Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 20, 1913, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, May 20, 1913, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (3.6 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 20 May 1913. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1913-05-20/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

Llat (« koristi d»Uv
•krgt l|udstva. Delav
ci so opravičeni do
vsega kar producira|o.
Thta paper la devoted
to the Interests of the
working class. Work
srs are entitled to all
what thev produce.
PAZITE!
na številko v oklepa|u
ki se naKa|a poleg va
šega naalova, prilepile
nega apoda) ali
na ovitku. Ako l 298)
|e številka
teda| vam s prihodn|o
številko našega lista po
teče naročnina. Prosi
mo, ponovite t« tako|.
Chicago, 111., 20. ma|a (May) 1913.
Leto (Vol.) Vili.
Soc. stranka poživlja pred
sednika Wilsona, da naredi
konec vojaškemu despotiz
mu v W. Virginiji.
V pomleljek dne 12. maja jo
začel zborovati v Chieagi gl. od
bor socialistične stranko za Ame
rik«. filavni odbor sestoji iz taj
nikov državnih organizacij ali
takih oseb, ki jih člani stranke
izvolijo v ta odbor potom sploš
nega glasovanja. Na vsakih 3(M)0
članov imajo državne organizaci
je pVaviee izvoliti si po enega
člana več.
Ta odbor se snide vsake leto.
ko ni konvencije ali kongresa, da
pregleda t>'ko e delo strank.
I/ poroi-ilov. i;i so jih podali
gl. tajnik, oskrbnik informativ
nega oddelka, oskrbnik biro« za
predavanje. tajnica ženskega
odtb'lka in vsi tajniki nenngleško
govorečih organizacij, je posneti,
tla s i' delo stranke čedalj" bolj
širi in da dobiva stranka čedalje
popolnejšo formo umerjenega
dela.
Poleg matijih izprememb. ki
pridejo v pravila, se je zbor havil
obširneje s preiskovanjem, da li
se izplača »Iržati biro za predava
nje in biro za informacije. V obeh
slučajih je to zadevni odbor po
ročal. da se oba biroa drži še v
bodoče. Posebno je priporočal od
bor informativni biro. ki se je že
dosedaj izkazal velike vrednosti
v administraciji stranke. Poleg
drugih že ustanovljenih oddelkov
v gl. stanu <loda gl. odbor še od
delek za mladinsko organizacijo, j
Dalje se posehna nalaga laj«- new
vorskim angl. in ucangleškiin'
organizacijam, da ustanove v
bljižnji bodočnosti v New Yorku
naselniški biro, kar bo velikega
pomena za sodruge. ki pridejo v
Ameriko.
Zbor se je petal obširneje tudi
z barbarskimi razmerami v West
Viržiniji, kjer je štrajk premo
garjev, katerega skuša kapitali
stična vlada udušiti z izjemnim
stanjem in konfiskacijami delav
skih časopisov. V ta namen je
odbor sprejel spomenico in izvo
lil troje članov, da jo izroČe pred
sedniku Wilsonu v "Washington!!.
Izvoljeni so sodrngi E. V. Debs. ]
V. Herper in A. Geriuer. Sporne-1
niča se glasi:
Predsedniku Združ. držav:—
"Glavni odbor socialistične j
stranke si usoja v imenu nad
100 tisoč organiziranih članov, |
blizu en miljon volilcev in vsega
delavstva v Ameriki obrniti po
zornost na dejstva v državi West j
Viržiniji, kjer vlada terorizem,
uradno protežiranega brezpravja
in anarhije, ki nima para v zgodo- j
vini civiliziranih narodov, izvzeni- j
ši v Rusiji.
V Kanavva okraju in njega oko
lici v West Va. so bili v zadnjih
mesecih ameriški državljani oro
pani svojih pravic, katere jim
jamči ustava Združenih držav in
ustava W. Va. sama.
Zlasti temeljne pravice svobo-j
da govora in sestanka se bile spo
razumno — po stražah in prete
pačih premogovih baronov — za
davljene v brezpravjn in zaščiti
uradnikov.
