Proletarec. [volume], May 06, 1913, Page 8, Image 8

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Kaj piše Jaka Štrigelj.
Detroit, Midi., 1. maju.
Dragi urednik:
Devedeset lažnjivili osebirili
svobod! — To ti je pa osebna
svoboda v Ameriki! Zdaj se kla
tim že celili štirinajst dni za de
lom, pa vse zastonj — tlela ni: ne
dajo ga. Ali razumete ljudje krš
čanski : zdravemu in čilemu člove
ku ne dajo dela: ne denarja ali
obleke, ampak dela ne dajo, de
la . . . To se sliši kakor bi govo
ril kak norec, ki je ušel iz
Kenkeke ali Studenca. Zdrav člo
vek, ustvarjen kakor vsi ostali ti
či in afinje v naravi, ne dobi de
la. mu ga dajo. To se sliši sko
raj nevrjctno. Ali vendar jc res.
brez vseh špasov in poinežikanj.
Un dan, >ko sem šel iz Cikage,
sem se namenil, da najdem dela,
največ seveda zato, ker sem čital
v "Našemu beraču", da mora bi
ti človek osebno svoboden v svo
bodni Ameriki. Urednik "Naše
ga berača" je seveda pozabil za
pisati, da je osebna svoboda od
visna od dfla, ampak to si vsak
poprečen človek že sam laliko iz
računa in raztolmači. Zato sem si
mislil: Članek je že res lep. am
pak jedra nima. iz katerega naj
si človek to osebno svobodo tol
mači. Tela stvar mora imeti neka
kšno podlago. Pri tem se pa do
mislim, da je nekje z&nisano:
"kdor ne dela, naj tudi ne je."
<s tem izrekom se strinjajo tudi
socialisti. Dobro. Jaka : jo boš pa
mahnil najprej z« delom, da boš
/.adostil zakonom, na katerih slo
ni osebna svoboda . . . Toda kje je
deloT —Jaz hočem dela! H rž de
la. dela, dela! No. kaj se pa obo
tavljaš. ti osehna svoboda, da ne
daš dela! Kar nič se ne obotav
ljaj, svoboda, delo sem! — da ga
zagrabim z mojimi tacami, ko me
dved in ga obdelam, tla bo jo j!
Kako sem postal lačen dela. ko
sem izpoznal, da je delo tisti za
kon, ki daje človeku popolno o
sebno svobodo. F'o tajzih ni po
polne človeške osebne svobode,
•laz hočem popolno osebno svo
bodo, \este! Ja; al' še ne bo dela?
— Al se osebna svoboda morda
norčuje in igra iz dela-želj
niini ljudmi, kot mačka z miško
— Kje v božjem imenu pa je to
delo? — Ali je morda obešeno kje
v luftu, na nevidnem klinu, ka
terega je treba samo sklatiti dol.
Ali morda raste kje v hosti, ka
kor gobe. pa stelja in muli? Ali
je morda na drevju? Kar malini
jo na piano, pa mahaj in klati,
kolikor se ti poljubi, dela ne skla
tiš dol za nobeno ceno. Narava je
daja človeka in da'a mu je eel
svet — razun ene stvaii, ki ji- i#o
goj osebne svobode: ni mil dala
dela. Brez vseli špasov, ljudje bo
žji: narava ne daje dela. Kje se
pa vendar dobi ta reč, ki je kiju«*
do osebne svobode — delo?!
Delo? — Delo je kupčija: na
prodaj je, kakor je naprodaj nn
pr. krompir, jabolka, šeniea. to
bak, obleka, sol itd. Prodajajo trn
kapitalisti in sicer po različnih
cenah. Kadar delo razprodajo,
pa leno štacuno /a uro ti pa ča
kaj, da kilo noter pogine, potem
že prideš na vrsto. To sem iznašel,
ko sem iskal dela \ Detroitu.
/vodilo se je takole:
Nekega jutra pridem pred to
varno za avtomobile. Pred tovar
no je stalo vse polno dela lačnih -
ljudi, ki bi menda postali radi o
sehno svobodni, kakor jaz. Čaka
li smo do pol desetih ko pride na
okoli človek, ki se mu je poznalo,
da ima v tovarni večjo besedo.
Pogledal je po kupcih dela in nje
gove oči so se srečale z mojimi,
menda zato, ker sem se nekako
posebno razločeval od ostalih.
