k OV
j malo časten rezultat /a Avstrijo:
Avstrija ima 6."V2.4»>4 postavne
j prestopke. Japonska 14.'1.4.">1. V
Avstriji pride torej na 1000 pre
bivalcev 2.'» postavnih prestopni
kov. na Janonskeni J. In pri tem
so šole na Japonskem brezverske.
v Avstriji pa se razlaga v njih
konfesi' nalui verski potik. Pač pa
je uveden v japonskih šolali mo
ralni pouk.
ZVEZA SLOVENSKIH ČASNI
KARJEV
V ti veli listih sem «* it h I. «1« l»i bi
lo umestno ustanoviti nekakšno
: zv«*zo slovenskiii ameriških časni
karjev in pisateljev. Vsakdo j'
iiovedal svojo misel in svoj«" na
i*rte. Vsak.ii. je povdarjal. <la hi
taka zveza koristila narodu. N«'
t >< i m se spuščal v kritiko omenje
nih spisov, marveč le mislim pn
vi <lati svo'#> inneine o taki zvezi
Različnih načel. prepriča ii;rc "
političnih vprašanjih in vere smo
prišli že v Ameriko. In če odkri
to pišem, moram povedati, • la so
klerikalci, pravzaprav klerikalni
izobraženci >krheli. ko so tihotap
skim potom vzeli prvo postojanko
naprednim elementom, da je poli
tičen hoj posurovel in zaeno so
tudi zavlekli v politiko kulturni
hoj m ira oneeastili s politično su
rovostjo.
Danes so klerikalci \ Ameriki
še skromni. Ijfoniti je lahko, za
koj jim ni zrastel greben kot <>n
kraj Atlantika. Njih organizaei
je so še Šihke. zategadelj se in*
v pa jo nastopiti v javnosti kot na
Slovenskem. Čakajmo in dajmo
jim priložnosti, da razvijejo in u
e vrst i jo svoje organizacije in do
živeli hoino t«, kar se je deloma že
zvršilo na Slovenskem: mali obrt
niki bodo morali v Kanoso. Kdor
se jim ho zapostavljal ho lahko
zaprl svojo gostilno. ali prodajal
no. snloh bodo gospodarsko uničili
vsakega, ki jim je na poti. Marski
kateri mali obrtnik že danes ob
čuti klerikalni bič. kjer imajo k le
rikalci besedo v naselbini.
V/.lie šibki in nedovrseni orga
nizaciji pa že danes poskušajo
klerikalci, kako bi se obnese 1 po
surovljeni kulturni boj. Nizkotni
napadi v " Anier. Slov." n. pr.:
socialisti so tatovi in ničvredneži;
N. N. svobodomisleea otroci niso
krščeni; ali "a plitvo vprašanje:
kedaj s«) opici odrezali rep, doka
zujejo. ilit so slov. ameriški kleri
kalci ravno taki kot njih tovariši
na Slovenskem: plitki in nizki, da
bi najrajše vtopili v žlici vode
vsakega, ki ni z niimi.
Naravno pa sledi na take napa
de z drug«' strani odpor. In umev
no je. ila se jib ne prijemlje z
glace-rokavieami. Popolnoma pra
vično " če člankar z nasprotne
strani pravi človeku, ki sc ponaša
z učenostjo in vpraša, kedaj so o
piei odrezali rep, da ima učeni
člankar mesto možganov gnoj v
glavi, k«-r je njegovo vprašanje ta
ko plitko in neumno, kakor če bi
kilo vprašal: Kedaj se je zeinalj
ska 1'tščn spremenila v krogi jo?
Povedal s. in razloge, ki uas lo
čijo in govorijo splošna zveza ča
snikarjev in pisateljev je nemogo
ča.Socialist i svobodoiliosleci m kle
rikalci ne morejo .sedeli skupaj v
eni zvezi, ker klerikalci poznajo
le "katoliško kulturo", izven nje
'•a nič.
'•stala bi torej I«* še mogoča del
na /veza. MoifiitV hi hilo dobiti
toliko socialistov in svobodomi
sleeev. da hi si« ustanovil leposlo
vni in znanstveni mesečnik. Pa še
0 tem dvomim, da bi vspeval. Med
nami jih je še nekaj, ki ne vedo,
da umotvor ostane vedno umo
tvor, pa ga glejmo in obračajino,
kakor hočemo. In ti ima in najbolj
na široko odnreta usta. kedar je
treba novedati. da so pisatelji ali
časnikarji. Imamo "umetniško
uavdabneiie" 1 Midi. ki pravijo, da
je umetniško dovršena slika pra
va spaka, ker je slikar poleg kine.
