Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Image 6

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Page 6, Image 6',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-6.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-6.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-6/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-6/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.5 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-6/>

Newspaper Page Text

SVOBODA.
N«i cerkvenem zvoniku je pla
polala trobojniea, zvonovi ao bili
plat zvona in na trgu so vpili lju
dje: "Živela svoboda!"
Pred meščanskim shod iščem,
pred mestno hišo, pred eerkvijo
je valovila množica: Krdelo be
lili čepic, lu sekire ter kose so se
svetlikali in bliSčale. Potem je
truma porinila naptvj in vdrla v
stransko ulico.
"Tebe baron, najprvo zgrabi
mo za vrat! Dovolj dolgo si s svo
jimi sirovimi drugi tepineil in bi
čal ljudstvo!"
Na čelu vseh čarovnica z zrne
šaiiimi. belimi lastni, samo z nohti
oborožena.
"Dol s pijavkami!"
"Dol s farji!"
"Dol s tabo, bogati požeruh, ki
si nasičen s krvjo rovežev, da ni
ti ubežati ne moreš!"
"Dol z beriči!"
'"Dol s podkupljenimi izdajal
ci!"
Tako j<> divje bučalo med krde
lom. In kri je tekla v potokih,
kadila se proti nebu in omamila
trumo. Sekire, kose. cunje, ka
menje, vse rdeče krvi.
"Dol z gospodo!"
"Podrimo graščine!"
"Umor in smrt!"
Don Antonio se je prerival med
ozkimi ulicami. Prvi udarce ga
je pobil s krvavečim obrazom.
"Zakaj! Zakaj tne ubijate?"
"Tudi s tabo k vragu!"
Razcapan postopač je pobral
klobuk in ga opljuval.
"Dol z gosposkimi klobuki!"
"Dol z žezlom!"
''Živela svoboda!"
"Dol s farjem, ki grozi s pe
klom tistim, kateri kradejo
kruh !"
Duhovnik se je vračal z blago
slovljeno hostijo od službe božje.
Tudi njega so pobili.
In botrici Luciji, ki je bila v
blagoslovljenem stanu, niso pri
zanesli !
"Imejte usmiljenje," je vpila,
"imejte usmiljenje z mladim
bitiein!"
"Dovolj otrok si že spravila na
svet."
Divji trop je samo moril, ali ro
pal ni. Ljudstvo bi si lahko ute
šilo stradanje; a nato ni mislilo.
Tudi volk. ako zaide med čredo o
vae, ne misli, da bi si napolnil že
lodec. temveč davi le s slepo bes
nostjo in togoto
Lekarjevega sina, ki je gledal
delovanje ljudi, je krdelo istota
ko pobilo. Tako tudi kramarja,
ki je v boječi vihravosti hotel za
preti prodajalno. Žena ga je vi
dela. kako je telebuil na tla. do
čim je ona. obdana od petih o
trok. čakala s kadečo juho.
"Paolo! Paolo!" je zaklicala.
Eden je udaril s koso. drugi s
cepcem in kakor hi trenil je bil
mrtev.
Kakor razljučeni, besni divja
ki so nepremišljeno tolkli. Nobe
ncmu niso prizanesli.
Najzlobneje je bilo, ko je pa
del notarjev sin, štirinajstleten
mladenič. Zlatola.si deček se je
bil zagozdil med množico. Nje
gov oče> se je bil večkrat vzdignil,
preden je končal v blatu in je bil
zaklical: "Neddu! Neddu!"
Neddu je prepaden ubežal, z
izbuljenimi očmi in odprtimi usti
in ni moeel kričati. Podrli so ga:
vzdignil se je in poklenil na kole
na ; množi'*« je drla preko njega;
nekdo mu ji' s težkim čevljem sto
pil na obraz: pri vsem tem je še s
povzdignjenimi rokami prosil
usmiljenja. Ni hotel umreti ka
kor oče, ki ga je videl tako tužno
preminiti! Presunljivo je bilo!
Drvar mu je iz usmiljena odsekal
s koso glavo, kakor bi posekal
staro drevo. lu pri tem se je tre
sel kakor trepetljikovo listje.
Nekdo je zavpil: "E kaj! Ta bi
ne bil drugega nego notar!"
Vseeno! Sedaj, ko so si por
dečili roke s krvjo, naj pride kar
hoče. Vsi! Vsi gosposki klobuki
morajo zginiti!
Niso liili udarci, ne stradanje,
ki je vzvalovilo kri in razijučilo
ljudstvo. Bila je nedolžna kri!
