Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Image 7

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 06, 1913, Page 7, Image 7',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-7.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-7.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-7/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-7/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 06 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-06/ed-1/seq-7/>

Newspaper Page Text

Razno.
Na&a bratska sveža v Nemčiji
je objavila ravnokar svoje blagaj
niško poročilo za leto 1912. Ta
koj na prvi pogled se pozna, da
ima zveza hudo bojno leto za se
boj, venda pa je zveza, ki jo
mimiki industrijalni fevdalci naj
bolj črtijo, težke ease lanskega
leta prebila samozavestno. Do
hodkov in izdatkov zaznamuje
8,925.420 mark. Dohodki so zna
šali :
1911 1912
Prispevki
članov 2,239.468 M 2,193.502 M
Vpisnioe 16.575 M 21.325 M
Skupaj . 2,256403 M 2,214.827 M
Poročilo izkazuje na članskih
prispevkih leta 1912 za 41.216
mark manj dohodkov kakor leta
1911, kar je i>ač razumljivo, za
kaj rane, ki so jih s svojim izdaj
stvom "krščanski" prizadjali ru
darjem. se niso mogle v tako
kratkem času popolnoma zaeeli
ti. Na tisoče rudarjev je vsled iz
da jskega ravnanja teh žalostnih
junakov obupalo, "saj itak vse
skupaj nie ne pomaga", ta misel
se je mnogim rudarjem vsled ne
uspeha naselila v glavo, kar je
bilo povod, da je marsikateri iz
med njih pokazal organizaciji
hrbet. Tako je prišlo, da je števi
lo članov, ki je znašalo v letu
1911. 120.136. v letu 1912. padlo
na 114062. Vsi sovražniki delav
stva so se po stavki kakor besni
vrgli na zvezo grozeč, da jo bodo
zadavili. Toda rana je odbita in
zveza se razvija zopet naprej.
Kakor rečeno, dasi so dohodki na
članskih prispevkih v letu 1912
malenkostno nazadovali, vendar
presegajo dohodki -za leta 1911
do 1912 prejšnja leta 1909 do
1910 za 492.542 mark.
Na podporah se je izplačalo:
1911 1912
podpore v
stavka 1,522.929 M 2,002.536 M
perganjanim
tov. 48.391 M 134.956 M
brezposelne
podp. 33.031 M 50167M
bolniške
podpore 351.425 M 354.956 M
podpore
sluč.smrti 91.776 M 90434 M
pravovar
stvo 111.288 M 179.629 M
Skupaj 2.158.850 M 2,803.669 M
Izdatki za stavkino podporo sa
v zvezi s stavkami, ki so se vršile
v letu 1911 v premogovnikih za
rjavi premog v srednji Nemčiji
in stavke v marcu leta 1912- znes
ke izdane za pravovaratvo, ki so
dosegli enornvno višino, dokazu
jejo, da je bilo zelo mnogo proce
sov. ki so imeli svoj izvor v stav
kah. Tudi visočina podpore, ki jo
j»- organizacija izplačala prega
njanim tovarišem se je potrojila,
kar je tudi v zvezi s stavkami, ki
jih je bila zveza rudarjev primo
rana voditi. Stanje zvezinega
imetja izkazuje v računskem za
ključku poročilnega leta 2,681,
136 M. Poročilo kaže, da se želje
vseh zakletih sovražnikov delav
stva. katerih namen je bil zvezo
rudarjev uničiti, niso uresničile.
Stvar bo pač tudi se v naprej u
stala h' pobožna želja.
— Molohov tribut. Londonski
list "Daily News" j« sestavil
vsoto neposrednih izdatkov, ki jih
nalatra evropskemu ljudstvu do
liii blazne .imperalistične oborože
valne tekme. Številke so strahot
ne in kažejo nad vse na/orno, ko
liko tla je veljala državna umet
nost zadnjih dvanajst do štiri
najst let, kak r jo izvršuje višja
modrost vladajočih krofov v
Evropi.
