Proletarec. [volume], May 13, 1913, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Aurora, Minn
Nunam kaj veselega poročati,
pač pa ža»<>«tno novico, da je u
irrabila rona kapitalizma iz nase
srede našega zv.ueua i» boreče
tfH sodruga Jožefa Silea. Omen
jeni sodrog je šel due 20. aprila
zdrav in vesel na delo, opoldne
pa. ko se je vračal nazaj na delo
na svoj prostor — s > j- takoj ko
je (pričel delati odtrgala velika
plant železne rude. katera k« J«"
podsula tako. da i '»il ».«
mrtev. Odkopali so ca sel- zveeer
ob 5:4r> minut, dasiiavno »a je
odkopavalo 10 m.;/.. Pokojni j''
bil član društva ' Aurora st.v.
43. S. X. 1*. ki*t< r«» mu je P«
redilo lep pogreb lavno na praz
nik vstajenja deljivcv — prvega
maja. Udeležba J • bila za nase
mesto velikanska. Surevoda so se
udeležila sledeča društva in Klu
bi. _ Društvo " Aurora \ V
P. J., žensko dr. "Zvezda , "n X.
P. J., dr. .sv. .lo/.t f«. d. J*. K -I.
dr sv. Harbare. SJ. 11. Z., di "Kož
M,K„ venea" K S. K J. «. kar
jim naš srn*. klul> »te\ •••t J. «■. •
izreka toplo zahvalo.
Poleg omenjenih društev je tu
di korakal Finski soe. klub. kate
ri je štel nad 100 oseb. V sprem
stvu je bilo sedem zastav in tudi
rdeče vrne«. To je bil prvi pogreb
v našem majhnem mestu, da se je
udeležilo toliko štvilo ljudstva.
Pokojni bil je v Združenih dr
žavah 10 letv ter zapusea tukaj
žalujočega brata, v starem kraju
pa mater in 4 brate. Rojen j' "
v vasi Slatnik. župnija Ribnica.
Pokojni je bil mirnega značaja m
zelo priljubljen pri ljudeh. Bil je
naprednega mišljenja in zvest
boritelj za svobodo, kakor tudi
aktiven član tukajšnjega soe. klu
ba št. r>4. Zahvalimo se tudi \ m
cenc Mikulič kateri je hral na
grohnieo, tako, da je marsikateri
potočil solze.
Sodrugi. umrl je in ni ea vec
med nami. Xe. on ni umrl. Nje
stova dela in spomin bode živel
meti nami dokler bodemo ži\ ell %
okovih kapitalizma, kateri nam
branijo, da ne moremo živeti med
seboj kakor brat je in sestre skup
ne matere zemlje. Sodrugi ohra
nimo našemu bojevniku blasi spo
milt
Popoldan dne prvega maja
pa smo se zbrali v Finski dvora
ni nakar smo odkorakali s rdeeo
zastavo po mestu, da dostojno
proslavimo naš praznik I" v 1
maj. . .
Lepo Število nas je bilo sku
paj. Le.tako naprej, ker čas je
že da se tudi naš narod prične
zavedati. Delavci, ne ozirajmo se
na tiste, kateri silijo nazaj v te
mo!
Socialistični pozdrav na vse ei
tatelje in čitateljiee ' Prolctar
ca.< Anton Serjak.
Chisholm, Minn.
Ker so dopisni kar v A. S. tru
di nekaj razložiti razmere, in si
cer socialistične, vendar kakor
se vidi so mu zelo napčno pozna
ne. On trdi. da tukajšnji sociali
sti hodijo od hiše do hiše in za
branjujejo citati A. S. Da je to
irola laž. se lahko i/.previdi iz te
ga, ker imamo člani tukajšnjega
soe. kluba dovolj druzega posla,
kakor pa letati po hišah in po
izvedovati, kodo da čita A. S.
Vidiš dolin Vesel, ti se huduješ
čez nekaj kar niti Tebi ni popol
noma znano. Ti imaš še zmirom
tisto mišljenje, da se popred bo
riš za drusfo, kakor za samega
sebe. Ti se hočeš nekaj potezati
za Jolietske žurnaliste. kjer te
gotovo ne potrebujejo. V Jolietu
so sami sposobni blatili delavce
Sai to je vendar njih poklic, da
nasprotujejo delavskemu napred
ku. zakar so že zdavnej dobili
patent!