Ženske so bile še ljučje ko dru
gi. S subimi rokami so mahale in
vreščale ter čvrčale besnosti, než
na bitja, v cunje zavita, na rami
nesoč.
"V zidani obleki si hodil v cer
kev, da si opravil molitev! Na
tu imaš!"
"Onusilo se ti je. poklekniti
pole* siromašnih ljudi! Na. tu
imaš!"
"Pogini! Crkni!"
V hišah, na stopnicah in v iz
bah »o raztrgali vso »vilo in bo
ljše platno, ki jim je prišlo pod
roke.
Koliko zlatih uhanov je bilo vi
deti v krvaveči« uhljili! In koli
ko zlatih prstanov na rokah, ki so
se branili udarcev s srpe!
Baronica ji* ukazala vrata za
barikadirati; z debli, deskami,
samokolnicami. napolnjenimi so
di so zadelali vhode.
In z oken so streljali na krdelo.
Kri za kri! Ljudstvo je pocenilo,
da so krogle žvižgale čez glave,
kajti imelo ni nikakega orožja,
da l>i odgovarjalo toči krogel.
Prej bi imelo smrtno kazen, ee bi
nosili orožje, ne da se mu bi to
dovolilo
"Živela svoboda!"
In vrata so bila razbita.
Na dovršen, po stopnicah so
drveli preko ranjencev. Služin
čad so pustili začasno pri živ
ljenju.
"Hlapce pozneje!"
Najprvo so hoteli kri baroni
ce. ki se je inastila z jerebicami in
izvrstnim vinekoiu. <M sobe do
sobe je hitela, dojeuca na prsih,
zasopla — in sob je bilo celo šte
vilo !
Slišalo se je rjovenje divjajoče
trume. Bilo je kakor šumenje
reke.
Starejši sin. bled šestnajslcten
mladenič, se je s tresočima roka
mi vprl vrata in klical: "Mama!
Mama!"
1'ri prvem navalu so se vdala
vrata in padla na mladeniča. O
kb nil se je nog. ki so ga hotele
poinendrati. Ni več vpil. Mati
je zbežala na mostovž in trdno o
prijela otročička in mu stiskala,
blazna od groze. roko na usta. da
ne iti vpil. Drugi sin jo je hotel
kriti s svojim telesom; smrtno
bled je prijel, kakor bi sto rok
imel. vse te kose. Bliskovito hi
tro so ju ločili! Prvi je prijel za
lase. drugi za noge. tretji za oble
ko in jo vrgli čez »id. Premogar
ji je iztrgal sesajočega otroka.
Tretji brat ni več v idej: črno in
rdeče mu je bilo pred očmi. K
njemu so stopili in mu zmečkali
kosti s podkovanimi tVvlji; neko
ga je vgriznil v roko. ki ga je pri
jela za vrat in je ni izpustil. 1\<«
se n:so bile v stanu, predreti si
pot in so se svetlikale v zraku.
In v tem ljutem klanju meseca
itili i«. sredi pijanega kričanja i/
.stradane množine ni prenehal
zvon biti plat zvona do večera,
brez opoldanskega zvoner.ja. brez
"Ceščena si Marija" kakor v po
ganski deželi.
Začeli so so razhajati, trudni
krvoprelit ja: tiho ter v misli za
toplji'ii je 1m žal vsak od svojih
drugov. Proden jo legla no"-, so
hil»* vsa hišna vrata zaprta; vso
so jo treslo strahu in v vsaki
kmečki iiiši jo gorela luč. V
ozkih ulicah so so oglašali psi. ki
so glodali razmetano kosti. In v
luninem svitu, ki j«- vso preplavil,
ie bilo videti široko odprta vrata
in okna zapuščenih hiš.
Delal so jo »lan: nedelja brez
ljudi na trgu in brez zvonenja. ki
hi vabilo na službo božio. Cer
kovnik se jo bofrvekam skril, du
hovnikov ni bilo od nikoder.
Prvi. ki so prišli na prosto, so
se sumljivo gledalo v obraz; sle
herni jo mislil, koliko ima sosod
na vesti. Potem, ko jih je bilo
vedno več, so začeli šepetati.
Hrez službo božje ne moremo
biti na sveto nedeljo kakor psi!
Na zvoniku ie še vedno plapo
lala trobojnica. ki je v julijski
soparici izgledala kakor rumena
cunja.
In ker se je solnoe čimdalje
vzdigovalo in sonce skrajševale,
se je v kotu trga nabrala velika
gruča.