čke bajte naslikal kup gnoja. l'a
tudi v literaturi nismo iih boljšem.
"Pod spovednim pečatom" so
klerikalci v Ljubljani proglasili
/a pornografijo, dasi je umotvor.
1 pton Sinclair ni s svojim Džnn
gloin nič holjše odrezal pri "Nc\v
\ orker Staatszeitung '. Mlad
tant je naiiisal črto za slov. dnev
nik v Ameriki, ki je imela edino
hibo. d« je bila malce površno o
piljciia: že so prosili drugi dan v
dnevniku za odpuščanje zavoljo
snovi, ki jo je obdelal, pa ne radi
slabe pile. In če hi se kdo drznil
napisati kaj takega k*.t je povedal
svetovnoznani Emile Zola v "Res
nici' bi se kdo oglasil in rekel
da je to venec dulitcčili cvetlic,
pred katerimi človek tišči nos.
Izrek — vox populi vox dei —
lie more odločati pri pisatelju,
glasbeniku, kiparju ali slikarju.
Pisatelj ne more iz grešnikov v
stvarjati nedolžnih in čistili ange
Ijev. »ko hoče življenju vtisniti
realnost. V nasprotnem slučaju bi
bil podoben slikarju, ki je nasli
kal bojno poljano / vso grozoto,
sredi nje pa neskončno modrega,
usmiljeni ga in vsegavednega Ko
ga. ki se smeji in ploska z rokami,
ker se ljudje koljejo med seboj.
Pisatelj tudi ne more izbirati svo
jih originalov. \'e ozira se. ako
nosijo duhovsko ali posvetno o
bleko. Njemu je original le pred
met. ki ga rabi pri svojem delu.
saj drugače se poniža na nivo ka
toliško kulturnih pisateljev "Dom
in Sveta", katerim je vsak du
hovnik. še celo bogosloVcc ailgclj,
grešniki so pa le posvetniki.
To so upravičeni razlogi, da
dvomim o vspciiu leposlovnega in
/uaustveiiega mesečnika.
Ako bi med pisatelji in časni
karii ne imeli kramarjev, ki ve
dno o/ira.to. če si pri klerikalcih
ne bodo pokvarili harantijc. ako
svoje nazore povedo odprto v
/nanstvi-nili člankih ali pripoved
nih spisih, tedaj bi verjel, da bo
znanstveni in leposloven mesečnik
imel vspcli.
Dvomim in svoj dvom jasno
povem v svet. da mi kedo kasneje
ne bo očital da sem hinavce, ker
me ni nikdar razumel.
Vseeno pa proti poskusu lepo
slovnega in znanstvenega mesečni
ka nimam nič. Dokler bo v resnici
znanstven in leposloven, boni delal
zanj, v kolikor m i dopuščajo du
ševne zmožnosti in čas. Kedar ho
pa pričel odločati klerikalni vpliv,
se bom pa tnirno umaknil.
J. Z.
Kapitalisti nam pravijlo: "Jej
te le toliko, da se ohranite pri
življenju. Kadar boste pa stari in
preslabi za delo, takrat vam pa
ni treba več jesti."
8LNDIK ALIZEM.
Danes imamo v Ameriki mnogo
»trank, ki hočejo iti paralelno i
socialistično stranko ali «e jo pa o
prijemi jejo. Moj namen j#- pogle
dati v forme teh organizacij kakr
šne so po svoji sestavi.
Sindikalizem, to je ena izmed
najnovejših Doiov de<avstva v
Ameriki. Itadikalna organizacija
je direktno nasprotna I. W. W.
organizaciji. Kaj je sindikalizem T
line prihaja iz francoskih delav
skih tederacij m je preneseno iz
Francije v Ameriko, z namenom,
da dokažejo novo metodo uspešne
delavske organizacije za izboljšan
je delavskih razmer. Sindikalizem
so čestokrat naglašali v svojih go
govorih tudi 1. \V. \V. isti seveda
po nepotrebnem. Hrczdvoinno so
pa to ime namenoma zanesli v
Ameriko najprvo pisači kapitali
stičnih magaziiiov in listov, da o
žive v delavstvu mnenje, da je
treba poleg že obstoječih strok,
delavskih organizacij še nekakšno
širšo stranko delavstva poti pokri
valom sindikalizma.