Stopi proti meni in me vpraša:
"Kakšno delo opravljaš, kaj si
imčen?" — "Izučen . . . hm, jaz
sem že star Amerikanee. V Ame
riki se ljudje nič ne uče, ampak
gredo kar fla delo, pa je. Izvr
šujeiu vsesorte posle, prav po aiue
rikanski. Pred par diiovi sem pri
šel h tajzov, stili sem kakor po
per, brez evtnka, pa bi rail dela.
tla uveljavim osebuo svobodo, o
kateri sem čital v Našem bera
ču". — "1'udno". je dejal člo
vek i/, tovarne in se popraskal za
ušesi, '"saj liobotje ne marajo de
la." — "Vi me lie razumete", mu
odgovorim. "Moja želja je, da po
stanem osebno svoboden, kakor
priporoča naš modri urednik 'Na
šega berača." Ker je pa oseb
na svoboda zvezana z delom, bi
rad dela. razumete M rž dela. da
se ne krši moja osebna svoboda v
svobodni Ameriki, kakor je to iz
razil naš modri urednik." — "Ne
potrebujemo delaveev, naša to
varna nima dela, \ se smo zaposli
li; po 10 ur delajo na dali, pojdi
te drugam." - "Bil sem .že v
par tovarnah, a povsod so me za
vrnili." Jaz hočem biti osebno
svoboden, da lahko delam kadar
hočem, kar brž tlelo sem!"
"Marš od tod!" se je zadri člo
vek s tovarne, "mi imamo svojo
osebno svobodo!" Toda j.i/ se ni
sem dal sedaj več pregovoriti, fi
stul sem pri svoji zahtevi, po na
logi urednika "Našega beraea".
Med tem je človek s tovarn«* izgi
nil in čez nekaj časa prišel \
spremstvu dveh posebnih poliea
jev, katera sta me prijela za ši
šek in šiloma rinila naprej po ee
sti. Zoperstavljal sein se na vse
mogočne načine in protestiral v i
inenu osebne svobode v svobodni
Ameriki, kakor je pisal modri u
rednik "Našega berača", kar se
je dalo. Ko sem se tako rotil in
protestiral, je od govoril en poli
eajev: "to hell with your perso
nal liberty. I show you this free
Aiueriea" — in počilo je po moji
tflavi, da je bilo joj! —
Tako je torej s to osebno svo
bodo v svobodni Ameriki, niti
svobode nimaš da bi delal, kaj še
le \ žival! -- Kaj ga je pa ta člo
v< k v "Našem beraču" lomil iu
čvekal o osebni svobodi v svobod
ni Ameriki! Ali l»i ne bilo bolje,
'•e ne bi bil tako hinavski, pa re
kel. da v Ameriki ti i osebne svo
bode iu bi spisal raje članek, v
katerem naj bi ljudi spodbujal na
agitaeijo. v bojne vrste, da si
svobodo šele izvojtijemo. Ta dogo
dek me je do dobrega prepričal,
da v glavi urednika "Našega be
rača" nekaj ni v redu. daz bi inu
priporočal, da vzame vsak večer
predno se poda k počitku eno do
bro dozo " fernufttabletov ..."
Vaš ne osebno svoboden v ne
svobodni Ameriki
Jaka Štrigel.