Med hišami, koncem ozke ulice,
ki je bila zelo strma, se je videla
planjava s slamnato-rumenimi
»olji, obrobljenimi s temnimi goz
dovi Etne. Seda^ bodo te gozde
in polja delili. — Sleherni je na
tihem izračunal na prstih, kolik
bo njegov delež, in pri tem je
skrivnostno škilil na soseda.
"Prostost, to so nravi, da mora
vsakdo mislila, da so bodo gospo
sko nasilnosti nadaljevale!"
"t'o ni geometra. da zmeri te
ren. notarja, da izpiše na papir,
notem stori vsakdo, kar se mu
poljubi! Vse gre križem!"
"Ce ješ v gostilni, moraš svoj
del zopet deliti?"
"Okradeš ti meno. okradem jaz
tebe!"
Drvar je grozeče mahal z roka
ma. kakor da bi še vodno imel
koso.
Dan zatem se je govorilo, Ju
pride general. da sodi. General,
pred katerim se je treslo ljud
stvo! Po veliki cesti so videli
rdeče srajce vojakov, ki so se pri
bliževali vasi. Ako začnejo va
liti kamenje po bregu, pomor«'
vse moštvo. A noben se ni genil.
Ženske so vrešeale in si ruvale la
se. In možje, črnohradati, so sta
li na gori. roke vpile vbok in
gledali.utrujen*' vojake, sključe
ne pod zarjavelimi puškami, in
generala, malega generala, na
velikem, črnem konju, na čelu
vseh. vseh !...
V cerkev jv general zapovedal
na nosit i slame, da se od počijo vo
iaki. Preti solnčnini vzhodom je
iahal, če vojaki niso vstali pri pr
vem zvoku trombe. na konju v
cerkev, preklinjajoč kot Turek.
To je bil pravcati mož. Takoj je
dal novelje, da ne pet ali šest vaš
čanov ustreli: Pippa, "pritli
kavca". Pizzanella. Izkratka pr
ve iia katere je naletel.
Premogar. ki je pred pokopa
lišenim zidom moral poklekniti,
se je drl kakor otrok, spomnivši
se niatrrniii besed, ki jih je izgo
vorila. ko ji je i/ rok neusmilje
no potegnil otročička.
V samotnih vaških ulicah in za
vrutmi se je iz daljave čulo ne
brižno oddane strele, priglušnc
kakor niožnarjevi streli na praz
nik.
Pozneje so na mulah prijahali
resnični sodniki: gospodje z očali
na nosu, potni od potovanja; in
dočim so v samostanski obednici
/aslišavali obtožence, so se zine
rom še pritoževali nad mukami
potovanja.
V dolgi vrsti so sedeli obtožen
si in vsak. ki ie prišel na vrsto,
si je rekel: "Oj. gorje!"
Neskončna pravda! Krivec so
peš vodili v mesto, dva in dva
vklenjena, med vrstama vojakov
/. nabasanimi puškami. Ob cesti,
•»reko jarkov, ograj. skozi vino
grade in čez polja so iiin sledile
ženske. Potne mi se opotekale za
trumo in kadar se je cesta zavi
la. so klicale može .po imenu, li
li tre može. ki so morali v ječo.
.leča ;e bila visoka in prostra
na kakor samostan in zamreženo
okno se je vrstilo / zamreženim
oknom. IV so žene hotele videti
svoje može. tedaj je biU> to le
\>ak poiuh-ljek mogoče, v prisot
nosti paznika m /a veliko železno
mrežo. Vedno siromašnejši in
bledejši so postajali reveži *
mračnem prostoru, kamor nikoli
ne posije solnčni žarek. o(| pon
deljka ilo pondeljka so bili mol
čečnejši: odgovarjali so / rezki
mi besedami in komaj se pritože
vali.
Ako se iene pohajkovale po tr
gu pred jetnišnico, jim je straža
Krožila s puško. l7boge ženo niso
vedele, kaj Iti začele, kje bi dobi
le dela v mestu in si zaslužilo koš
ček kruha. Postelj v hlevu je sta
lo dva krajcarja; bel kruh so sno
dle v enem grižljaju iu želodec
je l»il navzlic temu ora/en; in če
so se pripravile, da lii čepeč preži
vele noč v dolbinaii na cerkve
nih poslopij ill so jih prijeli
pazniki. — Sčasoma so se
vrnile v domovino, najprvo /ene,
potem matere. Mlada, lepa ženska
se je v mestu izgubila; nič več
niso culi o njej. Vsp druge so se
vrnile v vas in delate tisto, kar
poprej, (iospoda ne more zemlje
obdelovati z lastnimi rokami in
ubogi ljudje tudi ne živeti brez
gosposke. Iii tako so sklenili mir.