Vidiš John, tvoj poklic je svo
ječasno bil "mule driver'', od
katerega do sedaj še nisi dobil
patenta. Te patente razdele na
vadno še le potem, kadar žival
pogine.
Ako količkaj bolj premisliš,
bodeš videl, da se ti ni potreba
bati socializma. Ni se ti potreba
bati. da bi ti socializem kaj vzel.
ker so že večinoma vse vzeli in
izkoristili kapitalisti.
Kar se ti-če Matt Riohtorja mo
ram reči, da je delavec, kateri
se zaveda, da se gode krivice pro
letarcem, in tudi vidi pot do re
šitve i7. mezdne stržnosti. Tudi
tebi priporočam, da malo bolj
opazuješ razmere proletariats,
in kmalu bodes uvidi kje da ti
či siromaštvo, neznanje in beda.
Za danes naj zadostuje, o pri
liki se pa še vidimo.
Anton Mahne.
Cleveland, O.
Velika nesreča se je zgodila v
uredništvu "Clevelandske Ame
rike". V noči 72. aprila so eks
I plodirale "Strelice—" s tako si
lo, da >•> drugi dan našli možga
ne g. Ordovine na Courtlaud St.
v New Vorku, Petra Streloviča
pa na N. Chicago St. v Jolietu...
• i. danko Marolt-u so se napravi
la "kurja očesa" na jeziku, ker
je preveč "gauru" na zadnji
konvenciji v Milwaukee. Sedaj
ga zdravi "flevtlandska Ameri
ka". («. »laneza Wider-Bu!la so
razpraskale — afne sv. Janeza
Kranjca. Aiubiilanca ga je odpe
ljala, kamor spada.- Vse podrob
nosti slede!
Junius Juvenalis.
Cerkvene kazni proti žuželkam.
Temni časi srednjeveške dobe,
v katerih so naši predniki dožive
li i la j razno v rs t n o jše in najgnjus
nejše zmote človeštva kakor n. pr
sežiganje čarovnic, so bili tudi ne
katerim živalim prav neprijazni.
Pod vodstvom nevednega duhov
nika je preganjalo človeštvo
marsikatero žival, o kateri dan
danes vemo. da je koristna.
<'cl<> kazensko so postopali pro
ti nekaterim živalim in duhovšči
na je i/.rekla nad njimi cerkveno
prokletstvo. ki deloma še danes ni
odpravljeno. V srednjem veku so
cerkvene kazni preganjale miši in
podgane, hrošče, kobilice in neto
pirje. volkove in kune. Predvsem
pa so bile ogrožene bolhe. muhe.
stenice, rujavi hrošči itd. Okolo
leta 1400 je skof Autnna izrekel
cerkveno prokletstvo. ki še do da
nes ni razveljavljeno, nad podga
nami. ki so se preselile »kolo leta
1100 iz Azije v naše kraje Isti
škof je proklel tudi posteljne ste
nice. ki so bile tudi i/ Azije za
nesene k nam. Polhe, katerim v
čast so puste v indijskih maliko
val.skill svetiščih svečenicc ob go
tovih praznikih popolnoma opi
kati. je več srednjeveških škofov
zasledovalo s cerkvenim kazen
skim postopanjem, ki se jp vselej
končalo z izolx'cnjem teh skakalk
med žuželkami. Nad vse tem?lji
to je pa srednjeveško duhovništ
vo preganjalo z izobčenjem mu
he. o katerih so rekli, da so vaza
li kneza iz pekla, belzebuha. "Mu
sea delenda" fmuhe se morajo
pokončati je vpilo duhovništ vo.
a ne zaradi tega. ker so muhe lju
dem res nadležne, temveč ker so
trdno verjeli, da so muhe že od
pradavnih časov sem v zvezi s hu
dičem. V starih kronikah je zapi
sana marsikatera mi "mi a dogodov
sčina o "hudičevih muhah". Ta
ko je n. pr. hamherški škof Otto,
ko je spreobračal Pomorjane h
krščanstvu, v njihovih svetiščih
preganjal muhe z blagoslovljeno
vodo in s kadilom Starodavna
pravljica pripoveduje, da sn hu
dobni duhovi nato bežali v črnih
trumah, ki so bile tako ogromne,
da so za temnile solnee v mesto
Arkono. kjer je stalo svetišče
vendskega malika Svantevita.