Sindikalizem v svojem jedru ne
pomeni nič več kakor industrialist
I nija. oba imata komercialni zna
čaj. to je. da s«- ž njo definira, da
gotovi ljudje žele tako in tako go
spodarstvo v produkciji in distri
buciji.
Po mnenju Kosterja. ki je taj
nik sindikalistične struje. je sindi
kalizem revolucijonarno delavsko
gibanje in da njega nauk sloni na
vsakdanji potrebi in zahteva de
lavskega razreda: v vsakdanjem
boju. v revoluciji in organizaciji
nove družbe. To se pa križa s poli
tičnim gibanjem delavskega raz
reda. ki je izraženo v mednarod
nem gibanju socialistične stranke.
Zahteve sindikalizma nasprotu
jejo anarhizmu, vendar oba zahte
vata. da se delavstvo peča le z
ekonomsko formo organizacije.
Primera anarhističnega gibanja je
ljudska izobrazba. Revščina druž
be je posledica nevednosti; odstra
niino nevednost in revščina bo zgi
nila sama od sebe. Dobiti v roke
moderne šole. je izobraževalna bor
ha proti državi .cerkvam, poro
kam. sektam, suženjstvu itd. V
tem, kako to doseči, je pri raznih
del. organizacijah in pol. strankah
različna taktika in zato tudi še ne
popolnoma jasno na vse strani. A
narhizem stremi za duševno revo
lucijo mas; na drugi strani je pa
sindikalizem bojno gibanje /a pri
dobitev praktičnih dober tak.tj.
Sindikalizem trdi, da bo socialna
revolucija prinesla gospodarska
in m- politična organizacija; radi
tega propagira za močno gospo
darsko organizacijo. Sind'kalizem
stremi torej za gospodarsko revo
lucijo. Sindikalistični anarhizem
ie tiho duševno hrepenenje, a ko
munistični anarhizem, katerega
pristaši in zagovorniki so Peter
K ropot kili in Kina (ioldinaii. gre
preko meje v prtljago sindika
lizma .
Francoski in italijanski anarhi
sti imajo anarhizem in sindikali
/»•iii /»• dodobra skristili/iran. nn*d
tem ko je v Ameriki še ves v povo
ju in meulen. IVwamozni simptomi
se kažejo v A. F. of I.. — Me Na
inara slučaj in pripisati se hoče
tudi 1. W. W. organizaciji.
|)o danes vendar takozvani sin
<likali/>'in v Aint-riki ni dobil svo
jih tal iu s»- tudi ne ve. ali jih bo
doliil ali ne. Ako ho socialistična
stranka dovolj revolucionarna in
zasledovala vse faze delavskega
ghatija. potem je kar gotovo, da
v Ameriki ne lin mesta zanj.
S. Zahric.
NAPREJ ZA ZDRUŽITEV SLO
VENSKIH NAPREDNIH POD
PORNIH ORGANIZACIJ.
I trust vo "Zarja svobode" štev.
11 S. I) IV Z. v Dunlo, Pa.. je na
redni s«ji dne ti. aprila t. 1. raz
umi rivalo o /družitvi S. D. 1'. Z.
in S. s. I*. Z. s S. N. I'. J. kakor
t ii< I i /drugimi naprednimi orga
nizacijami.
Omenjeno društvo zastopa po
številu članstva prvo mesto v na
ši naselbini. Članstvo je sprejelo
idejo za združitev z velikim nav
dušenjem. Vsak zaveden delavec
mora priznati, da je združitev po
trebna. koristna in pomenijita za
ameriške Slovence. V slogi je
moč. Združeni lnhko dosežemo
vse. nezdmžetii pa pademo.
V tem smislu je sklicalo naše
društvo skupni shod v "Slov.
izohr. domu" dne 1:1. t. m. Shoda
st>e se udeležili tudi društvi štev.
70. S. S. P. Z., dr. "Vrni raj",
štev. 17-»', S. N. P. .J.; navzoč je
bil tudi gl. tajnik S. I). 1*. Z. brat
Viljem Sitter
Nji predlog br. Alojzija Krasna
se voli predsednika in zapisnikar
j« skupni seji. Izvoljena sta bil*
br. Fr. Kaučič, predsednikom ia
l»r. Louis Sterle, zapisnikarjem.
