Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
de gotovo vpoštevalo potem pri
vseli trlavnih odborih, <la bodo tu
di isti delali na to. da »e konrvno
pride do dobrega in koristnega
delovanju v procvit in napredek
ene mogočne napredne alovenike
podporne organizacije.
IJratje, naš klie naj bode: Na
prej za združitev!
Za dr. "Zarja svobode," štev.
11. S. I). I'. Zveze
Frank Kaueie, tajnik
Za dr. štev. 70 S. S. P. Zveze
Louis Sterle. predsednik
Za dr. "Vrtni Raj", štev. 174,
S. X. P. Jednote
Anton Poje, zapisnikar
S'tranKja |
TRIMESEČNI RAČUN J. 8. Z
od 1. lanuarja do 31. marca 1913.
DOHODKI.
Januar.
Prispevki i-Ionov $341.61
Člansko knji&ioe 5.25
Znaki 7.60
Literatura 3.30
Razno 2.32
Februar.
Prislovi«! elanov $295.19
Člansko knjiiiee 3.54
Znaki 7.25
Fond /a Bulpare in Srbe 10.00
Literatura in tisk 2.75
Razno 1.00
319.73
Marc.
Prispevki i-Ianuv $327.54
Članske knjiiiee 4.46
Znaki 17.45
Tiskovni fond H.65
Literatura 9.05
Razno .90
$368.05
Skupaj dohodkov $1047.S6
IZDATKI.
J anuar.
Stranki za pri»|>evke $ iM.70
State in County organi/. 76.95
Primanjkljaj iz leta 1912 34.SS
Tiskovine in ura«! potrebščine . 34.17
Hala v Milwaukee ob konv.... 19.00
Voinje 9.00
PoAtnina 11.20
Plače 18.00
Vrnjene svote 7.70
Podpore za »trajke , 5.00
Expre< 1.10
lztneua čekov .15
«308.85
Februar.
Stranki /a prisj>evke $ 75.95
State in 1'ount.v organi/. 75.70
Plače 34.50
Tiskovine iu urad. potrebftčioe.. 40.31
PoHtniua 23.00
Voinje 5.90
Povrnila 1.40
Razno 1.03
♦257.79
Marc.
Stranki za prispevke $ SI.75
State in County organi/. 79.75
Plače 86.00
Tiskovine 34.9S
Pošrtnina 11.40
i iskovni tfoud 6.00
Knjige 5.00
Telegrami .92
Money ordri iu izmen, čekov . ,6s
♦3t'6.48
Sku|>aj izdatkov
♦S73.12
Skupa.j dohodkov
SKupiij i /1;«t k <»\
*1047.86
«73. 12
V bla^a jni dne 31. tnurra 1913. .$174.74
Ilija fiušnjar, nI. tajnik.
Za nadzorni odbor:
Mike Mavrlch, h. r.
Dolguje iver.a v fond 7.a ti
skarno *162.02
Obračun -"lov. sekciji /a .lan.,
fcb. in mar 6S.JI7
Obračun brv. sekciji za Jan.,
fel>. in mar 61.2H
Obračun srb. sekciji za Jan.,
feb. in mar il.itjt
V foml za Buljrarc in Srbe na
na Italkanu 10.00
Skupaj <lol(ja *312.27
Klubi dolgujejo zvezi *24..*>.1
Chisholm, Minn.
Jugoslovanski sol*, klub štev.
22 v Chisholm. Minn., izreka na
seji, dne 27. aprila sožalje sodiu
goin v Aurori, Miun., ker s.- jf
pripetila nesreča, v kateri so ta
mošnji sodnici izgubili svojega
zvestega sodruga »ros. Šilea, bi v
šega boritelja za delavske pravi
ce in svobodo.
Mi. člani kluba štev. 22. izre
kamo srčno sožalje za vrlim so
drngom. Njegov spomin pa naj
živi med nami!
Za jugosl. soe. klub šltev. 22.
Mihael Pleše, tajnik.
POZOR.
Knjižica Naturalizacijski za
kon, ki se dobi pri gl. tajniku
•l. s. in Market str.. Chi
cago. je v naprej 2t>c in ne več 16e.
To naj si zapomnijo vsi tisti, ki
žele naročiti knjižico, da ne bo
potem nepotrebnega pisarenja.
Mascoutah, 111., 25. aprila.
Cenjeni urednik!
Priloženo Vam pošiljam svoto
za obnovitev naročnine na Prole
tarca. Ob onem vam poročam Se
nekaj iz naše naselbine.