Strigalieo. o kateri tudi še dan
danes mislijo, fla je škodljiva, a o
kateri je francoski naravoslovec
Adolf Chabris po dolgoletnih o
pazovanjih in preizkušnjah do
kazal. da ni. je zadelo škofovo
orokletstvo in tako tudi lično pi
kapolonico. o kateri ie bilo med
prvimi kristjani splošno mnenje,
da je posebna ljubljenka Device
Marije. Cerkvena kazenska po
stopanja proti žuželkam so bila
prav taka kakor kazenske obrav
nave proti hndodeleem : prebrali
so obtožnieo. zasliševali priče in
oMoženea. govorili so zagovorni
ki in končno so izrekli sodniki
sodbo.
V zgodovini švicarskega mesta
Herna je spisana nad vse zanimi
va kazenska obravnava proti ru
javim hroščem. Leta 1449. so ogr
ei rnjavega hrošča bernskemu
prebivalstvu delali veliko pregla
vico. Niso si znali drugače poma
gati. kakoT da so poslali deputa
eijo bemskih meščanov pod vod
stvom mestnih očetov k škofu
T/ansanne. Skof je dal nato raz
glasiti po vseh eerkvali in iz vseh
z.vonikov nasletdnjo zapoved ogr
ee«i: "Ti nespametna, nepopolna
kreatura, ti ogrc! Tvojega rodu
ni bilo na barki Noetovi. V ime
nu mojega milostljivega gospoda
in škofa iz Lausanne, pri inoČi vi
soko hvaljene Trojice, po zaalu
že/.nju našega iz vehe ara Jezusa
Krista in vsled pokorščine do sve
te cerkve, vam zapovem, <la mo
rate vsi in vsak v teku šestih dni
zapustiti vse kraje, na katerih ra
ste in klije živež ljudem in živa
lim." Dalje jim je pa škof zapo
venial, da se morajo ogrei, v slu
čaju ne.pokornosti, zbrati šesti
dan opoldne pred sodnim stolom
škofovim v Miflidburgu. Seveda
so bili hrošči gluhi napram tem
grožnjam in škof jim je dal zato
še nekaj dni odloga. <>dlog jim je
bil razglašen z različnim hokus
pokusom ob polnoči na pokopali
šču. Ko se pa živaliee tudi za ta
opomin niso zmenile, so jih obso
dili in eontumaciam. Škofovo so
dišče je naročilo odvetniku Pcr
rodatiju. da zagovarja obtožene
ogree. IVrrodati je \ dolgem go
voru zavračal škofovo obsodbo in
branil rujave hrošče, češ, da že
od pradavnih ea*ov stanujejo v
Hcrnu in okolici, da imajo tukaj
takorekoč svojo domovinsko pra
vico. Zato jih še ne sme škofi' ko
sodišče obsoditi. če niso bile v
Nocvi barki Ali sodni d\or je bil
dnigega mnenja. Sodni dvor so
tvorili najznamenitejši pravniki
on etra čnsa in najuglednejši du
hovniki. Sodni dvor je obsodil
hrošea in ogree. da morajo takoj
zapustiti hernsko pokrajino. Kmn
In nato j«- .škof izolx'il hrošče in
Ogree, izobčenje so razglašali iz
vseh pri/.nie. Glasilo se je takole:
"Mi. Itenedikt p!. Mondferrand.
>kof iz, Lausanna. smo slišali pro
smo se oborožili s sv. križem in
-nio imeli edino h- Botra pivd očmi
od katereira izhajajo vs< pravič
ne •»od I te zatorej te t;nustie črve
i/.obeirjcmo in preklinjamo v inte
rni Očeta. Sina in svetesra Duha.
<la bodo zakleti v osebi Janeza
IVrrodntija. njihovega zaščitnika,
in dn od njih prav nič ne ostane
v korist človeških potreb**.
Seveda ni to pruklctstvo rešilo
oškodovanih kmetov nadležnih
otrreev. t'eprav so pridno zatirali
hrošče takoj po tem izobčenju, so
morali čez nekaj let zopet pruviti
pomoč pri stojem škofu. Neved
ne žuželke se niso brigale tu ško
fovo prokletstvo. temveč so izvr
ševale svojo, od narave jim dano
nalogo, in so pridno grizle kore
ninice in gomolje. Vzlic temu so
še danes v veljavi te p rok let ve.