AFINJA MED LJUDI«
Zn tubami na Nemškem j«* nek
do vstopil v vlak. V blesku njego
vega živordečega /.avratnika je ža
rela socialistiriia prosvitljenost in
najmodernejša " učenost"; s >m
inilovalnim poHedum prcmotrilo
ji- njegovo "duhovito" oko po^mt
nike te ''najčrnejše in najteuuicj
še" katol. pokrajine ol> Remi. \'
telil oddelku je Itilo nekaj lun/.,
dve prodajalki zelenjave in debel
in ošnofan far. z debelini višnje
vo rdečim nosom, katerega nosni
ci sta štrleli kviško, kakor žabje
žrelo v največji šuši. Dve dolgi
roki. ki sta segali do kolen, sta po
čivali na obilnem trebuhu in dr/a
I i ogromno tobačnieo. Po zunan
josti je bil podoben šini|>nnzu in
utangu. Ako bi /a ta nestvor ve
del znani Hagcnbeck. bi ga bil že
zda v ne j pridelil svoji uieiiažeriji
v Hamburgu, ker bi tvoril poseb
no privlačno silo /a ljudstvo. "V
bodočnosti bo ženska imela prvo
besedo", odreže se naš junak obr
nivši se proti ženskama v oddelku
in da ne zamudi nobene prilike,
začne takoj sejati seme svoje rde
če modrosti, da bi vzklilo in obro
dilo mnogo prida za socialistične
koristolovee. "(jar farji pridigu
jejo. je budalost : da je bog ustva
ril človeka, j«1 druj;a budalost ;
Darwin je nčil, da -te je človek
razvil iz opice, in on ima prav" —
Ih-i last oči naš ljudski osrečeva
lec" v rdečem zavratniku. .lezik
mu ropoče neprestano kakor ro
pot« \ mlinu vrteč se kamen. Žen
ske molče in potrpežljivo posluša
ta njegovo afensko modrijanšči
no. Med tem pa vlak dospe d« po
staje. Kna žensk vstane, stopi k
oknu in pokliče izprevodnika, ki
takoj pride. Žena pokaže na ne
prestano blebeta jočega sod ruga
rekoč: "Prosim, rešite nas te afne
ki je zašla, v naš oddelek — afne
se morajo vendar voziti v živins
kem vozu!" "(Sospa vi se moti
te", je rekel uljudno sprevodnik.
"Prava at'na je ta le tar, ki je **
las podoben gorili!" tiromovit
smeli!
Karška al'»a se je skrila /a ogroin
no tobačnico, i/ katere je jema
la oil časa do časa po eele pesti
nosljanea iu «a tlačila v svoji °r
jaški nosnici.
Za resničnost te vesti ne more
mo jamčiti, ker smo jo posneli pf>
"A. SI." Vsekakor je pa verojet
na. ker pišejo vanj sami pobož
njaki. ki se nikdar ne /.lažejo, ako
od laži ne pričakujejo dobička za
svoj žep.
PONESREČENI ČUDEŽ
K K
V splošnem priznajo socialisti
vero za privatno stvar posamez
nika. Socialisti imajo toliko posla
z drugimi važnimi življenskimi
vnra.šanii da iim ne preostaja ča
sa za reševanje verskih proble
mov. Vz.lic tej resnici pa socialisti
ne smemo prezreti, da so razne re
ligije in njih zastopniki precej kri
vi. da se kapitalisti precej vspeš
iio vstavljajo delavskim zahtevam
in da *v kolo napredka le počasi
suče naprej kljuh ogromnim teh
ničnim iznajdbam in \t-dno širši
splošni ljudski izobrazili.
Ako hočemo korakati po poti
naprctka naprej, se moramo do
takniti vseli škodljivcev, ki ovi
rajo napredek iti delajo delavstvu
nlotove in jezove, ki se liojuje za
osvoboditev i/.pod mezdne sužno
sti. Najvočji nasprotniki delav
stva so nekateri fanatični katoli
ški duhovni. Da se cenjeni čita
telji prepričajo o resničnosti mo
je trditve, hočem objaviti doživ
ljaj i mojega življenja, ki se ga že
enkrat priobčil, ko c liila moja
niHti še živa. Mati ni zanikala res
ničnosti mojega spisa, marveč tne
je prosila, da nai preneham pisati
v liste, Cliogal seill jo. dokler je
živela. Zdaj pa želim, da se tudi
čitatelji " l*roletarca " seznanijo
z dogodkom, ki steni ga opisal pred
osmimi leti.
Moje navadno orodje sta kramp
in lopata. Meni pero le kot sme
šna igrač« pristoja. vendar pa rad
sežem po njem. kakor da bi mi
bilo ž njim služiti vsakdanji kruh.
Od mene ni pričakovali moj
sterskegn dela. Vendar pa čitate
Ije in naročnike delavskega lista
pogostokrat z.aiimiva. ako človek
njih vrste napiše svoje doživlja
je. dogodke, lastne skušnje iu na
zore. Vem. da nisem sposoben s
pisavo popolnoma očrtati lastne
dogodke iz življenja kakor časni
karji. koji je to delo njih poklic.
Tudi si nočem prizadevati, da bi
časnikarjem v ujin poslu delal
kako konkurenco. Moj namen je
le privesti čitatcljc delavskega li
sta do razmišljanja', kako so se
baje nekdaj godili čudeži in kako
nesramno je !arštvo še dandanes.