Časopisje je bilo uničeno brez
kakega sodnjiskega postopanja
ali zaslišbe, samo zato. ker se je
upalo prikazati situacijo v prid
strajkujočim preinogarjem. Pro
stori časopisov so se enostavno
zaplenili, vzlic temu da je to
protiustavno ne samo po ustavi
države W. Va., ainpak po ustavi
Združenih držav sami. Po vseh
okrajih kjer je bil štrn.jk, se je
proglasilo izjemno stanje in je
vsled tega bilo civilno sodišče
podrejeno vojnemu sodišču, s či
mer s p je odprto in na predrzen
način teptalo pravice državljanov
v civilnem pravu, katere jasno
l?ovore, da ne more biti noben
državljan sojen po vojnem sodi
šču, katerega prestopki so znani
civilnim oblastem tozadevne
države.
Potom tt-ira nepostavno sestav
ljenega vojaškega despot izma, ki
je zlorabljal moč civilne vlade, se
je ustanovilo vohunstvo, aretiralo
državljane brez zapornega pove
lja. brez zaslišhe. zaprtih , ne da
bi se mo^lo priti / njimi v dotiko,
in obsodilo jih po samovoljnem
vojaškem sodišču /a domnevane
civilne pivstcpke. v/.lic temu, da
da imajo v teb zadevah izrekati
sodbo ci\ilne oblasti.
Tako najdemo v Združenih
državah državo, katera letos
praznuje pedesetletnieo od kar
so jo Zdr. države pripoznale za
svoj del, da j** splošna enak ■
pravnost poteptana in uui'ena.
na nje mestu pa se šopiri vojaški
lespoti/ein najkrutejše \
Nauk. ki je vladal pri vsi h eivi
liziranih narodih stoletja, da ci
vilni prestopki.ne smejo biti za
slišani pred vojnim sodiščem, je
opuščen v prilog arogantnim
korporacijam in državi, kjer je
l>ilo pravilo, da so ••uporniki"
vedno svobodni ljudje, je potiš
njen v ozadje servilnosti in od
visnosti.
Ta zadeva je zele važneira zna
čaja ne samo za državo XV. X*a.
temveč za ves ameriški narod,
kajti ako >e bode dovolilo da se
bodo dogajale take nezaslišane
kršitve civilne vlade v eni drža
vi. se zna to zgoditi jutri v drugi
državi. Posebno važno je to v tem
času radi rastočih gospodarskih
konfliktov in nemirov, ki so vsak
dan na dnevnem redu.
7. ozirom na to, da so b»le
ustavno jamčene pravice držav
ljanov v XX". Viržiniji teptane,
kličemo \'am kot glavni zastop
nik uan 'a. da nemudoma rabite
Vašo moč in avtoriteto, ki Vam
je daje ustava, da ustavite kriče
čo vojaško hrezvladje v XX'. Virži
niji in obnovite siipremacijo ci
vilne vlade, splošno enakoprav
nost in pravice državljanov, ka
tere jamči ustava Zdniž. držav
in XX". Viržinije.
Vsled tejra zahtevamo, da se
uvede potom justičnega oddelka
preiskava o razmerah n civilni
vojni v W. Viržiniji in tla se iz
reče kazen nad vsemi uradniki
da/.avnih funkcij, ki so se tako
odprto izneverili svoji prisegi in
pomagali stražnikom in pretepa
čem korporacij v njih napadu na
življenje in svobodo delavskega
ljudstva v West Viržiniji.
Izvolili smo odbor treh članov,
ki se bodo z Vami sestali ob prvi
priliki, da izrazijo naše nadaljno
ogorčenje in protest proti tem
izhrnliom ter dn Vam uroče do
ka/.e nunk*« naših trditev."
til. odbor socialistične stranke:
Morris IT i 11« | it. predsednik,
James M. Keillv, tajnik.
V izvrševalni odbor so liili i/
v oljen i A. rjermer, Stit. Willsoii.
<i. II Ooebel. V. lteruer in * 'has.
Maurer. Za tajnico ženskega od
delka je bila ponovno izvoljena
Winnie Brantstatter.
I/ poročila srl .tajnika je raz
vidno, da ima stranka 107 tisoe
članov, kar znači, da je zadnji
čas stranka nazadovala za 11,0(M)
članov.
Glavnim tajnikom je l»il izvo
ljen W. Lanfersiek i/ Kentucky,
ki prevzame mesto. kakor govore
pravila, 1. junija t .1.
Kje je svoboda ameriškega de
la'vca? Ameriški delavce je v to
Iiko svoboden, da sme svobodno
prositi delodajalca za delo in zo
pet svobodno oditi do drnzega
bossa. ako ua prvi požene na ce
sto. Nadalje sme delavec svobod
no stradatjt, prezebati in poginiti
vsled bede, ako nima del.j, in za
služka. Ameriški delavec je pod
današnjo kapitalistično vlado
svoboden le takrat, kndar ga za
Krebejo v zemljo. Žrvela taka svo
boda.