Sin umorjenega kramarja je
Kliju I'irru ukradel ženo in mislil,
da je napravil dobro delo, ker se
je maščeval nad tistim, ki je umo
ril njegovega očeta. In ako je ženi
sempatja prišlo na misel, da se
mož vrne. ji stori kaj zlega, tako
ii je odgovoril: "Hodi brez skrbi,
ta ne pride več iz. ječe*."
Noben se ni skoraj spomnil
tega dogodka: kvečjemu nekaj
mater in starcev, ako so gledali
po planjavi, na kateri leži mesto,
ali v nedciljo. ko s<» videli kako se
drugi mirno pogovarjajo z go
spodo o opravilih, dočim so po
hlevno stali pred Mcšiauskiin do
mom. čepice v rokah. — V krat
kem času se jo vse izpremenilo.
I'ravda j< trajala nič manj .co
tri leta' In tri lota so ostali kmet
je. sužnji v ječi. ne da bi videli
sol lice. Liki mrtveci, ki so prišli
iz groba, so izgledali obtoženci
vsakikrat kadar so jih vklenjene
pripeljali pro*l soiliščo.
Vsi. ki so količkaj mogli, so
prihiteli iz. vasi — priče, sorodni
ki. zijala: prihiteli so kakor k
prazniku da po dolgem času vidi
jo brate, ki so jih tu stlačili v
j takozvane "kurnike".
In Noli Tirrn je videl sina
{umorjenega kramarja, ki je na
I iz.dajalski način postal njegov
j sorodnik! Drug za drugim so mo
rali vstajati.
"Kako so pišete*"
In vsak izmed njih je moral po
vedati. kar jo vedel krstno ime.
rodbinsko ime in vse. kar je uči
nil.
Advokati so imeli neskončne
govore, mahali so / rokami in se
po penastih ustih in potnem čelu
brisali z belini žepnim robcem in
vsak odmor porabili za ščepek to
haka. — Sodniki so dremali za
očali; — bil je tesnoben pogled!
Njim nasproti je sedelo v vrsti
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
L tlanovljmu 16. januvArja
ISti.
1
Bol. Pod. Društvi ^
Inkorpoi i rano 24 f«brovtrjt
IWJ v driavi K.iux*a»
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans
Podpreds.: FRANK AUGUSTIN, Box 360, W. Mineral, Kana.
Tajnik: JOHf ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kans.
Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kana.
Zapisnikar: LOUIS BRKZN1KAR, L. Box 38, Fronterae, K;.ns
NADZORNIKI:
PONuhAC JUR&E, Box 357, W. Mineral, Kans.
ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans.
MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans.
POHOTNI ODBOR:
JOSH' SVATO, Woodward, Iowa.
JAKOB MLAKAR, Box 320, \V. Mineral, Kans
JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47.
Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edem
Dolar. V s: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku.
Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.
dvanajst gospodov, ki so nepresta
no zehali, gladili si brado in še
petali. (iotovo so si rekali, da je
sre<"a, da ne stanujejo v vasi tu
zgoraj, kjer so se borili za svobo
do. — lu ubogi obtoženci so sku
šali brati z njih obrazov.
Pozneje so sodniki in gospodje
odšli se posvetovat in obtoženci
so sedeli v tesnobnem pričakova
nju. smrtnobledi, strmeei v zapr
to v rat e.
In ko so se gospodje vrnili s
predsednikom, ki je pri govoru
polagal roki- na trebuh in bil sko
raj ravno tako bled kakor obto
ženci. je povzel besedo: Xa east
in vest! . . .
... In doeim so premogarja od
peljali in ga zopet vklenili v oko
ve. je momljal: "Kam me vodi
te? ... V prisilno delavnico? . . .
Da. eenm neki® Najmanjšega
košeka nisem dobil ... In vedno
so pravili: Sedaj dobimo svobodo!
Vojna pomeni masten profit za
lastnike tovaren, kjer izdelujejo
topove, puške in krogle — solze
'a matere, deeo. žene in dekleta
Leta IRCiO sta bila samo dva mi
lijonarja v Z. D. Danes imamo v«v
tisoe milionarjev. trampov pa knr
| lin miljone.
A ko imamo v Združenih drža
vah štiri in pol miljona delavcev,
kateri išeejo dela. pa ga ne more
jo dobiti, potem pomeni to, da
imamo v Združenih državah rav
no toliko mi'jonov preveč kapita
listov.