V /adnjin desetletji miuolega
stoletja s«- je socializem razširja
va I čudovito hitro v Avstriji. Ko
sem se vrnil i tujine, sva z mater
jo živela složno v tnali pritlični so.
Iii kmečke hiše na ne posebno pri
jaznem hnlmeu v (Včineah. Delal
sem v malo addoljeni erarični
žgalnici živega srebra. Za lOurno
tlelo sem dobival eno krono nor
malne dnevne plače. (*?i» eentov
ameriških, i I>l«*ir navedene kro
niee smo dobivali delavci nekak
limito. Kadi te milušeine so nekte
ri patentirani patriotje zahtevali!
še posebno hvaležnost majki Slo
veniji. kjer se smejo nje sinovi
imenovati ees. kralj, rudarji, ozi
roma žgalniearji. Mirno smo mo
rali poslunšati psovke podivjane
ga nadzornika Mittera: "ver
dammte llunde" in druge enake
psovke. Drugi klerikalni priga
njači so pa še nesraiiiuejše psovali
uboge delavee. Neki priganjae. po
domače 1'rekvvee. kojega glava
se je vedno majala liki kokoši, če
pobira z,-iije. ni le psoval delavce,
t ••lil ve«" se je izpodtikill š ob njih
rojstvu. Na lastna ušesa sem čul.
ko je neki psovki pridjal: "Unije
bj bilo. da bi bila mati povila
t . . e. kakor tebe. Imeli bi vsaj
neeenko in pa kožo a obutev.
Sliene psovke je bilo slišati vsa
ki dan.
Da so bila tla \ Idriji socializmu
vgodna vsled brutalnega nastopa
katoliških in drugih nriganjaeev,
bode sleherni lahko razumel. Ko
je ljubljansko "delavsko izobra
ževalno društvo" poskusilo te tr
pine vdrmati iz duševnega spa
nja. so bili takoj vsi nazadnjaki
po konci ter se zakleli, da bodo
nameravano akcijo delavskega
društva preprečili.
Isto nedeljo, ko j«- bil naznanjen
prvi ljudski shod, je katehct Os
wald, namestnik miroljubnega
Nazareiica K l ist a raz lečo klical
direktno na tnpež. "Poženite
Ljubljančan*-. da *e ne bodo nik
dar več upali v Idrijo". Seveda
se ta pobožna želja - ubijati svo
jega bližnjega, ni izpolnila "bruni
neinu" katelietu.
Tako je svojeeasno kranjsko
1'arštvo oziianjevalo Iwsedo božjo
in izobraževalo narod, ne le |>o de
želi. ampak tudi v mestin. Ali se
uaj čudimo. a ko so se med kranj
skimi fanti in možmi vršili boji!
(Sotovo ne! Proč s takimi duhov
ni. bi morji! biti klie zavednih de
lavcev.
Istočasno je bil postavljen prvi
temelj delavski organizacij v
Iliriji in tedaj izhajajoči sociali
stični list "IKdavee" je dobil pre
cejšno število naročnikov \ Idri
ji. Ko je prišel čas za običajno
velikonočno spoved, so se veči
noma vsi delavci podvrgli odred
bam rimskega klerusa. Španski
katekizem, v katerem je cerkve
nih zapovedi, še takrat ni bil za
gledal beli dan. Ali katelict Os
wald in kaplan (injezda iz Spod
nje Idrije sta (»a že takrat posta
la po (i novi španski cerkveni za
povedi, ki pod smrtnim grehom
zabranjiije čitanje časnikov, kte
rili ne pišejo duhovni.
1'rejšne čase je bilo v navadi,
ila se je človek spovcdal, dobil
odvezo in zopet grešil. V smislu
omiljenih dveh "božjih" naniest
niko\ je bil pa prstojrek nove 6.
cerkvene zapevedi tako velik, da
človek, ki ni pod častno besedo iz
javil. da lir bode več grešil zoper
njo. sploh ni dobil odveze (ilavno
vprašanje je bilo vedno: "Ako
grešnik čita"'' Kdor je to nedolž
no vprašanje potrdil, dotičnega
j. namestnik "Krista" podvrgel
strogi preiskavi glede nove ti. cer
kvene zapovedi. Že liberalno časo
pisi«- se je smatralo za velikanski
oreh. (iorje pa oneinti. ki je pri
znal. da čita "Delavca", ali pa da
ie socialist Za dotičnika ni bilo
več milosti pri novodobnih ozna
njevalciii ljubezni". Marsikateri
»Mavec je premišljeval, kaj bi
bilo bolje: odpovedati maziljencu
pokorščino, ali pa zatajiti svoje
delavske koristi. Malo sc jili je v
začetku uprlo temu farškvmu ti
raustvu.