Trust "Beračev."
Zakonodaja v Springfieldu
i m a zopet drugo "fletno" pre
iskavo. Svila j preiskuje trust
"beračev". To niso navadni be
rači. ki oh eestah mole klobuk
proti mimoidočim, temveč berači
druge vrste, profesionelni berači
v frakih in finih rokovieah, ki so
drugače znani pod blestečim ime
nom " 1'nited Charity Soeieties
of Chieago" Združena dobn
deluu društva v Chicagi . Ti be
rači navadno beračijo pri milio
inirjili iu korporacijah ; mol/ej.>
Itake ''dobrosiiiiike kot je «ln
I :ls Koseltfeld. |>r> dsedllik Si ;i|->
I{ oehue k \ Co.. ki naredi milioiiel
letnega profila ii;t kar vrže par
tisočakov ji:i leto "za uboge"
j misleč. <la so mu s tem pri bogu
• ••ljmščeiu vsi njegovi črni grehi
\a stotisoče dolarjev je na la
način mifelitanih vsako leto vse
•'/;i reveže".
Preiskava i«- pa do stdaj raz
krila čii«liie reči v zve/.i z "bera
škim" trustom Zelo pikantne
stvari so prišle na ilau. tako pi
kautiie. da .iili ne more uiti samo
kapitalistično časopisje ignorira
ti. 1'rvo. kar j«' prišlo na beli ilau.
j«-, da je ta frakarska berač i ja ve
čino nahi-račenega denarja pora
bila za svojo I aKt no '•siromašt
vo". ."»2 odstotkov vsega uake.lek
tanega denarja je šlo za "stroške
uprave". 48 odstotkov pa za ubo
ge. Kakšni so bili ti "stroški
uprave", je razvidno iz. tega. da
ima glavni upravitelj "1'nited
Charities", torej glavar beračev
za svoje "teško delo" na leto
"beraških" pettisoe dolarjev!
i »Mali podberači imajo pa po par
tisočakov "beraške plače* zato da
beračijo za prave l>erače.
Kakšno zatočišče pa imajo re
veži pri teh '*beračili" je razvid
no samo i/, enega slučaja : Neka
M rs. Magie Cstieh inui moža v
hlaznici. Zatekla se je k "Dobro
delnemu društvu" za pomoč. O
fakani "berači" seveda niso da
li kar tako. Najprvo so se morali
preprjčati če je ženska res vred
na pomoči. Poslali so svoje "zvc
denee". da stvar preiačejo. In vr
šila se je dolira preiskava. Dvain
osemdeset oseb je obiskalo Mrs.
Cstieh na njenem domu in poro
čalo glavarju "beračev", da je
ženska res revna. Knajst zdravni
kov je moralo posvedočiti. da je
pri slabem zdravju in da ne mo
re delati; tri usmiljenke so pri
čale. da potrebuje boljšo hrano.
Skratka: 10."> obiskovalcev je bilo
na njenem domu in nazadnje je
bila poklicana 41 krat pred "be
rače". da j«- odgovorila na razna
vprašanja predno so jo proglasili
za "sposobno". Cela preiskava
te sam« ženske je stala "berače"
okroglih $.">000 a ženska je do
bila vsega skupaj $209.25! Ni |>*
dobila t«- svote naenkrat, temveč
v majnih obrokih in dober del v
raznem blagu.
Taki so 1't'ieielni berači, ki jih
kapitalisti kujejo v nebesa.
Zapisali smo že enkrat v " 1'ro
letareu" in danes zopet zapiše
mo: Tepi nas z bičem lakote, o
(■ospod. če že moramo trpeti pod
kapitalizmom, toda opljuvanega
kosa kruha i/ rok ofrakanih
"charrtanov" reši nas, o fSospod!
To h — with charity!
V Syracuse, N. Y. je 1500 de
lavcev, kateri so zaposleni pri
"Crucible Steel Coinp. of Ameri
ca". napovedalo sftrajk. Delavci
hočejo imeti unijo, osemurni de
lavnik in boljšo plačo Cn.ija je
delavcem preskrbela govornike v
angleškem in poljskem jeziku.