KAKO POMNOŽITI SOCIALI
STE.
EllLs O. Jones piše v reviji "Li
fe" sledeče na adreso kapitali
stov, kaj naj store, da naredijo iz
delavcev čimveč soeialistov:
Ne zvišaj plače, dokler ni ab
solutno sila in še tedaj trpko o
štej delavce, češ, da so sebični in
požrešni.
Ako pa si prisljeoi zvišati pla
čo. prideni deset odsttotkov k
stroškom produkcije in zvišaj
ceno izdelkom za trideset ixlstot
kov na kar zvrni vso krivdo dra
ginji- na delavce.
Iztrgaj starišein otroke v zgod
it j\ mladosti in vrzi jih v tovarne
in rudnike, tako da ne bodo ime
li časa ne prilike razviti ljubezni
do razmer, v katerih živijo.
Zaničuj delavce in stoj vedno
na stališču, da so delavci in de
lavke drugačni in manj vredni
ljudje. To jih bo prignalo do so
lidarnosti in izgnalo iz tabora
političnih strank, katere ti kon
troliraš.
Delaj tako odprto in arogant
na in ako delavci pokažejo neza
dovoljnost, obdolži jih. da so u
porniki in da skušajo zanetiti
razredno sovraštvo. Garantiram
ti. da na ta način boš vzgojil več
socialistov kot pa vsi socialistič
ni irovorniki in vsi socialistični
i časopisi in kiijiue. kar jih kroži
i po celi Ameriki.
Socializem je postal sila. s ka
tero že računajo vse obstoječe ka
pitalistične države.
Četrt letni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društva v Frontenac, Kansas.
od 31. decembra 1912 do 31. marca 1913.
Frontenac, Kansas
i'hicopee, Kansas
Nouhurn, Kansas
Mineral. Kansas
Weir, Kansas
Yale, Kansas
Curanville. Kansas
Fleming, Kansas
Ha«lley, Kansas
Jenny Lin<l, Akr.
Breezy Hill, Kansai
Cherokee, Kr.n>as
Ailamaon, Okla.
Mavnaril, Ohio
Pittstiurjf, Kansas
Franklin, Kansas
I'arnev, Iowa
Winter Quarters, Ftah
Itlack Diamond,Wash
l'.lv, Minn.
Witt, Illionois
Huntington, Ark.
1163 013
Dobjdhi Centralne uprave.
Gotovine dni 31. decembra 11» 12 $3,891.97
Krajevna društva poslala 1,136.52
Obrejti od posojenega denarja 58.00
Skupaj $;>,136.49
Izdatki.
Smrtnina za Josefa Mišmaš, članica dr. St. 5 300.00
Sinrtnina za Frančiška Mrak, članica ilr. št. 10 300.00
Nmrtnina za Katarina Marčen, članica dr. št. 1 300.00
Smrtniiia za Prank Gorenc, član <lr. St. 5 300.00
Nmrtnina za Matija (ienser, člnn ilr St. 2 300.00
Smrtnina za John Cirar, člnn dr. St. 16 300.00
Pogrebni stroski za Jacob Zupan član dr. it. 12 100.00
Primankljaj bolniških podpor 407.70
^pja nI. odbora 17.50
Tiskvine 30.18
Kapital tiix 20.35
Kxpress in poštnina 10.30
Plača gl. predsednika 3,75
Plača in stroški gl. tajnika 76.10
Plača in stroški gl. blagajnika 17.90
Plača zapisnikarja 1.00
Plača in stroški pregleJovalcem knjig 17.30
Skupaj #2,502.08
Razdelnik skupnega premoženja.
Moški oddelek $1,512.10
Ženski oddelek 1,122.-J5 0.0.
Skii]>a.i gotovine 'no
Posojilo na mortgage 070 in
Posojilo na note '-»vIi
Znaki in ka|>o -4.80
Skupno premoženje dne 31. marca 1913 $4,006.11
Zastavni fond.
Tlilanca 31. decembra 1912 $45.85
l>ruš. Breezy 11 ill, št. 11 poslala 80
Skupaj $16.65
Izdatki.
Dnevnice in stroški Zastavonoše $17.90
.Stanje blagajne dne 31. marca 1913 $28.75
MARTIN OBERiAN, JOHN C ERNE, FRANK 8TARCHICH,
gl. predsednik. . gL tajnik. gl. blagajnik.
Glavni nadzorniki:
Pongrac J uric he, Martin Katimann, Anton Kotxman.

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 6, Image 6 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 6, Image 6
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??