Katoliškii cerkev ima res izbor
ita sredstva na razpolaganje: le
co. soovednico in še druga vse
stranska sredstva, ki je nplivajo
mogočno na posameznika, (iotovo
bi l>ila njena žetev med neizobra
ženim delavstvom ogromna, ako
bi svoj vpliv unorabila zmerno.
Kako kruto rabijo kranjski du
hovni svojo neizmerno cerkveno
moč. nam dovelj jasno kaže na
stop župnika (injez.de na Voj
skrui. ki je pri iznraševanju od
peljal nevesto v blagoslovljenem
stanu v hlev. da je kravi držal*
kviško ... Ako l,i jaz. osfhiio ne
poznal tega divjaka v duhovniški
obleki, bi bil svoječasno poslal
"(ilas Svobode" popravek, naj
ne priobčil je taeili ne/inisli. ker je
nemogoče. da bi se kaj sličnega
zgodilo. Ali Podobnikov Janez,
župnik (»njezda na Vojskem je
storil še marsikatero drugo nesla
nost. ktere bi človek ne pričako
val tudi od najbolj surovega kra
va rja. Mi, svobodomisleci in so
cialisti smo pa lahko z ene strani
temu podivjancu hvaležni. Kar
modri in pametni duhovni z naj
večjo težavo skrpuenjo skupaj,
jim (Jnjezda s svojo surovostjo
kar čez llcie podere.
Istodobno, ko so božji namest
niki raz h najhujše napadali
socialiste, je bil Gujezda kaplan v
Spodnji Iliriji. Nemogoče je tu
kaj popisati vse, kar je ta div
jak v črni halji uganjal. Za časa
velikonočne spovedi je svojo mi
lost izkazal le nekterim tercijal
ka m s podel jen jem odveze, ktero
je narod takrat še visoko cenil. Ka
ditvga so se nekteri čudili tako o
sramočeiic. da se niso upali pove
dati svojim najbližjim prijateljem
kakšne neslanosti je uganjal z
njimi obsedni niazilenec. Ob ča
su velikonočne spovedi se je ne
kemu sodriuru zgodilo, kakor nje
govim somišljenikom. Sodrug pa
ni molčal, ampak je celo afero o
belodanil v "Delavcu", ker si je
štel v čast. da je podivjanee v du
hovniški »uknji (obdržal odvezo
zase.
Prihodnje leto je isti božji na
mestnik pri spovedi rabil krajša
uprašanja. Na pr.: "S katero
stranko držiš?" Ako mu je greš
nik odgovoril, da je pristaš delav
tike strauke. tedaj je naduti pop
izrekel naglo svojo obsodbo. Ne
ki upokojeni K4'let»i rudar s« je
tako zagovoril, ki ni imel niti naj
manjšega pjuia o dotičiieni upra
šaiiju. Obsedeni kaplan ga je
zavrnil kot ncpoholjšlivega givš
ti i kit — brez odveze. Stari, po
božni mož ji- M! vabil t< »it tako
obupan, d« se je po pretekli dveh
mesecev olif-sil.
Ko se je sezona druge veliko
nočne spovedi bližala h konen, so
s.- ilelavei vpraševali drug druze
ga kdo je že bil pri spovedi! Na
vprašanje, če je dobil odvezo, je
pa vsakdo odgovoril: "Eli, kaj
odveza!''
Kdor je pa dobil odvezo, za ti
stim so i»a delavci kazali in rekli:
•(Slejte hinavca in idajalcu naših
koristi.'*
Za vse to se imajo idrijski ile
lavei zahvaliti le župniku Unjczdi
in pa katehetu Oswahlu. poleg pa
še za sedanjo močno organizaci
j'».