Za vojaštvo so izdale naslednje
velesile: (izdatki so označeni s
šterlingi, 1 sterling—21 K):
pred 1900 danes
Angleška . . ..10 mil. 28 mil.
Nemčija . . . .301/£ "
Fransoska . . 25Y» " 36'/^ "
Rusija 50i/o " 56i/2 "
A«troof»rska.. .12 " 15'/2 "
Italija 11 " 17" "
Skupaj . . . .148',,^ mil. 195mil.
Sest evropskih velesil izda da
nes za 47 miljonov funtov šterlin
pov ali 1128 miljonov kron več
za vojaštvo več kakor ob koncu
preteklepa stoletja. In če bomo
primerjali prihodnje leto, kakšne
številke nam bodo tedaj plesale
pred očmi, ko vse evropske vele
sile ,že sedaj napovedujejo po
množene izdatkef
195 in pol milijonov funtov
šterlingov ali 4G92 milijonov kron
— to je rua plat molohova, na
drugo strani nam reži nasproti še
vse strašnejšn slika. Za mornari
co so izdale velesile v v milijonov
funtov šterlingov:
pred 1900 dane«
Angleška . . ..23% mil. 44 mil.
Nemčija ti " 22i/j "
Francoska . ...12 " 17 "
Rusija !> " 171^ •*
Avstoogrska .. H!; " 5Vi "
Italija 5% " Sy» "
Skupaj . . . .57>/_. mil. 11."»1 mil.
Letni izdatki za mornarico še
stih velesil so se torej v dobi 12
do 14 let povišali za 57> milijo
nov funtov šterlingov ali za 1368
milijonov kron. torej so se podvo
jili. Ce primerjano izdatke
Avstrijsko-Ogrske za monarhijo
pred 1900 in danes, vidimo, da so
štirikrat večji.
Napravimo za Avstrijsko-Ogr
sko še tale račun: 1178 milijonov
kron za vojaštvo 1 138 milijonov
za mornarico — 516 milijonov
kroji. Vsekakor je ta račun prav
lepo izpričevalo za nase finančne
umetnike v ministrstvih. 516 mili
jonov kron izti>niti iz ljudstva,
ki živi v tako slabem gmotnem
položaju kakor ravno avstrijsko,
je umetnost prve vrste in največji
zločin. Mogoč je le zato. ker je
od 516 poslancev, ki hi morali
skrbeti za dobrobit ljudstva,
okolo štiristo vladnih hlapcev in
podrednikov. Pred volitvami
plaint i njih srce le za ljudstvo,
na Dunaju pa komaj čakajo na pr
vo priliko za izdajstvo ljudskih
koristi.
Na leto izda sedaj šest evrop
skih velesil za militarizem na su
hem in za mornarico 7453 miljo
nov kron pred 1. 1900 so izdale
2514 milijonov kron. izdatki so
torej narasli za 50 odstotkov.
Vzporedno z izdatki za milita
rizem je naraščal dolg poedinih
velesil. Državni dolg velesil je
iznašal v milijonih funtov šter
lingov:
pred 1900 danes
Angleška 634 685
Nemčija 105 270
Francoska 1200 1301
Rusija 715 957
A v st <10 grška 555 732
Italija 516 553
Skupaj 3752 4498
Od leta 1900 dalje so se zadol
žile velesile z 77U milijonov fini
tov šterlingov ali za 18 in po
milijard kron. Če plačujejo 01
tega dolga najnižjo obrestno me
ro. recimo le po 3 odst.. tedaj
znašajo obresti na leto 816 miljo
nov kron.
Moloh pogoltne v teh velesilah
skupno: Vojaštvo na suhem 195
in pol milijonov funtov šterlin
gov, mornarica 11"» in eno četrti
no milijonov funtov sferi in gov.
obresti orl državnih dolgov 145
milijonov funtov šterlingov.