JAPONSKO AMERIŠKI IM
BROGGLIO
Kričeče vesti, da je vojna nevar
nost bli2o.
Zi-dinjf lir države «i t*e j«'
verjeti krieeeim vesti in zadnjili
ilni — h ji robu pretrganja il i |»l«»
ni.it ieiiili vezi /. Japonski. Vesti
vi* 111 glas«-. iln zamore uriti
najresnienejšega tekom 7'J nr. Ja
potiski poslanik Ciliila ji- zadnjo
sulintii Oil klonil oiigovi r zvezine
vlade na njegov zadnji protest
proti novemu zemljiškemu zako
lin v ('a I i fof-ii i ii in izjavil je. da
edini pogoj /a s|> razum jf. ila
vlaila pri'iiri'i'i omenjeni zakon.
Ta izjava japonskega poslanika
se smatra za nitiiaatnin iti si-ila j
••i la stvari leži na predsedniku,
oziroina \vashingt onski vladi, kaj
Im> ukrenila, da zailovolji Japou
ee.
I'redsednik Wilson je laki j v
soboto zopet brzojavil gnveriior
ju Johiisnnu v Calitornijo. pro
seč ga. ila naj vetira zemljiški
zakon in tako odstrani nevarnost,
ki ureti erli repnliliki. Dali m- lm
talifornija iitlala. je tenko reči.
.lohnson je že parkrat izjavil, ila
lio zakon podpisal brez ozira na
Washington. V zmlnji m slučaju,
da se Californija nikakor ne uda.
ima pa Wilson še en izhod, in ta
je. ila bo vplival na kongres, da s>
Japoncem podelijo državljanske
pravi.'O. na kar 1 »o eele komedije
konec.
Janouska vlada se trdno drži
svojega stališča: noslanik ('indn
je odločno povedal Hryanu, iia
mikado ne odnelia dokler se zem
ljiški zakon v Kaliforniji ne od
pravi. V Tokiu so še posebej jezni
na našo vlado, ker je priznala ki
tajsko republiko, kar mikadu in
njegovim mamehikoni nikakor ni
no volji.
Dnevno kapitalistično časopisje,
zlasti Ilearstovo, silno vpije o
"sramoti" Zedinjenih držav, da
se pustijo tako postiti «xl malega
rumenega narodiča in "boleče"
razkriva slabost naše mornarice,
ki je huje edini u/.rok, da imajo
Japonci tako ošaben nos. To vpit
je ima seveda razburiti duhove za
nove drednavte. Hujskači za "o
boroženi mir" imajo sedaj zopet
priliko, da bohtiajo svojo staro
pesem o "mogočnem bojnem bro
dovju".
Atlantiška flota, ki je imela od
riniti na "rajžo" proti europskim
vodam, je zadnje dni dobila ukaz,
da ostane doma in da odrine, če
bo treba, na Pacific.
CARINSKA PREDLOGA SPRE
JETA.
Nižja /vezna zbornica j<- /aduji
'eden surejela I'lid rwiiiidnvii e,i
rinsko predi: go v eeioti brez vsn
ke spreimiiiDe. Proti so glasovali
vsi republikanci razen dveh, i»>t
demokrati v in Iti progrcsistov
Sedaj pojdi predloga v senat,
kjer jo čakajo, kakor ohetnjo.
budi boji.
Iz domovine.
Avstrijska balkanska politi
ka. Ifeželno sodišče je na ovadbo
policijskega ravnateljstva uvedlo
proti /naiietiui pisatelju sodrugu
Ivanu Cankarju ka/ensko prei
skav o zaradi zadnjega njegovega
predavanja v "Mestnem domu"
o Slovencih in jugoslovaurb: po
licija je iztakuila v predavanju
pregrešck |mi paragrafu k. /
Beleškc na shodu je delal mlad.
nervozen polica jsk< uradnik, ki j*
baje še moker za ušesi. V svoji
domišljiji je v idel v policajsko u
niformo preoblečeni pobuda eppci
in gnojne vile padajo po črnoru
tnenih buticah avstrijskih škricev
— birokratov. I »a si ugladj pot
do avanziranja je fantiček nave
del v svojem poročilu besede po
svoje. To se pravi, da je debelo
lagal.