• • •
V Colorado Springs. Colo., so
zaštrajkali vslužbenci pouličnih
železnic in mestni delavci. Straj
kali so samo en dan, na kar so
dosegli vse kar so zahtevali. Na
ta način bi lahko delavci povsod
zmagali, ako bi nikdo ne hotel
uoravliati umazane službe ske
hov.
S. D. P. Z.
Konvencija Slovanske Delav
ske l'oii|>ortie Zveze v Clevelan
ilu j'* začrtala nov krepki korak
naprej v gibanju razrednozaved
neira slovenskega delavstva v
Ameriki. Da se je la mlada, toda
krepko naraščujoča organizacija
izrekla po svojih zastopnikih za
socialistieni princip — kak> r je
to storila S. X. |\ J. zadnjo jc
sfii i— j«* pač dokaz, da to orga
nizavijo tvorijo razrednnzavedni
delavci, ki iiiisliju z duhom časa
in ki vidijo \ •• ••ializiuu edino re
šitev iz. N.-daiije mezdne sužnoKti.
S tem je po\ i dano dovolj.
S. O 1'. '/ si je po svojih za
stopnikih na konvenciji iz.hrala
j •'Pi"olctarea" za svoje glasilo.
Vsak drugi list In se \ tem sluča
| ju lu ./ dvoma laskavo zahvalil z
debelimi črkami. " Proletarec"
pa ne čuti noheiic potrehe po kak
i šui nečimurni hvali ali zahvali.
| *• Prolctarec" »matra. dr* so de
legat jt? t-- vrle organizacije stori
t li le svojo dolžnost s tem. da so
I svojemu delavskemu glasilu v
i splošnem naložili še posehno na
logo. da 1"» t m I i uradno glasilo
njih organizacije; kot razredno
zavedni delavci so storili svojo
dolžnost in ohenem izkazali svo
jemu listu neomajano zaupnost.
Hodite prepričani hratje in so
drugi, da " Pmletarec" vam ho
dosledno vračal vašo zaupnost.
vrSil ho z veseljem svojo dolžno«*
napram vam in kot vase glasilo
vas ho vedno in povsod zastopal
s ponosom.
Živela S. D. P. Z !
UKRADEN SOCIALISTIČNI
MANDAT.
Socialist i v lllinoisu smo izgu
bili enega zastopnika v. spring
fieldski legislature Namesto šti
rih imamo zdaj saiuc» tri. Sodrug
Harris je izgubil svoj mandat —
ali prav zttprav mu je l>il ukra
den in sicer prav topovsko ukra
den. Harris j.* postal žrtva za
rote. katero je skovala tista p.v
slanska klika v Springfieldu. • ki
je hotela poraziti predlogi, /a i
niciativo in referendum. In to
se je kliki posrečilo. — Volilne
mu odseku zbornice je bilo pred
loženih 2!» kontestov v preiskavo,
toda odsek, je zavrgel vse — tu
di take. kjer je šlo I«- od 20 do 50
glasov večine — in sklenil je po
novno šteti glasove le v distrik
tu sodr. Ilarisa in demokrata
Asbtoiiu. Harris je imel 14S gla
sov večine, ko je bil proglašen
i/voljeuim. Ko so ponovno šteli
glasove, mešali so glasovnice na
tak sleparski način, da je (»stal
Harris v manjšini za 71 glasov
in tij-gov protikandidat republi
kance Farrar je dobil mandat.
Socialistični pazniki, ki so 'bili
navzoči, so predložili dokaze, da
ponovno štetje ni bilo pravilno;
volilni odsek se pa ni zmenil /a
dokaze, temveč je absolutno od
klonil vsako zaslišanje naših prič
in priporočal zbornici, da odsta
vi llarrisa. Zbornica ,i<- seveda z
večino enajst glasov < dobrila
sklep odseka in Harris je šel.
Zadnji torek je pa zbornica
glasoyala o resoluciji za inciati
vo in referendum. Iii resolucija
je propadla za en glas. 101
gla* je bil zn. 18 pa proti, sani i
en glas je manjkal do potrebne
d vet ret jinske večine. Ako bi ne
bil sodr. Harris oropan za sv >.j
side/., bi bilii resolucija sprejeta.
Nizkotna klika kapitalističnih
hlapcev je dobro račuin.la in za
enkrat dobro izpeljala svoj ra
čun.
Socialistično gibanje v inozem
stvu.