'Ko je leta 1H!M» "rudarsko dru
štvo avstrijskih planinskih dežel"
ustanovilo svojo podružnico v
Idriji, tedaj se je pričela vsestran
ska gouia proti tamošnjim socia
listom. Liberalci, klerikalci, obrt
niki rudniško vodstvo, sodišče,
farji, vse se ji' družilo proti čla
uom rudarskega društva. V sled
te zarote vseh tepcev nazadnjakov
in navihancev ni t on'j čudo, ako
ie bila prve dni podružnica na
pragu propada. Na ustanovnem
shodu izvoljeni predsednik je ta
koj odšel k Oswahlu. ki ga je po
kivpčaI z vinom in smodkami. Kar
je kasiu-je sam nripovedoval »
"Slovencu", najbolj klerikalnem
in delavcem nasprotnem listu, l'ar
ur kasneje — po znamenitem obi
sku pri Oswahlu se je odpovedal
presedništvu ter tudi druge rotil
naj odlože odhorniška mesta.
Po takem splošnem pritisku sva
ostala le dva na svojem mestu ter
storila vse mogoče, da sva obra
nila podružnico propada. Hoj je
bil hud in težak. Le resna volja je
pomagala do popolne zmage. Na
sprotniki organizacije so se poslu
ževali naigrših sredstev, da bi u
uičili mlado delavsko organizaci
jo. Najprvo so poskusili s prigo
varjanj-eiii. A ker ni to pomagalo,
so nastopili policaji, orožniki in
priganjači. "Božji" namestniki,
ko so uvideli, da vse drugo nič
ne izda. so pričeli znova strašiti 7.
hudičem, peklom itd. Pri tem de
lu pa se niso poslužili delavcev,
ampak njih žena, oziroma mater,
sester, bratov iti otrok.
Ker nisem imel /ene. ne dece,
poslužili sn se moje matere in se
st n-. Vsikdar, kedar je l>ila |»rva
ali druga v Idriji, sem moral po
slušati vsestranska svarila. Pove
dali sta mi večkrat, da je ta ali
oni direktno prosil, naj zapustim
organizacijo. "Gosposka bode
najbrže tako nastopila, da bode
vsakdo imel dobro delo. kdor ni
soeialist. Naobratno bode pa vsak
soeialist od delo." Tako so se
irlasila navadno svarila. Končno
so nas še opominjali. da bodemo
na/atlnji /a prt i in slednji«", kaj
bode z našo dušo.
Neštetokrat je moja mati vzdih
11 i 1 a : "Oii. Siinen. Simen zapusti
to demokracijo! Vsaj lahko živiš
tako! Kaj bodeš skrbel le za telo
1:1 druge! Skrbi za svojo dušo!"
Zaman sem ugovarjal, da dela
vec. ki ne skrbi za tovariše, tudi
za se skrbeti ne more. l)a je posa
meznika skrb le v skupni organi
zaciji. Skrb a dušo »eni pa s tem
utemeljeval, da kdor ne skrbi za
telo, lie more skrbeti za dušo, ker
i.* telo tnielj duše. Kdor spoštuje
dušo. mora v prvi vrsti skrbeti za
dostojno bivališče duše. V nekte
rili zadevali mi j*- mati potrdila,
ali vedno pod opazko: ".laz pa
mislim, da j«* vendar tako prav,
kakor učijo gospod."
Kn sem neccga pondeljka jutro
spal v eni in isti sobi z materjo, v
najslajšem senu. začujein glas:
•Ml Simen. ob Simen! Ali si sli
šal?" Ko se prebudim iz spanja
ter čujem obupne materine klice,
me je obšla nekaka zona. Ali me
kliče kterili tovarišev, ki se vrača
nožno od iionočcvanja ali pa kte
ri mojih zakletih sovražnikov, ta
ko sem naglo premislil. Kar me
mati opominja: ".laz se |>a misli
la. da si slišal, saj si se oglasil."
liil sem malo v zadregi, a končno
uprašam mater: "Kdo me je neki
klical?" Mati je odgovorila: "Jaz
sem pa vprav mislila, da si čul.
Saj si se oglasil. Nekdo je zakli
oal: O Simen! Nehaj tako živeti!
Zapusti demokracijo in vrni sp
zopet bogu!"
Bil »oni trmu položaju kmalu
k< s. in vprašal sem sočutno svo
jo mater: "Kdo vas je to naučil t
Ne verujem, tla l>i me l>il kilo dru
gi klical. nego vi. Povejte mi, kdo
\;i- je naučil. Sami si niste izmi
slili tega klicanja."