Skoraj 11 miljard kron na leto
zmeče ljudstvo šestih velesil mo
loliu v žrelo!
Morda ne ho preteklo dni in
izdatkom za armado na suhem in
mornarico se bodo pridružili red
ni izdatki za zračno hrodovje.
Prvi znaki /a redne izdatke zrač
nega brodovja se že kažejo. je
avstrijski nadvojvoda potrkal nn
patriotizem avstrijskega prebi
valstva: daruj /a zračno hrodov
je. ki smo ira seveda vso bolj
potrebni kakor sol, starostnevra
zavarovanja, bolnišnic itd. So
cialno politične zahteve se zde
avstrijski vladi le sentimentalna
fraza :naj s<? le množe nnalfabeti.
naj mrjo stari ljudje od lakote
po nečednih kolibah, naj životari
delavstvo še dalje po zaduhlih
stanovanjih in se brani s suhimi
skorjami, samo da lehko pokaže
mo sosedom na tisoče topov, tneat
drednotov in letal, samo da bodo
železarski baroni še nadalje vlek
li visoke dividende.
Socialistična stranka na Fran
coskem šteje sedaj 72 poslancev
v zbornici ima 207 županov, 400
svetovalcev in nad 300 občinskih
svetovalcev v 700 občinah. Stran
ka ima okroglo 70.000 članov.
Razdelba dohodkov v Avstriji.
Iz poročila finančnega ministra
o določitvi osebno dohodninske
ga davka v letu 1910 posnemamo,
da je bilo v tem letu določenih iz
plačevanju osebno dohodninskega
davka 1,304.755 oseb. Koncem le
ta 1910 je Štela Avstrija 28.321,
088 prebivalcev. Torej le 4.62 od
stotkov vsega prebivalstva ima
12(H) kron davčno obveznih do
hodkov
Od teh davkoplačevalcev imajo
dohodkov
1.200 .lo 2.000 kron 723.541
2.000 " 4.000 " 376.564
4.000 " 6.C00 " 100.831
«.000 " 10.004» " 59.068 1
10.000 •• 15.000 •• 80.199
15.000 " 20.000 " 8.288
20.000 '4 40.000 • • 9.604
40.000 " 60.000 " 2.53!»
flo.ooo •' so.ooo " 1.099
80.000 '• 100.000 " 5.191
100X00 " 200.000 " 985
200.000 " 300.000 " 226
300.000 '' 400.000 4' 98
400.000 «« 500.000 " 57
.*>00.000 «« 600.000 " 24
600.000 " 760.000 " 19
700.000 " SOO.OOO " 13
800.000 " 900.000 " 12
900.000 •• 1.000.000 '• 12
l.OOO.0 1.500.1HI0 " 18
1X00.000 " 2.000.000 " 9
2.000.000 •' 8.000.000 " 3
8.000.000 " 4.ooo.(K»o " 3
4.000.000 '• 5.000.000 " 3
•6.680.000 " " 1
Iz teli številk je razvidno, da
imajo v Avstriji le 1,100.000 oseb,
12(H) ilo 4000 kron letnih do
hodkov. Okolo l.'l.OOO.OOO oseb
(ako vračunamo otroke, ki nima
jo dohodkov, po 50 odstotkov
vsega prebivalstva) nima niti
12(H) kron letnih dohodkov. Izgo
vorne številke. 13 miljonov oseb,
ki nimajo niti za najnujnejše po
trebščine zadostnih dohodkov. Si
vlada vpraša, kako naj preživlja
jo li ljudje sebi 111 svoje družine T
Pa kaj'zato, ko je Avstrija mo
gočna država z vedno modernej
šimi kationi in večjimi vojnimi la
djami.
Cilj tehnike. — Tehnika je iz
šla i/, empiričnega opazovanja, iz
poizskusov, iz praktičnih zmag in
je torej starejša od nanstva, ter
toliko stara, kakor človeštvo.