— Avstrijski državni zbor ima
enega socialista več. Izvoljen je
bil v posebnih volitvah na C'es
kern.
V Onrichu. Švica, je bile
pred kratkim izvoljenih ">3 socia
listov v mestni svet poleg 47 li
beralcev, 17 demokratov in 8 aui
aemitov.
V Stockholmu na Švedskem
so dobili socialisti pri zadnjih vo
litvah konservativci 16.
•*>72 in liberalci 10.212 Klasov.
V republiki Argentini, juž
na Anic risa. sta bila pred krat
kim izvoljena dva dHaRK sociali
stična poslanca in en senator v
/akonoda jo. Sedaj .i1' pet social i
st.n v /aUuiiHlaji.
Tajnik socBlistične stranke
na l''niiii'(»skein poroča. 11 a s,. je
danostvo stranke v miiiolem letu
ponnmžilo /;i '2>M> dobrih članov
S i sedaj šteje 'iS.'1,1! članov
ki so \ iiitertuiei-niali.
Socialisti so I • i i i pred krat
kim izvoljeni \ piirlament v t'lii
li in ! ifuavu. Iraka/., da iriban
je ilobro raste tudi v jiiz.ni Ame
riki.
Pomladanske mestne \.»i i i -
ve na I »anskt in su pomnožile -o
cfjilis •!)'■ iflasove "d 125.(ion na
178.0«mi. V 114s mestih s socia
listi izvoljeni V IIK-tlle /astopt v
parlai|||'iitu je wdaj lili soeiali
stov.
ROOSEVELT IN NIK.
Kljub temu, (1h jo "novicaif o
ponudbi alalia tiske krone našemu
Roosevoltu bila le precej osoljena
šala. katero si je privoščil nekdo
v Londonu, ima le karakterističen
vtis. "Tho Daily Citizen", organ
angleške delavske stranke, piše
glede tega Rlcdeč:
"Tako interesantiia Evropa še
nikdar ni bila. kakor bi bila če bij
Roosevelt v resniei postal kralj
Albanije, Zakaj ekspredsednik no
sprejme ponudhv že radi te inte
resantnosti ? Prepričani smo, da
bi nihče ne 1» i I tega bolj vesel
kakor črnogorski kralj Nikita.
Teddy, Nikita in Ksad-paša bi v
resnici naredili Evropi nove skr
bi. Radovedni smo, kaj bi na Du
naju temu rekli, Roosevelt bi go
tovo ne sprejemal nasvetov iz
Dunaja. Prvič v svoji zgodovini
bi Europa imela kralja, kateri oi
vladal edinole po načelih busi
nessa. Itd."
Taki? se norčujejo na Angleš
kem. Med tem pa piše poročeva
lec Hearstovega časopisja iz Ber
lina sledeče o -črnogorskem Ni
kiti:
"O časni obleganja Skadra je
kralj Nikita narekoval nekemu
angleškemu /urnalistn dolg čla
nek. kateri ima i/.iti v kratkem v
znamenitem londonskem časopisu.
V tem članku, /a katerega je
kralj dobil <>d 10 Ji K) do 15.000
funtov Sterlingov, bodo baje raz
krite vse intrige avstrijska vlade
in razne njegove misterijoznf /ve
ze z ruskim carskim dvorom in
/ italijanskim kraljem. Iz tega
spi*a bo in.i. razvidi; . >!:: kralj
Nikita ohožava Napoleona in
Roosevelta ' Ta dva sta nje
gov idejal. Kt-r pa Nikita ne more
hiti Napoleon} hoče sa.j biti Roosc
vclt tako se je namreč sain iz
razil. Zelo mu je bilo žal, da ca
Teddy ni mogel obiskati v (*e
tinju. ko je pred par leti potoval
po Ejropi in obžaluje tudi, da ui
ponovno izvoljen pri zadnjih vo
litvah. Spis kralja Nikite bo vse
kakor vzbudi! velikansko senzaci
jo. Itd."
Šaljiva vi " IJoo-evelt, alban
ski kralj", torej le ni navadna
burka. Kaj «f| !>i -e ta vest poro
dila iz resnih namenov kje za ku
lisami črnogorskega Nikite? Ali
ni on v stanu sugestirati Alban
cem kaj takega"
Upamo, da se Niku kmalu iz
polni želja, da postane Roosevelt
— namreč — eks!
KRVAVE ŠTEVILKE.