Ne dolgo tega je prišlo v našo
naselbino nekaj nemških Cehov,
ki so vstanovili klub za Socialist
ljabor Party. K temu klubu je pri
stopilo tudi precej naših delavcev,
katere sem takoj spomnil, da slo
vevutki socialisti ne priznavajo S.
L. I*, ampak so združuiii pinl S. 1'.
Socialist Labor Party obstoji že
.")(> let, pa je pri zadnjih pmlsed
niskili volitvah ■zaradi svoje dog
mationosti spravila skupaj komaj
35.000 glasov, med ko je dohila so
cialist party nad 900.000.
t'e bo le mogoče, ustanovimo v
kratkem socialistični klub in ga
priključeimo Jugoslovanski socia
listični zvezi, ki je del socialistič
ne stranke.
O delavskih razmerah nimam
poročati novic. Zu delom ne sve
tujem jiohtMiemu hodit semkaj, ker
bi bilo zastonj.
Kloneeno vas pozdravim Vaš
Frank Lebar.
Tiskovni fond za dnevnik.
Miss Rose Kollar,
Cleveland, O $ .50
•F. Samce, Bingham, 1'lah. ., .50
F. Lebar, Mascoutah, lil. „ 55
Frank Ocmažar, Skid more
K a ns ,50
F. Deinshar, Manor, Pa .. ,. -5
P. Posega, ('anonsburg. Pa. LIH)
M. Krivec. Primero, Colo. .. 25
.1 oil it Glilia. \V a mil ing. Pa. 25
J. Čebular, Wandling, Pa. „ 25
Fr. Kos. Wandling. Pa 25
Ant. Bučar, Wandling. I'a. ., 25
Fr. Rataic, Wandling, Pa. ., 25
Ig. Kotar. Wandling. Pa. ., 25
A. Draksler, M »dr ki. la. .. ., 50
A. Presence, Madrid, Io. .. „ 50
Louis Vozel. Madrid, la 25
Rud. Končat*, Madrid, la. ., 25
John i'adež. Madrid, la. .. ., 25
John Bars. Madrid, la 2.»
Nepoznan, Madrid, la 25
Ant. Rome, Madrid, la. .. ., 25
Ban ('outre. Madrid, la 10
•los. Kožuh, Madrid, la 25
M. Končar. Madrid, la 10
Anna Lakner, Madrid, la. ., 10
Fr. Lakner. Madrid, la 15
,1. Slopar, Madrid, la BI
Mrs. F. Slapar. Madrid, la. .. Bi
Miss A. Slopar, Madrid, la. ., 05
•los. Kurald, Madrid, la .. " BI
T. Blaznik. Madrid, la 10
John Zorko. Madrid, la. .. „ 05
Jos. Končar. Madrid, la. .. „ 05
S. Stcnish. Madrid, la 05
.M. Podpečan. Ronald. Wash. 50
Zadnja izkazana svota .. $124.10
Skupaj do danes $i:W.45
Ob času zamorske sužnosti jt
kapitalist kupil delavca s celini
telesom. Danes oh času mezdne
sužnosti pa kupi le delavčeve ro
ke iu možgane. Kaj je razlike?
POT IZ TEME.
Kadarkoli se je /godilo v zgo
dovini človeštva kaj velikega,
preobrat, čig!»r posledice so za
vse čase neizbrisne, ker je imel v
sebi kal neomenjenega razvoja,
vedno je bilo treba, tla je nova
misel, ki je povzročila preobra.
prežela oba spola, pr»hIen se je
dvignila in uveljavila, preden
se je preobrazilo v živo živ
ljenje. V antiki in krščan
stvu, reformaciji in renesan
si, v francoski revoluciji, povsod
je stala poleg moža tudi žena. da
je rušila in gradila. Ali čudno!
Žena je stala le toliko časa v no
vem boju. dokler je žarko plamtel,
dokler je še vse vrelo in kipelo.
Kadar pa se je pričel za burnimi
časi proces izčiščenja, kadar pa
se je oblajal vroči boj in je bilo
treba urediti vse razmere na pod
lagi novih vidikov, se je žena ne
opažena, tiho vrnila med štiri ste
ne. Živo vrvenje jo je mikalo,
hladno urejevanje jo je odbijalo,
za svoje sodelovanje ni zahtevala
plačila, brez deleža je odnajala v
svoi tesni delokrog. Vso dolgo do
bo do francoske revolucije je bilo
v časih mirnega razvoja življenje
žene enako. V vsak zgodovinski
preobrat je stopila brez prave no
tranje zveze, njenega bistva ni
preustrojila evolucija, zato je bil
njen nastop le udarec v vodo. Sele
v dobi francoske revolucije j«- po
lagoma v njej zorelo spoznanje
da ni samo spolno bitje, ampak da
je organizem človeške družbe. Na
stop francoskih žen v onih burnih
časih je pospešil notranji razvoj
ženstva. tudi izven francoskih mej.