Kdor pa hoče umeti moderno
tehniko, ta si mora predočiti, da
uporablja tehnika dandanes od
kritja ved, ki ji dajejo predpogoje
in takorekoč duševno gradivo, ki
se v tehniki zopet izpreininja v iz
najdbe. rezultate in produkte.
1'rvi eilj tehnike je njej takorc
koč prirojen: proizvajati kon
strukcije in blago v gospodarske
namene. Toda to ji še zdavnej ne
zadostuje. Ona hoč«; ustvarjati
poleg materialnega blaga tudi so
cialno dobro in sodelovati na so
cialni preobrazbi, ki jo je že itak
v najvevji meri povzročila. Higi
jenska tehnika n. pr. izboljšava
naše zdravstvene razmere; imamo
pa tudi dobrodelno tehniko, delo
vanje tehnike, ki zasleduje z ra
eionelno, s tehnieno-organizato
tičnega vidika naravno gospodar
sko in soeialno politiko. S tem pa
si pridobiva tehnika vedno večji
vpliv na razvoj duševnih vredno
sti našega časa- Ko bo torej novi
vek — kakor je dejal Newton —
dospel na rob obali človeškega o
ceana resnice, bo moderna doba
mogla splavati nanj. iz katerega
glohoeinc stvaritve v blagor člo
večanstva.
Največja mesta na svetu. Po
izvestih zadnjih ljudskih St'tev
je na vsem svetu skoraj fiO most.
ki imajo v°č kakor po miljona
prebivalcev. V Evropi jili je naj
več, namreč 20, v Aziji IS. v
Ameriki 10, v Avstraliji dve
i. Pra"ih orjaških mest z
nadmiljonsl- im prebivalstvom je
na vsem svetn 20. in skvr so sle
deča, razvrstvena p<» visokosti
prebivalstva • London, Novi .Tork.
1'aris, Tokio, <'hieapo, Berlin. Du
naj. Poterburir. Moskva. Ham
bnrsr. Carigrad. Filadelfija. Hue
nos-Aires, Kio lie Janeiro, Kalku
ta, Bombay. Peking, Sinangfu,
Konton in Oseka. V teh mestih
prebiva ogromno število ljudi,
namreč nad 3S milijonov.
— Na Danskem je stopil dne
1. januarja 1013 v veljavo zakon,
ki določa, da sme priti v posanirz
nih občinah na 3.">0 oseh ena kon
cesija za točenje alkoholnih pi
jač. Izjemoma sme več koncesij
dovoljevati le ministrstvo. Ose
bam. ki še niso stare 16 let. se
alkoholnih pijač ne sme nikjer
prodajati. Policija sine to do
ločbo še omejiti.
Ako veruješ v profit sistem, v
katerem ima pravico eden človek
druzepa izkoriščati: potem brž
kotne tudi verjameš, da smo obso
jeni za revščino na svetu. In da
bodemo berači in sploh vsi reveži
(seveda ako bodemo pridni) še le
po smrti dobili plačilo v nebeseih.
Ako na tega ne vrjameš. zakaj pa
potem ne pomagaš, da se prenare
de razmere v katerih danes živi
mo.
Kogar ne boli, — ta molči.
ahasver pod križem.
?
! In že «P«'t If vidim.. Nag visiš,
razpet,
I na jeloveru križu mrtev, tih in
| bled.
In po cesti prašni nor in doli todi
mimo tebe ljudstvo vozi se in hodi
Kaj za vrvež cestni pač se meniš
tit '
Nagnjena je glava... sklenjene oči
Večno solnee z neba ti poljublja
lica,
! nad glavoj brni ti telegrafska
| žica.
j Misli blisk prenaša noč in dan
I po njej,
nove, smele misli križem svet na
prej ...
Pomniš Ahasverja ? ... Tamkaj v
daljnem mesti
videl Rem v svetišču, slišal te na
na cesti.