P'olgarska vlada je 13. t. m.
izdala uradno poročilo o številu
padlih žrtev v vojni s Turčijo.
Mrtvih je 310 častnikov in 2!>.711
mož in ranjenih 050 častnikov in
.">2.550 mož: pogreša se še 310:?
> mož.
Te krvav" številke kriče. da se
razi etra do neba: Smrt vojni!
Kako se kujejo laži
o socialistih.
TAKO DELAJO TUDI MAME
LUKI PRI "AMER.
SLOVENCU".
\ uredništvo ' 1'roletarea" je
slučajno prišla številka časopisa
"Sunday Times", kateri i/.liaja v
•lohmineshurini, Traiisvnal, v juž
ni Afriki, datirana z dne 2.1. fe
hruariu t. 1. \' tem listu čitamo
med <1 riiiriini tudi sledečo vest,
katera je označena kol "Kpeeial
eablegram":
•ciih aco na ljnitr finanč
nika i-hopada.
Velika inunieipalna kriza j«- za
dela Chieago. največja oil 1. 1871,
ko j>' ogenj razdjal trgovsko sre
dišče mesta. Drugo mesto po st>'
vilu prebivalstva \ Zedinjenih
državah ji- na robu finačnega pro
pada. Mestne oblasti plačujejo
svojim vslužbencem le 81)'' njih
plače in vsa javna dela počivajo,
ker ni denarja. 51 est o je v dolini
za štiristotisoe funtov šterlingov
(funt sterligov je *4.801 in ta
dolg se ne more plačati, dokler se
ne sprejme posebni zakon, kateri
bo dovolil izdajo novih hondov.
Glasom poročil je te žalostne
razmere povzročilo slabo gospo
darstvo socialistične mestne upra
ve."
Zadnje tri besede sni« mi pod
črtali. Cela Amerika in cela Evro
pa zna, <la v Chicagi do danes so
eialisti — žali bože — še nimajo
nobene besede pri mestni vladi.
Da bi le tako imeli! V južni Afri
ki pa mislijo drugače. Časopis
"Times", kateri je prinesel gor
njo lažnjivo vest. je dnevnik in
gotovo ga čita vse angleško pre
bivalstvo v Transvaaln. No kdor
ga eita; ta sedaj veruje, da v Chi
caei vladajo namesto demokratov
socialisti in da so vseli demokra
tičnih grehov krivi socialisti — šc
več, da so socialisti bankrotirali
Chicago. In če je v južni Afriki
kakšno socialistično gibanje, ho
ta "novica"' proti tamošnjim so
cialistom "oster argument", češ
tako gospodarijo socialisti v Chi
cajri.
Tako se kujejo laži proti socia
listom. V južni Afriki lažejo o so
cialistih v Ameriki; tukaj pa la
žejo o socialistih v Afriki, v Novi
Zelandiji in na Kitajskem. O so
cialistih doma se ne i/plača la
gati, ker se vsaka laž hitro posuši
na ničlo, toda kje v daljavi 10.000
milj proč so pa vseh zločinov kri
vi samo socialisti. Te nizkotne
taktike se poslužuje tudi »lični
"Amerikanski Slovenec". Vse
zločine, ki so jih izvršili klerikal
ci ali liberalci kje v Galiciji, na
Rumuiiski'iii ali v Hitkovini. obeša
prav po krščansko socialistom na
vrat, nabira jih v rožni venec in
ponuja slovenskim delavcem v A
ineriki v dušno pašo Dober tek
listini, ki hočejo /nvživati! Hišni
ce pa poroča toliko, kolikor je po
ročal list "Sunday Times" v
Transvaaln. ki piše. da so Chica
go bankrotirali socialisti
WILSON IZJAVLJA. DA NE
BO VOJNE.
Predsednik Wilson .je zadnji
ilni izjavil, da spor / Japonsko
radi zemljiškega vprašanja v I n
1 iforniji ne pomeni nobene ne
varnosti in da ves krik v dnev
nem časopisju, da je vojna niz
ogibna, je brez vsake podlage.
Ravnotako iziavlja vojni oddelek
vlade, da o kaki mobilizaciji še
govora ni in da gibanje severe*«
atlantiške flote ni v nobeni zvezi
s pripravami za vojno.
Guverner Johnson je brzojavil
zvezni vladi v Washington, da bo
podpiral novi /eml.ii>ki zakon,
kaiti tako zahteva njegova dolž
nost.

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], May 20, 1913, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??