Takrat prvič so zahtevale žene
za svoje sodelovanje tudi plačilo,
inOlimpija de (»ouges je zaklicala
tedaj v imenu svojih sester: "l'e
ima žena pravico, da gre na moris
če. mora imeti pravico, da stopi
na tribuno." V kolikor ni dozore
lo spoznanje v tej dobi. je dozo
relo. ko je zavladal kapitalizem,
ki je ženo zasužnjil in osvobodil.
Ni je le priklenil s težkimi veriga
mi k stroju, odprl ji je duša socia
lizem. in jo tako osvobodil.
Žena se je začela motati iz onega
omrežja, v katerem je nezavedna
prebila tako dolgo. Nezadovoljna
je postala z življenjem, ki je bilo
pravzaprav le odsev življenja.
Predeli ie zamogla stopiti v živ
Ijenski boj. je morala podreti ki
tajski zid predsodkov, ki so vla
dali v družbi o njeni nalogi, o nje
nem življenskem namenu. Ni hote
la biti samo roditeljica. hotela
je, da >>ri»»ozna družba upliv nje
nega mišljenja in delovanja na
$1.0«
SB
Razširit« svoje znanje! Poučit« to o socializmu! Razvedrit« ■)
duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige
in brošure. Pošljite naročilo še danes:
LEPOSLOVNE KNJIGE, POVESTI:
Etbip Kristan: "Samosvoj", mehka vezba 8(
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): "Diungel". Po
vest iz chicaških klavnic
Etbin Kristan: "Francka ln drugo
Pavel Mihalek: "Iz niiin iivljenja" 5»
"Tajnosti španske Inkvizicije". (Doscdaj izili samo Štirje snopiči). —
Snopi? po i t
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Earice Ferri: 8ocializem in moderna veua (K
"»ržava pribodnjosti" 20 j
"Proletariat" 10
Etbia Kristan: "Nevarni socializem" 1( !
"Strahovi." (Priporočljivo) 1»
"Komunistični manifest" II
"Zakaj smo socialisti" 14
"Kde uničuje proizvajanje v malem" 10
• • 8eclallzem " It
"Kapitalistični razred" 16
"Socljalna demokracija in kmetsko ljudstvo
MvvtjMu* uouivaiocij* iu auicinau ijuubIVO ' |
"Vojna ln socialna demokracija" 15
"Občinski socializem" 35
"Moderni socializem" 1<5
"Naia bogatatva" 6
KNJIGE IN BROŠURE ZA PROTIKLERIKALNO PROPAGANDO
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan):
"Katoliiko svetovno nazlranje ln svobodna znanost" 36
"Krst sv. Vladimirja." (V verzih. Priporočljivo.) 26
"T dobi klerlkallzma". (Priporočljivo.) M
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
"O konsumnib druitvih" It
"Narodno vpraianje ln 81ovencl" .1'
"Moderni politični razvoj. — Moderni gospodarski razvoj. — C11 JI so
clallzma." 1*
"Stirl trtice". (Poljudne zbirke "Več ločil" 5. snopič.) 1. Nekaj is
iivljenja fajmoitra Kozamernika. 2. Kako dolg rep je imel pes sveto
pisemskega Tohije. 3. V nebesih. 4. Konec sveta in sedel za "ne
beike kraljevstvo"
••Kako jo 1*9 vejaAkl rtaa." (Poljudne zbirke "Več ločil" fl. saopič.).. .»•
▼m to knjigo ln broinro poUJomo pottnlne prosto.
razvoj človeštva. Vsaka žena, ki
j«- imela resen namen pomagati pri
preustroju družin*. je spoznala,
da so ji i»ri njenem delovanju naj
večja ovira oni nauki ki jih je ta
ko dolgo narekoval Kini vsemu
svetu in katerim se je velika mno
žica l»re/, premisleka, sugestivno
pokorila. Pokvarjena vera, ki ni
ilopušealit not«-ne svobode, ki s«*
je krepko unirala modernim nazo
rom ker so ti ogrožali njeno nad
vlado. je bil« največja zapreka
njenemu nastopu. In ko je spozna
la. kie tiri pravi vzrok njene zao
stalosti. je / nervozno naglico hi
tela. da se otrese jarma, v kate
rega jo je oklepal Him m njegova
črna armada, ki je skovala iz vere
in politike, klerikalizem.