Kakor grom z oblakov grmel glas
je tvoj
i med pismarjev glupili, farizejev
| roj.
Bičal njih sebičnost, bičal liee
inerstvo.
bičal častihlepnost >i in prazno
verst vo.
Bičal si nadutost, svetohlinstvo,
laž, —
prašal nisi: rob je ali velikaš.
Pal si v borbi s svetom, zelitizma
žrtev,
zlobe in beraštva, fanatizma žrtev
Videl žaloigre te sem zadnji čin...
kot zmagalec pal si, mučenik,
trpin 1
Pomniš Ahasverja?... Htel si bli
počiti
tam pred hišo mojo ter si oddeh
niti.
S križem tvojim bil sem te nerad
odgnal —
ščuvala me na te besna je druhal.
Brez miru za kazen zdaj po svetu
blodim,
1 devetnajst sto let že ožigosan ho
dim.
j ("'esto vidim križ tvoj — čudno
to drevo:
zeleniti videl že sem gn lepo.
Cvetje videl često sem na njem
dišeče,
sadje zlato videl sem na njem
zoreče.
Potnikov krepčalo z njim se je
| nebroj,
ko od težke poti lil jim s čela
iinoj ...
Videl pa sem tudi ... Za vešala
tvoja
skrival syet je često že zločinstva
svoja.
Videl sem. knkor jo vihtel mnog
tiran
kri/, tvoj kot orožje, kot osebno
bran.
S križem je okrutnik tvojim
okoreli
prestol svoj po<lpiral slabi, pre
peroli.
In še več sem videl — o. ti modri
svet!
kri/, je tvoj grmadam rabil za
podnet.
A v imenu tvojem kurili grmade
njega dni so razni slavni Torque
made.
In v plamenih zgorel mnog je živ
svetnik.
mnog svobodne misli hraber inu
čenik...
S prtom tvojim liteli pa so že
zakriti
solčno luč resniee modrijani zviti.
In železnih žrcbljev trdih teh le
treh
spone so kovali sužnjem v tem
nih dneh...
Ah, vse to sem videl jaz na svoji
poti,
priča bil sem mnogi*že človeški
zmoti.
Razumeli niso tvojega duha,
polnega ljubezni tvojega srea.
Pa namestil sprave in miru. lju
bezni
tvoji že učili verniki so jezni.
■
Cesto, žal, sovraštvo, srd in slepi
' ert,
brate drugih misli pa gonili v
smrt...
Zdavnaj sta umrla, zdavnaj po
kopana
dvo sodnika tvoja, Kajfež in pa
Ana.
Vaše kri rabi
popolno izčisčenje v t«*m času let«. V tem času leta
se morajo pregnati iz nje vse nečistosti s katerimi
je obložena. V ta namen vzemite
Severov Krieistilee
(Severa's Blood Purifier)
kateri bo izčistil vašo kri ter s tem pregnal grde
in srbeče opahke ki se nahajajo v tem času leta.
Cena $1.00.
Kadar kupujete zdravil, vprašajte lekarnarja za Se
verova. Ako jih nima vaš lerciar v zalogi, naročite jih
od nas.
W. F. Severa Co. CEDr0rDS
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa na vseh sodiščih.
St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET.
CHICAGO, ILL.
Tolefon: Main 3989
I. STRAUB
URAR
1010 W. 18th 8t. Chirac*. HI
lm* t«Ajc aalogo Br, r«nti«, pn%k
mor m dragih dragotia. I »Triu j« #»41
mkvrntu popravil« t t«j atroki y
Mfe »liki hU.
.POZOR! SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim keeljišien
Br«A« pivo t aodikih in but*l)kal
in drug« renomiM pijato Ur ui)Ai
: »n ilt «. Potniki dob« todso |»wj
liUto M »>*ko MM.