Moja odkritosrčna in poštena
mati je bila v vidni zadregi, a ven
dar je odgovorila: "Nikdo mv ni
učil. Kes. nekdo te je klieal, sama
uevctii kdo."
Ki» sem jo nadalje opominjal,
da me je učila, da ne smem laga
ti. ker je to grdo, sedaj se pa sa
ma laži poslužuje in da se ji ne
dozdeva to ostudno, mi je odprto
priznala: "(Jospod so mi rekli,
naj še to poskusim. Ako ne bode
t<> pomagalo, potem drugo ne po
maga. kakor da molim za tebe."
Da je mislil idrijski "čarov
nik" v duhovniški obleki priredi
ti tem potom čudež po milosti po
rodnic«- božje, mi je bilo takoj ja
sno. Temu prekanjenemu farške
inu iioskusu nisem podlegel in že
danes cenitu visoko socialistična
načela. Nasprotno pa hudobne far
ške načrte do dna srca sovražim.
Dandanes pa smelo in javno
pripoznam, da je bil nameravani
čudež ponesrečen.
rpam da sem s priobčenjem te
dogodbice dosegel svoj namen, da
čitatelji prično razmišljati, kakih
sredstev se poslužujejo današnji
"namestniki" Krista v dosego
svojih namerov — da bi še v pri
hodnje molzli in izsesavali ubogi
slovenski narod.
Svoboda ni ličer, temveč mati
reda.
That is very nice to think. The
world is tool of meat and drink.
• • •
Zato se onim, ki slepe delavstvo
s svojo usiljcuo ljubeznijo, godi
dobro, — onim. ki mu res žele do
bro. pa slabo.
Read the Bible xiul pray, go to
church ajul pay . Tako nekateri
nevedno ljudstvo uči, da več de
narja iz njega dobi.
Koliko Američanov bode letos
odrinilo v Evropo na poletne po
čitnice! In kolikor mi vemo, niti
ene delavske rodbine ne bo med
temi. Zakaj?
Ljudje se vedno tolažijo, da bo
de — jutri bolje. Toda ta "jutri"
i ne more nikdar priti. Zakaj se
ljudje ne pobrigajo .da bi bilo bo
lje že danes?!
Mogoče, ti« stane nekaj truda,
a ko s»> časti sina iz Nazareta. ali
ta trmi j«- v primeri s trudom, ki
je notrel»en. če se hoče živeti po
naukih Krista malenkosten —
nieeven.
Svojih bog še v spanju ne poza
bi. pravijo pobožne dušice, ee so
njih mošnje že polne zakladav,
katere molji in rja jedo! l'e jim
pa kdo kaj ukrade, tedaj pa kli
čejo hudiča in briča na potno?.
"Zaupanje v božjo pomoS"
katero vladarji po "milosti bo
žji" tako radi nosijo na jeziku, je
navadna fraza, s katero sle|w> vla
darji neuko ljudstvo. Zgodovina
preteklosti in sedanjosti nas uči,
da so se vladarji vedno bolj za
nesli na topove in puške kot pa
na boga.
Trgovci z duševno hrano špeku
lirajo z nevednostjo svojih čitatel
jev. In kupčija jim gre dobro!
Kajti Y('l<k<> število je onih. ki ne
znajo ločiti zrna od plevela, — ne
ločiti koristnega čtiva od ni«'-vred
nih bajk in patriotizma, s katerim
brezvestni časnikarji ubijajo ljud
sko dušo.
Nekateri ljudje tako radi mo
lijo in prosijo — boga vsakovr
stnih reči. dnsiravno bi se morali
že davno prepričati, da je ta bog
gluh za vse take prošnje, (.'o so
ti ljudje tak radi ponižni in po
daniški. zakaj ne gredo h kapi
talistu in jra prosijo za povišanje
plače "Zakaj ne prosijo tam, kjer
bi se jih morda pnsluhnilo . . . ?
Osebna svoboda! Nekoč je bi!
puran, kateremu so bi * vse stran
ko in vsi principi "en šmorn".
Živel je brez skrbi. Brigal se ni
r.n nobeno stvar na svetu kakor le
za svoj želodec. In nasičen ic bil
trikrat na dan. Že je mislil jmran.
da se nikomur na svetu tako do
bro ne podi — ali kaj se je zgo
dilo? Za zahvalni dan so ga —
zaklali . . .