Klerikali/etn ne priklepa ženstva
nase s tem. da Iti mn podajal ne
skaljeno resnico, temveč s tem, da
klice žeiistvu z liolmcčini frazam
da je on edini zaščitnik družin
skega življenja, v katerem zaino
re živeti žena življenje brez nepo
srednega trdega boja za obsta
nek... Prikriva ženi neoporečno
resnico, da gre smer današnjega
življenskega razvoj« za tem, da
mora žena stopati v vrsto pridobi
vajočili. l e ji p« da kake konce
sije v javnem življenju, tedaj jih
ji ne <la i/, nesebičnih namenov,
ne zato. da hi pripoznal njeno
vrednost, temveč zato, ker vidi
kako se pripravlja njegov pogin,
da se bliža konec njegove nadvla
de. S hinavskim, podlim zavija
njem resnice skuša prepričati žen
stvo, da hočejo socialisti namesto
zakona svobodno ljubezen. Ali ka
dar izgovarjajo klerikalci ti dve
besedi, jo izgovarjajo z naglasom,
da čuti vsakdo, da se skriva v teli
hiesedah ilekaj gnusnega, nekaj
kar ponižuje ženo brezmejno. Za
kaj. če slišijo nekateri ljudje be
sedo svoboda, tedaj so iz uma. te
daj si predstavljajo razmere, v ka
terih bo delal vsak to. kar koristi
njemu, brez ozira na prid celokup
nosti. ( >• :,a slišijo to hesedo v
zvezi z hesedo ljubezen, tedaj mi
slijo na divje orgije, na pohotnost
in razuzdanost.Socializem ne misij
rušiti zakona, hoče «ja le dvigniti
iz onepj kužnega ozračja, iz ne
zdra\in razmer, ki ubijajo oseb
nost, hoče vzgojiti moža in ženo
tako, da jima bo zakon idealna
/veza. ne trgovska pogodba. Za
tak zakon je res treba predvsem
svobode, da ne visi žena na možu,
ali mož na ženi kakor jeklena
spona, da se ne more razvijati neo
mejeno osebnost ne enega, ne dru
zega. Zato Bvhteva. da bodi žena
ekonomično neodvisna od moža,
da ne postane /eni /akou le mir
no. nenlodno zavetje, ampak vir
novega, obsežnejšega dela. In ti
ste svobodne ljubezni kakor ja
razume kler lalizeui. je največ v
onih visokih krogih, ki so njego
vi naj/veste' -i zavezniki, ne pa v
delavskih slojih.
Zena, pridobljena socializmu,
pomenja za razvoj človeštva neiz
merno veliko. Socializem ji odpi
ra oči. da vidi življenje takšno,
kakršno je. ne pa takšno, kakršno
ji kaže hinavski klerikalizem.
Zbuja njeno socialno vest, prido
biva jo /a nesebično delo. Sociali
stične žene so tisti element, ki bo
/ novimi, svežimi močmi prerodil
družbo, ker so naslonile pot iz te
me okamenelili do**en>. ter stoka
jo ponosno, samozavestno v s\et
lobo spoznanja iti resnice. Kakor
se ne da ustaviti plaz i/ yore, ki v
svojem teku podre vse. kar se mu
zoperstavlja. tako se ne da usta
viti razvoi. ki pa je započel socia
lize!)). Delavstvu in ženi izre bo
dočnost !
ZDRUŽITEV PODPORNIH OR
GANIZACIJ IN REFORMA
CIJA.
1'red kratkim sem opazil v 1'ro
letarcu. da naj spišem članek za
združitev slov. podpornih jednot
in Zvez. — Na željo piscu podajam
par citatov, ki bodo zbudili med
sentimentalno senzacijskimi sloji
precej razburjenja.
Slovenska javnost se bavi že
par let z vprašanjem kako refor
mirati in združiti napredne pod
porne organizacije. Delo ki je bi
lo do sedaj storjeno v dosego zdru
žitve se mi vidi nepotrebno. Član
ki. ki so bili pisani za združitev
Jednot in Zvez so vsebovali, večji
del poetizem in optimizem. Sled
nji pisec je reformiral svoje mi
šljenje v tem. da se strinja za
združitvijo: a vprašanje, kako naj
se iste združijo je zaostalo \edno
in povsod.