POStTMb* tO tok In lltMll
▼••m Horucan in drugim HIotum
m topi« pri poroto
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centr« An. Chicagt
I Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
ZdravnlV za notranje bolezni
in ranocelnljc.
• zdravniška preiskava brezplačno—pla
tati j« le z<lra\ ila. i924 Blue Island
Ave., Chicago. L'reduje od 1 do 3 p«
I pal.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicagt
j živeči bolniki naj piiejo slovensko.
Papež »o Kristus
v engleškcm jeziku.
Poživljamo duhovnike in katoliča
ne, da zanikajo fakte, ki so v tej knji
gi, v katerej dokažemo, da je rim
sko-katolidka cerkev nekrsčanska. —
Vsaka stran p«sel>ej sdpira oii.
| 224 strani. Cena 25c s poštnino, 5 za $1
Vsak, moški ali ženska, intersiran
Iv ameriških institucijah in v svobodi,
bi moral naročiti ve' komadov to knji
ge in jo razširiti nied prijatelji in
znanci.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO.,
Dept. 149. B«x 814. Chicago, El.
M. A. Weisskopf, M. D.
Iikušen idrarnik.
Uradu je od 8—11 predpoldnt
in od 6—9 zrečer.
1842 So Ashland Ave.
Tel. Canal 476 Chica(?o. Tli
|
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vara v prodajo
vse stvari, ki spadajo v grocerij
sko ali mesarsko obrt. Vse po
najnižjih cenah. Na zahtevo se
dovaža na dom.
G. Mamčilovlch & Co.,
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
Ni pa izumrl so farizejev rod,
in pismarjev dosti srečam še po
sod.
In da tebe pošlje spet na svet
•Tehova,,
sodili hinavci bržčas bi te znova.
Farizejev zbor bi spet psoval te,
vpil —
"Križaj ga!" Pilatu bi s pestmi
grozil.
AVSTRO-AMERIKANSKA
Črta.
NIZKK EC IX 15.
Velike ugodnosti:
električna In«!, izvrstna knhinja, vino
zastonj, kabine tretjima razpreda
na parniku
Kaiser Franz Jožef I. In
Martha Washington
Na krovu scgovorijo vsi Avstroogerski
jeziki.
Družbeno ladjevje parmkov na
dva vijaka:
Kaiser Franz Jožef 1.,
IVlartha Washington,
Laura, Alice,
Argentine, Oceanic;
NOVI PARNIKI V DELU.
7.a vse informacije se obrnite na
glavne zastopnike
PHELPS BROS. & CO.
Sn'l Agt's, 1 Washington St., 1» York.
ali pa na druge uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
JOS. A. FISHER
Buffet
Ima aa rajpaluf« raakovrntn# plro,
vi*», ajuadk«, i. t. i.
Izvrstni prostor za okrepčiU.
3700 W. 26th St., Chlca*«, Tli
Tel. Lawailmla 17<1
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice, mineralne vode in ru
nih neopojnih pijač.
1837 So. Fi*k St. Tel. C*nal 1404
NAJBOLJŠE OBLEKE
i izdeluje pe meri sodrug
J. KRAINC,
317 Florida St., '.Vliiv, aukee, Wi*.
Ter popravlja, čisti pegla in
i barva stare.
Najboljše delo in najnižje cene.
M JOVANOVICH
84 — 6th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA SlFKARTE.
Pošilja denar po pošti in brrojav
no. Izdeluje: Obveznice — Po
oblastila — Prepovedi, po
trjene po notarju in ces.
in kr. konzulatu
EDINA HRVAŠKO — SI.OVEN.
SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje do
bro urejeno prenočišče in restav
racijo, domačinom pa svoj saloon,
vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229 1st Ave.
MILWAUKEE. WI».
LOUIS RABSEL
moderno urejen snlun
IU 480 GRAND ATE., KENOSHA, WIS
Telefon 1199.

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 7, Image 7 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??