Največji sovražniki vsakega
naroda v Avstriji »o čruo/.olti
škriei in farji. Vsa k črnorunicni
škric ali far j« pripravljen vsaki
dan desetkrat izdati svoj narod,
da le dvanzira. Ta "odrga je
toliko predrzna da sebe imenuje
cvet naroda in pri vsaki priliki
povdarja. da se bori /a koristi
naroda
l/dajalci naroda so. pa nič
drugega! Kej!
Sviniar v duhovniški obleki.
• iraški listi poročajo: V (inasti
itrg iih Srednjem Štajerskem,
blizu I'limn-kii .je zakrivil kit -
plan Alojz Itauer več zločinov po
l> 1'J>. 12!» iti 1:1*2 k«/, zak. Napa
• is«I if doliti) rasa šolarice, kate
rim je tiiI katcliet. ne da l>i mil
Kili prišli na slt-d. Ko mi pa nje
irnvr zločine odkrili, se ji- ili'lal
duševno abnormalnega in posre
čilo se mil je. eeln zadevo dalji*
časa zavleči. Končno pa ga je de
želno sodišče \ (Sradcu dne 18,
t. lil. le obsodilo na šest mesecev
težke ječe l"ri obravnavi se je
pokazalo, tla je Itauer svoje ne
dolžne žrtve />i'»eljaval / največ
io rafinirani st io in s toliko pre
vidnostjo. da ga res dolgo niso
zasledili. Takim brezvestnim
ljudem mora zaupali ljudstvo v
Avstriji svoje otroke, da jili ver
sko iu "nraviio" vzgajajo.
Deželna konferenca jugoslo
vanske socialno demokratične
stranke na Kranjskem. Deželno
zastopstvo .stajikiiie organizacije
iih Kranjskem je sklicalo na bin
kostno nedeljo dne 11. maja t. 1.
dopoldan v Ljubljano deželno
konferenco zastopnikov vseh
strankinih organizacij na Kranj
skem. Vsaka krajevna in okraj
na strankina organizacija ima
pravico do dveh delegatov in vsa
ka organizirana industrijska sku
pina do enega delegata. Najvaž
nejša raznravna točka je nedvom
no novi društveni zakon in pa
strankin tisk. ki stopa z ust a no
vitvijo "Ljudske tiskarne" v
nov štadii
Defravdacija v ' Katoliškem
tiskovnem društvu." Po Ljublja
ni je razširjena govorica, da j<
blagajnik "Katoliškega tiskov
nega društva" in glavni založnik
Inrškc vode. stolni vikar Luka
Smolnikar s ,10.0<»0 kronami "Ka
toliškcga tiskovnega društva"
izginil v varno zavetje. Drugi dati
je "Katoliško' tiskovno društvo"
ljubljanskim dnevnikom poslalo
popravek. Koliko je resnice na
tej vešli. bo kmalu odkrito.
— "Prokleti socialisti!" Tako
se izraža o socialistih g. Krušic,
doma z Vipavskega, stotnik od
I delka strojnih pušk v Trstu. Ta
mož uči vojake, kako je treba
ravnati 8 tako ropotijo in uči jiii
tudi zgodovino. l*ravi, d« so vse
države že si pridobil«' mnogo
zmair v voinah. Avstrija j«- uneln
sedaj priliko, da bi bila pokazal*.
Srl»om svoio moč. na so to prepre
čili "prokleti socialisti." Krušič
je "Slovan", pa bi rad videl, tla
bi bila Avstrija pokazala svojo
moč Sfbom. Ker ni mogla, ko kri
vi "prokleti socialisti." Da ima
mo tako moč, se veselimo. Da je
gospod Krušič tako omejen, je
seveda obžalovanja vredno! Ne
umni Lojze v Clevelandu bo pa se
nadalje v eajtengi modroval s
pravo šuopsarsko modrostjo, da
slovanski pol ki ne bodo marši ra I i
proti t rni gori ali Srbiji, če dobe
ukaz od zgoraj, da morajo mori
ti svoje brate. Kakor so vse misli
Lojzeta črno klerikalne, iz kale
rili in* more priti druzesra v »vet
kot šnoi»«an»ka filozofija, ravno
tako ko milili vseli avstrijskih
častnikov in podča«tnikov »Jo za
dnje^a "frajtarja" pri liniji čr
noruinene. Pripravljeni niso le
streljati na Ornojforee in Srbe,
marveč tudi na svojo mater in o
četa. I)a je tako. so krivi ljudje,
h katerim se »rišteva tudi cleve
ljuiil.ski Lojze, velik časnikar prej
liotrotn in v šnopsariji, k vedno
utepajo ljudfltvu v jflavo: Vse za
vero, dom, eesarja.