To vpraianj«, je po mojem mne
nju i&ko jednoctavno:
Matematiki *1 belijo glavo z
raeunjenjeiii članstva in dohot
kov, ur«*daiiki rajnih listov z član
ki. društva i>h z reformami. In kaj
je v tem zapopadeuo? — Ni«'1!
Ker je naša misel, — da j«- prav
in potrebno, da se napredne orga
nizacije /družijo, je dolžnost vsa
kega. da deluje za združitev istih
— ne pa reformirati ustav in pra
vd. Napredne organizacije so u
veljavile sklep pri konvencijah ali
glavnih odborovih sejah za zdru
žitev — Zakaj se istih ne upošte
va ' Saj so važaiejši in potrcbnejši
kakor rtLzni predlogi k ustavam
in pravilaiu, ki iz njih ne odseva
dniz< ira kot jako jako familja
ren bojkot. S. N. I*. J. je pripo
znala načela in platformo sor.
stranke. Vtej platformi in načel
nih izjavah ne najdemo odstavkov
ki !>i propagirali reakeije v obliki
reform. marveč združitev, i
steni se zanu>re olajšati siromaštvo
ki zavisi na doneskih, ki pretijo
pogin popornim organizacijam
Vfiled lastaie koristi.
V podpornih organizacijah ne
vidim rešitve za delavski razred.
One sa začasne. one so ustanov
Ijenc. da delavca varujeja, da ne
obuboža -»olnonia in ne posta
ne bitje, ki nima volje boriti in zo
perstavljat i se izkoriščanju seda
nji- družbe. One bodo prisiljene v
d ogled ne m času umakniti se
stranki ki je aJccijonelna v vseh
potrebah delavskega razreda. In
ta stranki« je — socialistična. Ona
se bori za odpravo zla.- ki ga trpi
delavski rjtered pod pritiskom ka
pitalističnega sistema.
Kapitalistični razred je stran
ska straža gosnodarttkim organi
zacijam v ikaterili se propagirajo
reforme. Oiipraviino to zlo jii imeli
bodemo olajšano delo z vpraša
niem kako reformirati in združiti
podporne organizacije.
Ker sedaj nimamo družin pri
pomočkov za olajšavo stroškov,
ki ho jih prisiljeni plačevati člani
raznih jednot iii zvez — včasih
tudi po nepotrebnem j« umestno
da ako se hoče to odpraviti, se
morajo podporne organizacije
združiti brez reformmtižnih raču
nov in predlogov. Ako pa hočemo,
da ostanejo podporne organiza
cije ali organizacija za vedno, ni
mamo pri njih — ni«* druzega, ka
kor da člani plačujejo gotov do
nesk ki hode pokrival hohni&ko
podporo in osmrtnino in to brra
nadaljnih odstotkov, vlojnkov,
navadnega ali observatoričnega
racuwrtva
Pustimo ustave in pravila na
strani. S tem ne dosežemo nič in
odpravimo nič. Naj se skliče se
stanek na katerem bodo zastopane
vse organizacije, ki vidijo neko
liko olajšave za delavski razred v
združitvi. To naj se izvrši pred
koje mogoče, ker drugače bode v
dosego tega pot jako ovirana.
Stephen Zabric.
P. S. Xa stvarno kritiki* sem
pripravljen odgovarjati podrob
nejše.
Listnica uredništva
Sod rug Š—k, Aurora, Minn. —
Nemogoče za to številko! "I*ro
letarec" gre v »troj že v ponede
ljek. ne pa v torek, kakor mislite
Vi.
So d rug M—e. Obisholm, Minn.
Prihodnjič Pozdrav.
Reprezentant je starih strank
tako pogosto pojejo od svobodne
Amerike, da nas že bole ušesa. Kje
pa je tista hvalisana svoboda, ako
delavci niso plačani za svoj pro
dukt. Kje jc svoboda ako lačni
delavci milostno prosijo kruha in
dela. Svoboda je že, ampak od te
svobode nečejo naši meščanski to
variši ničesar slišati. Namreč mo
derno suženjstvo.
VSAKATERI SE
BOJUJE ZA
NEBO
CORK TIP
CIGARETE
lO z* 5c
Vsaki proda
jalec proda
več
NEBO
CIGARET
vsaki dan.
Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURACIJA
IN POOL TABLE
M. Poldruga* 1816 So. Centre Ave.