Brat predsednik v kratkem go
voru omenja pomen shoda ter ve
liko dvlo. katero hi *e izvršilo v
splošno korist na ooljn slovens
kih podporniii organizacij, a ko se
izvrši združitev.
Sledi daljši govor hr. Louisa
liavdek, v katerem izvaja nodrob
nosti. koliko hi se prihranilo gle
de vsakovrstnih izdatkov pri jed
notah in zvezah. kakor tudi kra
jevnih društvih, ter zaključi go
vor: ako se združimo, ima organi
zacija zagotovljen obstanek. Ta
ko se vsaj nekoliko olajša tužne
razmere trpina — delavca, ki so
pod vlado profitaželjnega kapita
lizma.
lir. predsednik omenja, da se
je pisalo že več člankov glede
združitve v raznih listih, posehno
v "Glasilu'' S. N. P. J.; omenja
tudi predlog za dodatek k ustavi
S. X. P. J. društva "Francisco
Ferrer."
lir. Viljem Sitter pojasnuje
isti dodatek, kateri bi bil koristen
za S. X. P. J., ne pa za splošen
napredek. Govornik jedernato
povdarja. da naj se v prvi vrsti
dela za združitev vseh naprednih
podpornih organizacij, ker na ta
način lio izključena potem vsaka
konkurenca, katera se opazuje
med našimi podpornimi organiza
cijami. ako se delovanje istih za
sleduje. zagotovljen nam bo obs
tanek v eni veliki napredni pod
porni organizaciji. Zapisnik skup
ne seje naj se priobči kolikor mo
goče v vseh slovenskih listih. Da
lje naj se razmotriva. kakšne bi
bile mogoči' zapreke in kako bi se
prišlo istim v okotn.
lir. Fr. Xnglič stavi predlog za
združitev, podpira ga br. Louis
Krasna in sliši se tudi splošno o
dobravanje. Proti predloga ni.
Izid glasovanja: članstvo omen
jenih treh društev glasuje soglas
no naprej za združitev!
Br. Louis Bavdek stavi pred
ion. naj se apelira iui vse članst
vo krajevnih društev slov. podp.
naprednih organizacij, naj skli
cujejo v tem smislu »hode. Na
istih naj glasujejo za združitev in
»zid glasovanj objavijo v enem
ali drugem časniku, oziroma gla
silu organizacij. Povdarja se. da
naj tu hode zastonj ta poziv, pač
l>a naj dohi odmev široin Združe
nih držav.
Omenjeni predlog sprejet so
glasno.
Omenja se tudi, da je bilo ne
koč skupaj v družbi več oseh —
kje? — med katerimi je bil tudi
navzoč neki slovenski časnikar.
Pričel se je razgovor. Konečno je
prišlo tudi glede združitve slo
venskih naprednih podpornih or
ganizacij. Vsak je različno izpo
vedal svoje mnenje. Konečno so
vprašali tudi časnikarja, kakšno
ima mnenje on o tem pomeinb
ncm koraku na polju slovenskih
podpornih organizacij. Ni pa ho
tel takoj odgovoriti, po daljšem
pritisku se je pa izjavil: da ga ni
in ga ne bo takega junaka, ki bi
to izvršil.
Trpini — delavci, pokažimo se
daj. da imamo moč in voljo in na
stopimo z združenimi močmi: vsi
del ujmo energično za združitev in
pokažimo, da se ne oziramo na
take "junake". Spojimo vse na
predne organizacije v eno. ki bo
de stalo trdno v sedanjih časih
mezdnega suženstva, ob kateri se
bodo vsi napadi takih "junakov
zgubili v nič.
« Bratom delegatom prihodnja
konvencije S. 1». IV Z., pa kliče
mo: Delujte energično za to ko
ristno idejo ter izvolite tudi v to
potreben odbor na prih. konven
ciji S. I> P. Z.. Želimo tudi. da
S. S .P. Z. pošlje svojega zastop
nika \ ta namen na konvencijo S.
D. P. Z.. da se tem potom združi
tev čimprej uresniči.
lir. Frank Uavdek predlaga, da
se zapisnik skupne seje da v po
natis raznim slovenskim listom.
Predlog podpiran in sprejet.
Ker je stvar resnično za ves
slovenski narod v Ameriki veli
kega pomena, je ze I o potrebno,
da se /anjo zavzemajo po vseh
naselbinah napredno misleči ro
jaki in čimpreje mogoče sklicuje
jo v to potrebne shode in poroča
jo izid istih v časnikih, kar se h<>