CENE POSAMEZNIH ZVEZ
KOV SOC. KNJIŽNICE
1 iztis $0.05
10 iztisov .40
25 iztisov .85
50 iztisov 1.50
200 iztisov 4.25
500 iztisov 10 00
J. S. Machar:
NIHILISTIČNI SONET.
.laz vem, da nit- ne vem. Cast mu. kdor to dejal,
s tem stavkom samim je zajel modrost, življenje . .
Ni temelja, ki tu na njem l>i trdno stal
in gledal mimo na to easov valovenje!
Resnic. naeel, nazorov — trdnih kador skal
irranit — kaj bilo je! Vse to le mel peščen je.
Človeštvo pa se skozenj v leve dalj in <lalj —
eradi si novo skalo njega hrepenenje.
Potapljajo se v posek, pešajo noge.
okope nove !e nasi pijejo roke,
zatišja mirnepa si tniden ves želiš . . .
IVijatlji. Vam to ea£o! Mi. ki vse tajimo
in temu koprnenju bridko se smejimo.
resnici smo največji morda še najblfž!
Vabilo na veliko veselico
Katero priredi
Društvo "Slavila" štev. 1. S. N. P. J.
združeno z razvitjem nove društvene -zastave
v nedclfo, dne 25. maja 1.1.
v veliki dvorani
PILSEN AUDITORIUM, 1657-61 BLUE ISLAND AVE.
blizo 18. ceste, Chicago, 111.
\:i programu »o polet; druzih, sledeče torke: Slovesno sprejemanje
«o>ediiih ilriištev. pohod po mestu, razvit je zjistave, jjovori. šaljiva pošta
potom slovenskih ra/^lednie. Pela bodeta olrfe priljuldjena pevska zbora
'•Slovan" in "Orel"'. Pri korakanju in plesu liodeta svirali slovenska
godba iz Waukegana in hrvatska godba ' "Sokol" iz Chirage. Na raz
pola^o bodo izvrstne smodke z znakom S. X. P. .T.
Začetek točno ob 1 popoldan.
Za točno postrežbo jamči ODBOK.
Vabilo na veliko veselico
katero priredi
tlugosl. Social, klub Mladi Vrh, št. 13. J. S. 2.
Veselica se vrši DNE 29. MAJA v dvorani društva Bratstva štev. 6
S. X. P. .1.
Začetek točno ob 7. uri zvečer in bo trajala cela noč.
Vsi Slovenci in Slovenke iz Sygana in okolici so najuljudneje vabljeni.
Na veselici bo igrala Taylor Orchester.
VSTOPNINA 50c. DAME PROSTE. — Za najboljšo postrežbo bo skrbel
ODBOR.
Vabilo na Majnikovo veselico
katero priredi
Pevsko društvo "Slovan"
v nedeljo večer, 18. t. m. v Medoshovi
dvorani, 95th St. in Ewing Ave.,
South Chicago, 111.
Igr Za dobro zabato in postrežbo bode najbolje shrbljeno.
V OBILEN POSET SE PRIPOROČA ODBOR
| VABILO NA VRTNO VESELICO
katero priredi
dr, Planinski Raj, štv. 107, S. N. P. J.
===== ST. LOUIS, MO. =====
V NEDELJO, DNE, 18. MAJA, 1913
v Longwood Grove, 9401-9419 Sooth Broadway.
Začetek ob 2. uri popoldan. Ustopnina 25c.
Veselica se bo vršila s plesom, koglanjem in šaljivo polito. Kdor si
želi prave nepresiljene zabave in razvedrila naj ne zamudi te veselice
»♦»♦•»♦♦♦»»»»•»»♦»•♦♦»»»»»»»»O»»••»»»»♦$